V ljutomerskem okraju so mladinci predvojaške vzgoje letos že opravili svojo 14-dnevno dolžnost, medtem ko so vrstniki v Prekmurju vadili spomladi samo sedem dni; zato jih čakajo sedemdnevna jesenska zborovanja, ki bodo v času od 26. septembra do 11. oktobra na vseh bivših sedežih občin. Pomanjkanje denarnih sredstev jim namreč ne dovoljuje, da bi tudi letos organizirali taborjenja s hrano in prenočiščem v večjih središčih. Res je sicer, da so večja taborjenja po učnih rezultatih in disciplini mnogo bolj uspešna, vendar pa pričakujejo, da bodo tudi zborovanja v manjših središčih prinesla zaželen uspeh. To sklepajo po razpoloženju mladincev, ki so se že spomladi dobro izkazali, kakor tudi po večji sposobnosti in pripravljenosti njihovih voditeljev in predavateljev — rezervnih oficirjev. Slednji se bodo srečali v M. Soboti od 19. do 24. t. m. in se pripravili na odgovorno poslanstvo med bodočimi vojaki naše Armade. Letos bodo združili obvezno s koristnim: mladince ne bodo samo praktično usposabljali in jim posredovali potrebna teoretično znanje za obvladanje vojaških veščin, marveč jim bodo tudi predavali o bistvenih problemih v naši notranji in zunanji politiki ter gospodarstvu. V vsakem središču bodo priredili po dvoje takih predavanj. Občinski komite LMS v M. Soboti bo priredil zanje celo 5 predavanj, mladinci si bodo lahko ogledali kinopredstave in se pome- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto VII. — Štev. 38. Murska Soobta, 22. septembra 1955. Cena din 10.— PRED TEDNOM MATERE IN OTROKA Družba in vsak posameznik naj skrbi za mladi rod Za dostojno praznovanje se bodo morale zavzeti tudi organizacije SZDL. — Vsak šolski okoliš naj ima Društvo prijateljev mladine. — Vzgoja staršev. — Večjo skrb mladini, ki je zapustila šolo. Zdrav in dobro vzgojen rod — bogastvo naše družbe, te resnice se moramo zavedati prav vsi, posebno še sedaj, ko bomo od 2. do 9. oktobra praznovali Teden matere in otroka in ko bomo 3. oktobra z našimi mislimi pri mladih zemljanih vsega sveta. Tega dne bomo namreč povsod slavili mednarodni praznik otroka. Naš pogled naj bo uperjen tja. kjer živijo in se vzgajajo naši mali in mladi državljani, tudi v celice družbe — družine, v katerih še vedno ni vse tako, kot si želimo. Čeprav si vztrajno prizadevamo, da bi si ustvarili tako življenje in tak družbeni red, v katerem bo naša mladina našla dostojno mesto in veljavo, pa smo še vedno priče škodljivim pojavom, ki so resna ovira na naši poti, začrtani na področju zaščite otrok in mladine. Izkoriščanje in slabo ravnanje z vajenci in pastirčki, zahajanje mladih ljudi v gostilne in slabo družbo, obiskovanje neprimernih kino-predstav, pijančevanje, prepiri, pretepi in slaba prehrana v družinah, zanemarjanje vzgoje otrok, slabe stanovanjske razmere itd. — vse to so krivice, ki jih več ali manj občuti tudi mladi rod v Pomurju. Največkrat sta po- sredi zaostalost in malomarnost, staršev, ki ne skrbijo dovolj za svojo deco — tako v duševnem kot telesnem pogledu — in prepuščajo vzgojo samo Šolam in prosvetnim ustanovam. Imamo pa tudi starše, ki se krčevito oprijemljejo starih navad in vzgojnih metod, pri tem pa so gluhi za vse novo in napredno, česar naj bi bil deležen tudi njihov naraščaj. Svojih otrok nočejo pošiljati v društva, organizacije in vzgojne ustanove, čeprav bi to njim samo koristilo. V Tednu matere in otroka bo zategadelj potrebno osredotočiti naša prizadevanja k vzgoji družine in staršev, kajti samo takrat, če bodo oni dobro vzgojeni, lahko pričakujemo, da tudi njihovi otroci ne bodo v sramoto naši družbi. Marsikaj se bo dalo doseči z dobro pripravljenimi predavanji in pritegnitvijo staršev v Društva prijateljev mladine, v svete za zaščito otrok pri ljudskih odborih, v starešinske svete pionirskih odredov, šolske svete in podobne organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojnimi problemi. Društva prijateljev mladine bo treba ustanoviti v vseh šolskih okoliših. Teden matere in otroka naj bi prinesel nove pobude za ta društva in svete za zaščito matere in otroka, ki jih bo treba izvoliti pri vseh ljudskih odborih. V svetih naj bi bilo čim več žena in mater, ki bodo lahko s svojim vplivom največ pripomogle k temu, da bo človeško sočutje do otroka vrlina vedno večjega kroga naših ljudi. V tem pogledu so potrebni skupni napori in sodelovanje vseh organizacij in društev, katerim je vzgoja mladine temeljna dolžnost in skrb. Tudi šolske kuhinje so potrebne darežljivih rok. Spričo dobre letine se bo dalo zbrati zanje precej sadja, krompirja, zelenjave in drugih potrebščin, kar bo znatno pripomoglo k temu, da bodo mali želodčki kar najbolj poceni prišli do izdatne in vitaminsko bogate hrane. Gospodinje naj bi se bolj oprijele vkuhavanja in vlaganja sadja in zelenjave. Treba bo prirediti še več tečajev te vrste, pogovarjajo pa se tudi že o središču, v katerem bi zaposlili strokovnjake za napredek gospodinjstva. Vloženo sadje in druge dobrine bi potem pošiljali šolskim kuhinjam. V M. Soboti nameravajo odpreti mlečno restavracijo. V pokrajini imamo tudi premalo vrtcev in domov igre in dela. V nekaterih bolj oddaljenih krajih bo treba pregledati otroke, kajti le tako bo mogoče pravočasno ugotoviti začetke obolenj. Vestni redniki, ki preživljajo in vzgajajo otroke brez staršev in socialno ogrožene, naj bodo v Tednu matere in otroka deležni našega in družbenega priznanja. Stremeti moramo tudi za tem. da se bodo v gostilnah in kinematografih držali odlokov o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladini izpod 18 let starosti in obiskovanja neprimernih filmov. Povsod moramo zahtevati točno izvajanje teh zakonskih predpisov. 3. oktobra — na mednarodni Dan otroka — naj bi v vseh šolskih sre- diščih v Pomurju predvajali vzgojne filme. Otroci bodo tega dne tudi pogoščeni. Skrb za mladino — tudi naloga občinskih ljudskih odborov«, pod tem geslom bomo letos dočakali Teden matere in otroka, ki naj bo preizkušnja za slehernega izmed nas, koliko se čutimo dolžne do mladega rodu, predvsem pa še naših podjetij, zadrug, in ustanov, ki naj tudi z denarnimi sredstvi podprejo skupna hotenja v dobro naše mladine. Pri občinskih ljudskih odborih bodo odsihdob posebni skladi za zaščito matere in otroka. Zato naj ne bo nikomur žal. če bo segel v žep in odrinil kakšen dinar v ta namen. Saj se nam bodo vložena sredstva izdatno obrestovala z dobro vzgojenimi in poštenimi državljani, z ljudmi, s katerimi bomo lahko živeli v občestvu. S. K. Mar ob pogledu na vesele obraze malčkov še moremo oklevati. kadar je treba nekaj primakniti za njih? NAŠIM BRALCEM! Zaradi tega, ker nam Grafični nabavni zavod Slovenije ni pravočasno poslal papirja, je ta številka našega lista malo zakasnila. Cenjene bralce in naročnike naprošamo, da z razumevanjem sprejmejo to na znanje, kajti krivda ni na naši strani. Uredništvo Čez 1.100 mladincev bo zborovalo rili na šahovskem tekmovanju. Film se obeta tudi mladincem pri Gradu. Čepincih in povsod, kjer imajo naprave za predvajanje. Tako si bodo vojaški obvezniki pridobili tudi precej splošne izobrazbe. Predavali jim bodo okrajni politični, gospodarski in mladinski voditelji. V prihodnjih dneh bo predvidoma zborovalo v bivših občinskih središčih čez 1.100 mladincev. Prva zborovanja se bodo pričela 26. septembra v Lendavi, Gaberju in V. Polani. Na dan JLA bodo najboljši obvezniki predvojaške vzgoje odlikovani, nagrajeni in pohvaljeni. Že sedaj napovedujejo, da bo njih število večje, kot je bilo lani. Vse pa tudi kaže, da so novi občinski ljudski odbori začeli posvečati mnogo več pozornosti zborovanjem obveznikov predvojaške vzgoje. Njihova pripravljenost naj bi se v bodoče manifestirala v konkretni pomoči predavateljem in mladincem. S takim poslanstvom pa se večina njihovih predhodnikov ni mogla pohvaliti. S. K. Pozdrav naših fantov iz JLA Svoje domače, sorodnike, prijatelje in prijateljice kakor tudi bralce Pomurskega vestnika pozdravljajo naši fantje iz Jugoslovanske ljudske armade: Vendel Kozar iz Čepinec, Josip Miler iz Gerlinec, Josip Nemec iz Pertoče, Mirko Ritlop iz Črensovec, Martin Nemec iz Filovec in Ivan Oražem iz Budinec. Prvi kmečki dan v Radgoni Uspela manifestacija kmečkega življa ob meji Prejšnjo nedeljo je priredilo Vinogradniško gospodarstvo Radgona skupaj s kmetijskimi zadrugami prvi Kmečki dan. Na prireditvi so sodelovali: Kmetijsko gospodarstvo Črnci, Vinogradniško gospodarstvo Kapela, kmetijske zadruge iz radgonskega okoliša in ostalo kmečko prebivalstvo iz Radgone in okolice. V času, ko se poslavljamo od poznega poletja in stopamo v darežljivo jesen, so organizatorji s to prireditvijo hoteli prikazati uspehe kmečkega dela čez leto, kar jim je tudi uspelo. Za Radgono in bližnjo okolico je bila nedeljska prireditev prijetno presenečenje. Brez bučne reklame je prisostvovalo na tej manifestaciji socialističnega sektorja in ostalega kmečkega prebivalstva blizu 2.000 ljudi. Dan je bil kakor nalašč za to naročen. Pred deveto uro, ko je bil napovedan sprevod, so se stekali na zbirališče v Radgono pešci, kolesarji in s kmečkimi parolami okrašeni vprežni vozovi in traktorji. Vsi so bili nestrpni, dokler niso kmalu po 9. uri krenili mimo obmejnega mostu po Spodnjem Grisu do občinskega poslopja in prireditvenega prostora na Tratah. Na čelu sprevoda je oblastno korakal birič fevdalnega veleposestnika, sledila je konjenica kmečkih fantov, potem so se razvrstili okrašeni kolesarji, za njimi pa številni kmečki vozovi. Lep in zanimiv je bil pogled na skrbno okrašene 'vozove s kmečkimi ljudmi. ki so prikazovali trgatev, žetev, mlačev, kmečki večer v hiši, svatbo s prleško godbo itd. Vso to pisano množico kmečkega življa, pomešano z meščani, ki se je zbrala na Tratah, je pozdravil iniciator in organizator prireditve direktor Vinogradniškega gospodarstva tov. Edvard Kralj. Omenil je, da je današnja prireditev manifestacija kmetijskih delavcev, zadružnikov in dobrih kmetov sploh, ki igrajo veliko vlogo pri graditvi socializma na podeželju. »To je naš prvi praznik, ki ga bomo odslej praznovali vsako leto na isti dan, ko bomo dajali obračun svojega dela. ko bomo prikazali tudi napredek naše mehanizacije,« je dejal direktor pred zbrano množico. Za njim je spregovoril še novi predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Branko Zadravec. Čestital je prirediteljem k njihovemu prazniku in med drugim dejal: »Že današnja manifestacija je prikazala lepe uspehe kmetijstva v radgonski občini. V bodoče pa pričakujemo še večji napredek. Zatem se je pričela tekma koscev in grabljic. Sodelovalo je 35 koscev in 24 grabljic. Množica ljudi je bila navzoča, ko so se zabliskale kose v žarkih toplega jesenskega sonca.... »Kdo bo le zmagal?« je završalo v množici. Prvi je prispel na cilj Jože Omahen iz sektorja Črnci, drugi Aleksander Lukovnjak in tretji Ludvik Nemec, oba iz radgonskega okoliša. S tekmami koscev in grabljic je bil dopoldanski spored zaključen. Popoldne je bila tekma v hitrostni hoji volov s težkim vozom, dalje hitrostna hoja težkih kmečkih konj s težkim vozom na progi 1 km, tekma kmečkih konj, vpreženih v zapravljivček, galopska tekma težkih konj in hitrostna hoja koscev in grabljic. Popoldne so stopili v akcijo tudi traktoristi, s čemer je bila poudarjena prednost mehanizacije pred ročnim delom. Nato so nastopile se folklorne skupine in pevski zbor z Janževega vrha. Sindikalna podružnica Vinogradniškega gospodarstva v Radgoni je s svojim prvim Kmečkim praznikom dostojno prikazala važen delež kmečkih rok v našem gospodarstvu. I. Kovič Prleški študentje pri Vidmu Pri Vidmu, v novem političnem in kulturnem središču, je v nedeljo, 4. septembra popoldne gostovala dramatska skupina Prleškega študentskega kluba (PKŠ) s Torkarjevo igro »Pisana žoga«. Prleški študentje potemtakem ne spijo, marveč delajo in širijo prosveto med naše kmečke ljudi. Dejanje Torkarjeve igre »Pisana žoga« se dogaja v začetku druge svetovne vojne. Snov je vzeta iz slavnih preteklih dni, ko se je naše ljudstvo uprlo Hitlerjevemu nasilju in zatiranju, iz dni, ko so se naši narodi začeli boriti za osamosvojitev — za svobodo. Dejanje se začne pred izbruhom vojne, konča pa med njo. Maturantje se pripravljajo na veliko operacijo — maturo. Sandi se »guli« slovensko slovnico, medtem ko je Franc ves iz sebe: bil je že na vrsti pri maturi in je — padel. O, ti matura! Cele počitnice mu bodo šle po vodi, kajti treba se bo pripraviti na maturo v jeseni. Brez vseh skrbi pa je Sonova ali Sandijeva ljubica Gaša, ki oba tolaži. Nenadoma ves svet preseneti vest o Hitlerjevem napadu na Poljsko. Vojna je tu. Franc in Sandi bosta morala v vojsko ali pa v taborišče. In glej čudo! Ne samo onadva, Tudi Gaša je morala v taborišče. Gaša, mlado in zaljubljeno dekle, vsa hrepeni po Sandiju. A kaj ji pomaga; Sandi in Franc sta v drugem taborišču. Zn Gašino in Sandijevo ljubezen izve Gašin stražar, ki pa ravno tako hrepeni po njej. Nekega dne se mu ponudi priložnost. Gasi obljubi posredovanje zn izpustitev Sandija, če se mu bo vdala. Gaša nerada privoli, a to le stori, ker zelo težko čaka na Sandija. Pri tem pa je skovala načrt. Ko sta šla v park. ustreli stražnika in zbeži. Stražnik ji je poprej res izposloval izpustitev Sandija. Toda: kaj pomaga to njemu! V taborišču si je bil nalezel tuberkuloze. Zdaj so mu šteti dnevi. Zato zamenja na obleki svojo številko s Francevo in prosi svojega prijatelja. naj gre rajši on na svobodo, v partizane in se tam bori za dokončno svobodo, kajti Franc je zdrav, on pa težko bolan. Franc je končno le privolil in odšel. Ko Gaša izve za to, gre skupaj s Francem v partizane. Nekega dne sta Franc in Gaša padla, zadela od sovražnikovih krogel. Delo ima šaljiv začetek, ki pa naenkrat preide v tragično dogajanje s prav takšnim koncem — smrtjo dveh ljudi. To tragično in pretresljivo zgodbo so nam podali na deskah naši prleški študentje — talentirani igralci. Vsi so zelo dobro igrali. Gaša je igrala z občutkom, kot da se vse dogaja v resnici. Dobro so igrali tudi Sandi, Franc in stražnik. Nekoliko slabši pa je bil zdravnik. Dobrodošel nam je bil tudi uvod. Dijak je namreč seznanil občinstvo z glavno vsebino igre. Dobro bi bilo, če bi povedal nekaj besed tudi v avtorju. Prebivalci videmske občine si še želijo takih predstav, vendar pa jih naj drugič prej obvestijo, kajti za to uprizoritev večina ljudi niti ni vedela, zato pa dvorana ni bila nabito polna, kot je to že navada pri Vidmu. K. F. Na Cankovi se pripravljajo na mladinsko tekmovanje V minulem tednu je bila v Ropoči seja občinskega komiteja LMS, na kateri so se člani seznanili z osnovnimi nalogami komiteja in sklenili, da bodo zadnjo nedeljo tega meseca priredili na Cankovi seminar za predsednike, sekretarje in člane komitejev osnovnih organizacij. Razpravljali so tudi o nagradnem tekmovanju, ki ga je razpisal CK LMS in se odločili, da bodo tudi sami tekmovali v vseh panogah, ker imajo za tekmovanje vse možnosti. V ta namen bo oktobra organiziran občinski mladinski dan. ki bi ga naj praznovali na Cankovi. Za tekmovanje bodo prišle v poštev tudi prostovoljne delovne ure, ki jih je mladina opravila pri gradnji gasilskega doma in pri izdelavi opeke za kulturni dom v Rogaševcih. Poleg tega bo mladina za otvoritev kulturnega doma na Cankovi pripravila kulturno prireditev z igro. Tudi v Rogaševcih bo kulturno delo spet oživelo, kar je pokazala zadnja seja IZUD. Da se bo pa mladina čimbolje seznanila s tekmovanjem in se ga tudi v večjem številu udeležila, bodo v kratkem imeli sestanke v vseh osnovnih organizacijah. VREMENSKA NAPOVED za čas od 23. sept. do 2. oktobra: V času do 28. sept. 2 do 4-krat padavine, ki bodo v glavnem kratkotrajne. Suha razdobja ne bodo daljša od 3 dni. Nekako od 29. sept. dalje močno deževje, kvečjemu z 1-dnevno prekinitvijo. Naš gospodarski komentar Ali je upravičena ponovna podražitev masti ? Po uveljavljenju novih ekonomskih cen smo upravičeno pričakovali, da bo spričo dobre letine v kmetijstvu masti na trgu dovolj in da se bodo cene vsaj ustalile, če že ne upadle. Pričakovali smo tudi, da bodo naša mesarska podjetja na račun podražitve masti pocenila meso in mesne izdelke, katere so prej d raže prodajala, da so tako lahko krila izgubo pri masti. Sedanja praksa pa nam potrjuje, da se naša pričakovanja, zlasti glede cen, niso uresničila. Cene masti in pitanih prašičev naraščajo dan za dnem. tako da se potrošniki upravičeno sprašujemo, kam nas bo to privedlo. V Pomurju so podražili mast v prodaji na drobno od 310 na 350 din pri kg. medtem ko je slišati, da ponekod v Vojvodini in na Hrvatskem prodajajo mast že po 400 din za kg. Ni še dolgo tega, ko je znano podjetje Gavrilović iz Petrinja nekemu podjetju v Sloveniji ponudilo mast po 388 din kg. Če k tej ceni prištejemo še stroške prevoza in zaslužek trgovine na drobno, potem bi se mast podražila na našem trgu na 400 din kg. Menda ni treba posebej poudarjati, da bi to negativno vplivalo na stabilizacijo našega trga, saj bi zelo prizadelo življenjsko raven našega potrošnika. Sicer pa: ali je naraščanje cen masti sedaj, ko smo pred odkupno sezono prašičev, sploh na mestu? Preprosti gospodarski račun nam to zanika. Spričo obilnega pridelka krompirja in koruze smemo upravičeno pričakovati pocenitev. ne pa podražitev masti in mesa. Kljub trenutni podražitvi debelih prašičev lahko naša predelovalna podjetja še vedno prodajajo potrošnikom mast po 330 do 340 din za kg, kar velja zlasti za podjetja v Sloveniji, kjer se cene prašičem niso bistveno spremenile. Kjerkoli pa se pojavljajo na našem trgu višje cene, je to pripisati raznim agencijam. odkupnim podjetjem in drugim številnim posredovalcem, ki se mnogo ne zmenijo za potrošnika, marveč rajši navijajo cene. samo da več zaslužijo. V severovzhodni Sloveniji so se v prvem polletju letošnjega leta gibale cene približno takole: govedo govedo prašiči za pre- za iz- za pre- delavo voz delavo februarja 69 108 165 aprila 77 112 172 junija 81 117 175 avgusta 91 121 179 Iz navedenih številk je moč sklepati, da cene prašičem v Sloveniji niso narasle v toliki meri, da bi bila podjetja primorana ponovno podražiti mast v prodaji na drobno. Problem je samo v tem, da moramo za slovenske potrošnike pripeljati precej prašičev iz Vojvodine, Srbije in Slavonije, zato pa podražitev v Vojvodini tudi hudo občutimo. Treba je upoštevati, da imajo slavonski prašiči do 50 % masti, dočim domači povprečno le 30 %. Naša podjetja pa kljub sedanjim neupravičeno visokim cenam pitanih prašičev še vedno dovolj zaslužijo. To potrjuje tudi kalkulacija, ki smo jo sestavili v Tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti (mimogrede povedano: omenjena tovarna je s svojimi izdelki med najcenejšimi o Sloveniji). Primer: tovarna ali mesarsko podjetje nabavi na trgu 2.204 kg živih prašičev po 176 din za kg. kar znese skupaj 356.224 din. Kupljeni prašiči nam dajo: 1000 kg mesa 260 kg slanine 52 kg sv. glav 23 kg sv. nog 66 kg drobov. 12 kg ščetin 5 kg jezikov 8 kg kož po 290 din = po 260 din = po 100 din = po 90 din = po 100 din = po 120 din = po 160 din = po 160 din = 290.000 102.960 9.200 1.150 6.600 1.440 800 1.226 Skupaj . . . 409.270 Če od izkupička odštejemo stroške predelave, amortizacije itd., še vedno ostane tovarni nad 20.000 din čistega dobička. Resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da prodaja podjetje sveže meso po svoji ceni, ali celo z malenkostno izgubo, ki pa jo krije z dobičkom od prodaje mesnih izdelkov. Kako pa je s cenami masti? Navedemo naj še ta primer! Podjetje ali tovarna nabavi slanino na trgu po 260 din. Denimo, da kupi 1.299 kg slanine po 260 din, kar znese 337.740 din. Če slanino pretopimo v mast, dobimo: 1000 kg masti 112 kg ocvirkov 14 kg usedi. à 340 din = à 100 din = à 100 din = 340.000 din 11.200 din 1.400 din Skupaj . . . 352.600 din Če podjetje odbije stroške, še vedno lahko prodaja mast po 340 din z malenkostnim dobičkom. Dobiček nastane tudi v tem primeru, če tovarna uvozi pitane prašiče po nekoliko višji ceni iz Vojvodine, ker ti prašiči dajejo večjo količino masti. Potemtakem ni nobene potrebe za podražitev masti. Kakršnekoli špekulativne pojave pa bo treba že v kali zatreti. —ze Mojstrom, katerim je klofuta še vedno vzgojno sredstvo: Nočemo zagrenjenih in vase zaprtih hlapcev -želimo si razgledanih in ponosnih obrtnikov Med našo učečo se mladino srečujemo vrsto težav, ki ovirajo njen razvoj in napredek, povezane so pa z objektivnimi problemi razmer v naši prosveti, ponekod so pa te težave čisto subjektivnega značaja. Brez dvoma pa delajo v najtežjih pogojih naši vajenci. In tem je posvečen ta članek, sicer zaenkrat še samo vajencem soboškega okoliša, vendar so pa njihovi problemi last tudi tistih, ki se učijo bodisi v Lendavi Ljutomeru, Križevcih ali v Radgoni. V soboški vajenski šoli je trenutno vpisanih 150 vajencev, od teh jih je največ zaposlenih v kovinski stroki (54), sledijo lesna (50), oblačilna (33), a 13 jih je zaposlenih v ostalih strokah. Večina vajencev dela pri privatnih mojstrih (114). Te številke pa še niso dokončne, ker vpisovanje še ni zaključeno. Šola je bila ustanovljena 1945. leta in tako letos praznuje 10-letnico obstoja. Odkar se je preselila v nove prostore, se je uspeh vsestransko izboljšal tako v učnem pogledu kakor tudi glede obiska. Lani je od 158 vajencev končalo razrede 148, a povprečen obisk je 98-odstoten. Potrebna pa so še finančna sredstva za dokončno ureditev sedanjih prostorov, za izpopolnitev zbirke učil, orodja itd., kar bi spet vplivalo na zboljšanje učnega uspeha. Na to bi v še večji meri vplivalo dosledno izpolnjevanje uredbe o vajencih, ki je izšla 1052. leta v Ur. listu štev. 39, ki točno določa položaj vajencev, njihove obveznosti, pravice in tudi dolžnosti. Toda tem postavkam se privatni mojstri kaj radi izogibajo. Sicer moramo zapisati, da so se v zadnjem času odnosi med mojstri in vajenci že znatno izboljšali, kar je pokazala anketa med soboškimi vajenci ob zaključku lanskega šolskega leta. Toda na splošno so vajenci, zaposleni pri privatnih mojstrih, mnogo na slabšem kot oni. ki so zaposleni v socialističnem sektorju. To razliko najlažje opazimo pri delovnem času. V socialističnem sektorju delajo redno po 8 ur, v privatnem pa spet »redno« 10 do 12 ur, čeprav bi po uredbi (14. člen) morali delati znatno manj (v 1. in 2. letu tedensko 30 ur. a v 3. letu 36 ur praktičnega dela). Pri privatnih mojstrih kontrolirati ali vajenci res delajo samo v dovoljenem delovnem času je včasih naravnost onemogočeno. In to zlasti pri tistih vajencih, ki so doma s kmetov in ob priliki raznih večjih poljskih del pomagajo doma staršem. a zamujeni čas morajo mojstrom bogato povrniti. Ta nerodnost pa je mojstrom zelo dobrodošla, saj se tako z lahkoto izmikalo kontroli. Na račun take pomoči domačim morajo ponekod vajenci tudi žrtvovati razne počitnice za katere jih radi prikrajšajo tudi nekateri mojstri (n. pr. Zrinjski Franc iz Skakovec svojega vajenca v 3 letih niti enkrat ni pustil na počitnice). Po uredbi (11. člen) je prepovedano tudi nočno delo. potem se najdejo tudi mojstri, ki vajence uporabljajo za vsa dela. čeprav jim je to z 12. členom uredbe zabranjeno. Takih primerov je več, omenim pa naj samo soboškega mizarskega mojstra Sukiča, ki je svoja vajenca uporabljal tudi za hišna dela. Sicer že večina mojstrov spoštuje predpise, zlasti pa še 22. člen uredbe, ki prepoveduje telesne kazni, vendar je še pred nekaj tedni bil zabeležen primer krojaškega mojstra Cigita. ki je oklofutal svojega vajenca. Takih primerov bi lahko zabeležili še več. Pa še nekaj bi spadalo k tem prekrškom: izogibanje plačevanja prispevka za socialno zavarovanje. Nekaj takega si je dovolil ključavničarski mojster Kučan v M. Soboti. To so prekrški, ki jih je registrirala inšpekcija za delo. Seveda je teh prekrškov mnogo več. Koliko pa je tistih, ki jih inšpekcija ni zabeležila? Vsi ti primeri pa kažejo, da se mnogi mojstri ne morejo otresti starih metod, še manj pa priznati vajencem nekaj pravic. Uklenjeni v naziranje, da je mojster v delavnici in za vajenca vse, a vajenec nič, kvečjemu nekaj orodju podobnega, se poslužujejo metod, ki jih je čas že zdavnaj prehitel. Pa res, ali se da samo s šibo vzgajati in samo s strahom pred njo izsiliti od vajenca pošteno delo? Starši se pa za svoje otroke in za njihovo življenje pri mojstrih malo zanimajo. Skrbijo le za obleko, hrano, t. j. materialno, malo pa jih je, ki bi se zanimali za razvoj svojih otrok in njihov napredek v šoli. Primerilo se je celo. da je vajenec končal učno dobo, a v treh letih starši niti enkrat niso bili pri mojstru razen ob sklepanju pogodbe. Vse to pušča globoke sledove v srcu marsikaterega vajenca. O grenkem in težkem življenju pa dovolj jasno govorijo nekateri odgovori na anketo Kaj mislim o svojih starših. kaj o mojstru«. Preberimo en odgovor. ki ga je napisal priden, delaven in odkrit vajenec: Ti dve vprašanji sta za mene zelo obširni, saj bi lahko mnogo povedal na prvo vprašanje, še mnogo, mnogo več pa na drugo... Pripomniti pa moram, da sem že od zgodnje mladosti take narave, da se težko uprem vsaki stvari. Mnogo duševnih ran, ki jih v zadnjem ča- su zelo pogosto dobivam v delavnici tiho, čeprav težko prebolim in o njih molčim. Moji starši imajo do mene zelo lep odnos, prav tako se pa trudim jaz, da imam do njih lep odnos. Za mene in moje delo se zelo zanimajo. skoraj bi rekel, da včasih preveč. Čisto drugačen položaj pa imam v delavnici. Tu doživljam različne stvari. Odnos mojstra do mene je največkrat celo nečloveški. Tu ne slišim mnogo lepili besed, redkokdaj slišim svoje ime, mojster me pa kliče s takimi imeni, da sploh niso za omenjati. Zjutraj, ko prihajam v delavnico, mi največkrat zastaja dih, saj si že predstavljam celotno sliko tistega dne. Mnogokrat, ko prosim mojstra, da mi pokaže kakšno stvar, mi sploh ne odgovori. Poprosim ga drugič, a navadno ni odgovora. Potem mi samo reče, če bom stal in ne bom tiste stvari naredil, bom nastradal. Potem začnem delati tako, kakor menim, da bo najboljše. Mnogokrat tista stvar potem ni dobra, a za tem pa največkrat sledi to, kar ne spada v dvajseto stoletje, še manj pa v našo socialistično družbo, in to je telesna kazen. Takih primerov je mnogo ... Pa vse to potrpim, saj vidim, da bo tega kmalu konec.« In tako se tolažijo vsi. S klonjenimi hrbti molče potrpijo, o teh stvareh pa povedo šele takrat, ko se res rešijo hlapčevanja. In kdo se ob vsem tem ne bi zamislil? Vajenec je oseba, ki se uči določenega poklica, je rečeno v uredbi, toda v takih razmerah se učiti in prav v mladih letih prenašati navadno zapostavljanje, kot da bi bil nekaj manjvrednega, je zelo bridko in težko, tako ravnanje pa že zdaleč ne sodi v človeško družbo. V tem primeru pa tudi mojster ne izpolnjuje 4. člena uredbe, ker ne skrbi, da bi se vajenec dobro izučil neke obrti, in zato se upravičeno sprašujemo, če tak mojster ima pravico učiti vajence? Ne, nima je in to ne samo moralne, temveč je tudi po zakonu nima oz. je ne bi smel imeti. Vse take primere je potrebno brezobzirno obsojati. Mladinska organizacija bi morala imeti podrobne preglede in analize v problemih vajencev, vajenci sami bi pa tudi morali v svojem aktivu LMS odkrito povedati, kako se jim godi in bi se tako tudi sami borili za uveljavljanje svojih pravic. Brez dvoma pa bodo kaj takega storili, če jim bo vodstvo organizacije znalo pomagati, v njihovih prizadevanjih bi jih pa podprli tudi vsi pošteni ljudje. Š. Balažič Taka je pokrajina na desnem bregu Mure — svet žlahtne vinske trte, klopotcev, prijaznih kajžic in veselih ljudi. Miloš Ledinek - petdesetletnik Pol stoletja življenja! Ali ne pomeni to začetek sestopa z vrha naše telesne in duhovne moči? In za marsikoga, ki je svoje življenje zapravljal v brezdelju in nezmernostih, v neživljenjski resignaciji in starčevskem nergaštvu, to res velja. Toda naš jubilant Miloš Ledinek je drugega kova! Vse njegovo življenje je bila trda šola dela in študija, naporov in borb. izredne volje in odpornosti kljub mnogim trpljenjem in razočaranjem. Vse to je črpal iz zdravih korenin kmečke očetove hiše v Primožu nad Muto, kjer se je rodil 27. septembra 1905. leta, iz naprednega okolja Hrenove družine na Studencih, kjer je bil kot mariborski učiteljiščnik kakor doma, ter v studeniški sokolski telovadnici, ki mu je kovala značaj. Strokovno pedagoško in ideološko se je razvijal preko svoječasne Pedagoške centrale v takrat najnaprednejšem delu mlade učiteljske generacije, v Učiteljskem pokretu, sc jeklenil v narodnoosvobodilni borbi, da je tako v poosvoboditvenih letih mogel zvesto, vestno in iniciativno stati na takih toriščih dela v naši ljudski oblasti, katera zahtevajo samo energičnih mož. Naj nam ne zameri tovariš Miloš, ako razglašamo danes njegovih 50 let. Ni samo zaradi njega, ki smo vedno spoštovali njegovo brezkompromisno poštenost, načelnost in občudovali njegovo vztrajno delavnost, ki je bila že grozila spodkopati njegovo zdravje, toda mu ga je ohranila njegova borbena aktivnost in odpornost kozjanskega človeka, ki je na severni narodnostni meji očuvala stoletja našo slovensko samobitnost pred navali vsestranske vsiljive nemške penetracije, ampak storimo to predvsem zaradi mlajše generacije, da se vzgleduje ob neumorni delavnosti tistih, iz rok katerih polagoma prevzema naloge, ki jih izvršuje starejši rod. Na njegovi življenjski poti tudi Milošu ni bilo prizanešeno. Po dovršenem učiteljišču ga je postavil klerikalni režim na Ojstrico nad Dravogradom, kjer ga imajo njegovi učenci in njihovi starši še danes v najlepšem spominu, saj je bil dvakrat njihov: kot bližnji rojak Kozjanec in kot človek, ki je najbolj razumel težke socialne razmere hribovskega bajtarja in kmetovalca. Tudi kot učitelju na Prevaljah in v Črni mu ni bilo tuje življenje tamošnjih rudarjev, saj je tudi njegova rojstna domačija dajala delavce v Železarno v Muto. Ko je prišel za učitelja na Tezno v Mariboru, je bil že temeljito uveden v delavska vprašanja. Njegova knjiga »Moj razred«, ki je izšla l. 1939 v dveh delih v založbi Pedagoški tisk v Mariboru — ustanovi »Učit. pokreta« — je kot psihološka in sociološka študija in kot »poskus prikaza šolskega dela«, kot to sam skromno označuje, vzbudila veliko pozornost med učiteljstvom in usmerjevala k »proučevanju otroka in njegova okolja«, kakršen je podnaslov I. delu, takratni učiteljski naraščaj in najmlajšo učiteljsko generacijo. »Moja iskrena želja je,« pravi avtor ob zaključku svojega dela, ». . . da bomo lahko v najvišji meri razumeli otroka in mu pomagali rasti v samostojnega, odločnega in socialno čutečega človeka . . .«, vzgojni cilji, ki so danes tudi med vodili socialistične šole. Isto napredno misijo so opravljali tudi mnogi njegovi napredni Članki v Popotniku, Učiteljskem tovarišu, Prosveti, Roditeljskem listu i. dr. Predaval je tudi na ilegalnih sestankih progresivne mladine, ki je kot avantgarda KP pripravljala duhovno in med okupacijo tudi s krvjo pot k popolni politični, gospodarski in kulturni svobodi naših narodov. Med okupacijo je bil takoj po vpadu Hitlerjeve Nemčije v Sovjetsko zvezo zaprt v mariborske sodnijske zapore, izgnan z družino v logor Rajhenburg, od tam pa v Slav. Požego in v Vojakovački Osijek, kjer je bil med najagilnejšimi delavci med ono našo izseljensko mladino, ki se je borila in padla med NOB v borbi proti okupatorjem. Od decembra 1941 do septembra 1945 je životaril s svojo rodbino v Razboju in Banja Luki, obenem pa deloval kot obveščevalec za NOB za Kozaro ter v istem svojstvu v neprestani ogroženosti na postojankah Čelmac, Karanovac, Razboj, sledicah pomanjkanja in brezvestnosti usta-Laktaši, Klašince in Banja Luka. Na poškega zdravnika mu je umrla v Bosni najmlajša hčerka - ljubljenka Nevenka, kar ga je izredno težko prizadelo. Kot oficir NOV in VDV v Centralni Bosni kakor v Prnjavoru, Kotaru, Varošu, Tešanju. Tesliču, Maglaju, Derventi, Jajcu in Banja Luki je opravljal odgovorne funkcije v boju proti okupatorski in ustaški sodrgi, za kar je bil odlikovan z Redom hrabrosti, pozneje še z Redom zasluge za narod in z Redom bratstva in edinstva. Po osvoboditvi je postni prosvetni načelnik mariborskega okrožja, delal v Predsedstvu vlade LRS, bil pomočnik ministra za prosveto Ivana Regenta. Na vseh teh mestih je s svojimi bogatimi izkušnjami in kot pedagog pomagal izgrajevati naše šolstvo. Kljub velikim splošnim političnim nalogam v prvi dobi naše socialistične izgradnje, si je odtrgal od svojih redkih ur počitka čas, da je kot soavtor izdal s tov. Ferlincem metodično in vsebinsko po sodobnih načelih napisane »Računice« za osnovno šolo in sodeloval s tehtnimi članki v Sodobni pedagogiki, da ne omenjam mnogih političnih načelnih člankov v našem časopisju in v revijah kakor v Novih Obzorjih. Tovarišu i. dr. Tudi pozneje, ko je l. 1952 postal predsednik MLO Maribor, za katerega zunanji izgled se je posebno trudil, se je prav posebno zavzemal na zasedanjih za šolstvo, prosveto in kulturo ter zn zdravstvene institucije, upoštevajoč kot Zvezni poslanec poleg lokalnih tudi obče-državne potrebe. Ko mu je ljudska oblast bila letos poverila nelahko in posebno odgovorno nalogo v Pomurju, je vedela, da jo bo zmogel le mož, kakršen je Miloš Ledinek. Posledice te posrečene izvolitve kažejo že prve lepe sadove v območju bivšega Pomurja, kjer je oživelo celotno delo v korist te nekoč tako zapostavljene pokrajine. Tovarišu Milošu Ledineku želimo vsi njegovi sodelavci, prijatelji, tovariši, sošolci, znanci in rojaki, da bi na nadaljnji življenjski poti, ki bi mu naj potekala v zdravju in sreči tudi v krogu njegove rodbine, še naslednja desetletja dosegal v občo korist še mnogo uspehov. Miloš Ledinek. sekretar OK ZKS M. Sobota — jubilant KONČNO SO SE DOKOPALI DO SVOJEGA KRUHA Slušatelji tretjega razreda Trgovske vajeniške šole so že opravili zaključne in popravne izpite. Uspehi so bili zadovoljivi, posebno še v prvi skupini. Od 21 učencev jih je opravilo zaključni izpit 14. Le eden izmed njih je moral pozneje opraviti popravni izpit za en predmet. Ostalih 7 so sprejeli k zaključnim izpitom malo pozneje, zaradi tega, ker so še imeli popravne izpite iz razreda. Le marljivo učenje je pripomoglo mladim trgovcem do solidnega znanja. ki so ga pokazali na izpitih. Absolventi III. razreda TVŠ so zaposleni na raznih službenih mestih. kjer se praktično usposabljajo za poklic. Nekateri starejši uslužbenci pa nimajo do njih pravilnega odnosa, češ da morajo sedaj, ko so prišli iz šole, vse vedeti. To ni prav. Starejši vrstniki bi jim morali pomagati z dobrimi in koristnimi nasveti, kajti v večletnem poslovanju so si prav gotovo pridobili mnogo dragocenih izkušenj, ki naj bi jih posredovali naraščaju. Taka pomoč bo prav gotovo več zalegla kot pa obrekovanje in zmerjanje. Učenci so hvaležni svojim profesorjem za ves njihov trud in delo. saj prav dobro vedo, da brez njihove pomoči ne bi dosegli tako zadovoljivih učnih uspehov. Nč V Sovjetski zvezi so izdelali poseben stroj za zlaganje sena. Stroj, ki ga vleče traktor, lahko v eni uri zbere in zloži v kope 8 do 12 ton sena. Pomurski vestnik, 22. septembra 1955 2 Srečanje z ljudmi v novah občinah na desnem bregu Mure Skromni trije tedni so minili, odkar so zaživele naše nove občine. In v teh vrsticah naj bodo zabeleženi njihovi otroški dnevi, sicer zaenkrat samo onih, ki ležijo na desnem bregu Mure. Na pot sem se podal tako: sedel sem v avtomobil in se odpeljal s tovariši. ki so imeli enako pot. a druge opravke. Najprej sem se ustavil v Ljutomeru. Počakal sem v predsobi, a vse skupaj se je že nekam dolgo vleklo in zato sem enkrat kar »vdrl« k predsedniku, ker sem sc bal, da bom moral peš mahati proti Vidmu ali domov. No, še sem moral obsedeti. Ko sem se predstavil; me je tov. Pušenjak tako pogledal, kot bi hotel reči: Aha, vi ste tisti, sedaj vas pa ...«, a takoj nato je malce nejevoljno vprašal: «Zakaj pa ni nihče od vas prišel včeraj na sejo Sveta za gospodarstvo?« Toda kaj, ko nam pa o tem ni nihče sporočil, naši nosovi pa tudi niso tako veliki, da bi vse izvohali, sestankov pa je toliko... Toda takrat ni bilo dovolj časa za razgovor in je obljubil, da bo na moja vprašanja odgovoril pismeno. kar je tudi storil (sicer po večkratnih »nadlegovanjih« ), a sedaj pa le kar preberite, kaj pravi tovariš Rado Pušenjak, predsednik občine Ljutomer: Prihranjena sredstva naj služijo za razvoj gospodarstva Ljutomerska občina je pričela s prvim septembrom t. 1. z rednim poslovanjem. Do današnjega dne so imeli prve seje že tudi sveti ter nekatere komisije. Pri članih svetov se opaža veliko zanimanje, tako da obstojajo možnosti za dobro delovanje. Največje težave bo imel nedvomno Gospodarski svet, ker smatram, da bo glavna naloga novih občin zboljšati gospodarsko stanje ter se boriti za gospodarski razvoj, ki je pogoj za boljše življenje državljanov. Smatram za prvenstveno važno, da se uvaja na občini in v vseh njenih organih skrajno varčevanje in to brezpogojno v vseh naših podjetjih, ki v pretežni meri še ne varčujejo dovolj. Kolektivi podjetij bi ne smeli videti samo današnjega in jutrišnjega dne, temveč bi morali misliti predvsem na bodočnost v tem smislu, da bi skrbeli s primernim varčevanjem in vlaganjem prostih in najetih sredstev za svojo obnovo, ki je v največjih primerili edino jamstvo za njihov obstoj. Res je, da imamo nekaj podjetij in to vinogradniških posestev in industrijskih podjetij, kjer vlada perspektivnost dela, saj vlagajo vsa sredstva za obnovo, mehanizacijo in modernizacijo, toda pri mnogih podjetjih še kolektivi te potrebe ne čutijo. Na našem območju bo potrebno skrbeti predvsem za to. da imajo ljudje čim več možnosti za zaposlitev. Da bo to mogoče, je nujno razširiti podjetja, ki so se pokazala sposobna in življenjsko potrebna. Gre predvsem za podjetje Žica<. ki se lahko poveča za več sto delavcev, za kar bi bilo potrebno seveda zgraditi primerne prostore. Veliko možnosti za razvoj imajo tudi naše opekarne. Obrt v naši občini je na zelo nizki stopnji in bo treba predvsem razvijati predelovalno obrt, ki pa ima bodočnost le v socialističnem sektorju. Imamo 'na primer nekaj odličnih pečarjev in strokovnjakov za keramične izdelke in jim bo treba nuditi pomoč za razvoj te dejavnosti. V Ljutomeru bi morali bolj po- speševati tudi obrt za izdelovanje cementnih cevi. nadalje sodarstvo, pleskarstvo itd. Konfekcija se zelo lepo razvjja in njeni izdelki so priznani kot visoko kvalitetni. Agrotehnika je zgradila v Ljutomeru prostorne delavnice, ki pa še niso dovolj izkoriščane in bo zato potrebno to podjetje usposobiti. Tovarna usnja proizvaja kljub veliki zastarelosti strojev kvalitetno blago, ima pa tudi strokovni kader ter pogoje za nadaljnji razvoj. Na našem območju so sledeča vinogradniška posestva: Jeruzalem, Železne dveri, Presika in Podgradje. Ta posestva sicer vlagajo veliko lastnih sredstev za obnovo vinogradov, vendar bi pa lahko z večjim varčevanjem dosegla še lepše uspehe. Velike težave ima posestvo Muropolje na Moti, ki ima na nad 300 raznih in močno oddaljenih mestih 900 parcel, nima pa niti najnujnejših hlevov in potrebne živine. Privatni kmetje še premalo skrbijo za gospodarske investicije na svojih posestvih, ki bi bile pogoj za povečanje donosnosti kmetijstva. Napredni posestniki, ki skrbijo za gospodarski razvoj, beležijo velike hektarske donose. Na žalost pa teh, in to iz popolnoma neopravičenih raz- logo\. ne javljajo v dejanski višini. Velike površine travnikov bi lahko tudi preorali, kar bi zelo povečalo donosnost v kmetijstvu, ki mu povzročata s poplavami ogromno škodo tudi divja Mura in Ščavnica. Trgovina* je slabo urejena, gostilne pa povzročajo preveliko pijančevanje. ki je izvor mnogih družinskih nesreč. Gostinski kader bi pač moral uvideti, da ni namen gostinstva s pijančevanjem zmanjševati življenjski položaj delavcev, kmetov in nameščencev, temveč da morajo gostinski obrali služiti za delovne ljudi le kot okrepčevalnice. Zelo težke so pri nas razmere v zdravstvu in to zaradi pomanjkanja prostorov in tudi strokovnega kadra. Tudi šolstvo se bori z izredno velikimi težavami zaradi pomanjkanja učilnic. Prav posebno težavno je stanje v Križevcih. Občina Ljutomer pa ima brez dvoma vse pogoje za gospodarski razvoj. Da bo pa ta mogoč, bo potrebno vlagati veliko sredstev za obnovo našega gospodarstva in to socialističnega, zadružgega in privatnega sektorja. Moderna klet na Kapeli Prijazna pomurska vasica, obrobljena s prostranimi vinogradi in znana izza zadnje vojne kot središče upora proti okupatorju v radenskem okolišu — Kapela je po osvoboditvi zelo napredovala. V njej je sedež Vinogradniškega gospodarstva. Po vojni so prebivalci dobili elektriko in zadružni dom s prosvetno dvora- no, v kateri predvajajo tudi filme. Tem pridobitvam pa se bo kmalu pridružila tudi moderna vinska klet, katero je že začelo graditi Vinogradniško gospodarstvo. Klet bo po svoji zunanji arhitektonski ureditvi prava znamenitost za kraj in njegovo okolico, -ko Vladimir Kreft, predsednik občine Videm: Na informativnem sestanku občinskih svetov polnoštevilna udeležba V prijaznem Vidmu se nismo takoj znašli in smo jo nekajkrat napačno mahnili, preden smo staknili občinske urade. Saj pa ni nič čudnega. ko pa je v središču kraja kar lep kup večjih zgradb, ki človeka kaj hitro zmotijo. Ko smo le zvedeli, kje je občina, smo kar nekam negotovo obstali pred poslopjem. Tu notri? Prej bi mislil, da je kaka vila ali kaj podobnega. Končno pa smo le vstopili v predsednikovo pisarno. Tov. Kreft je vstal izza mize, suh, malo upognjen, kakor bi ga k tlom pritiskale številne občinske skrbi, a ko smo se mu predstavili, se mu je obraz v nasmehu razlezel. No, končno smo pa le tudi mi na vrsti, smo mu brali z obraza. Prej, ko smo bili sami, smo se razgovarjali o videmski občini, tako, laično, kakor se razgovarjamo o vsaki stvari, in zdelo se nam je, da je to nekam umetna tvorba, ki ji ni usojeno dolgo življenje. Zato smo takoj zajahali tega konjička ter vprašali tov. Krefta, kako so ljudje sprejeli in kako gledajo na to novo politično in upravno ureditev. Branil se je, da bi kar sam zastopal ljudsko mnenje, vendar pa sodeč po informativnem sestanku občinskih svetov, ki so se ga člani polnoštevilno udeležili, in po pripravljenosti ljudi, vlada splošno zadovoljstvo, ker je ostala občina. Sveti so 8. t. m. imeli skupen sestanek in se seznanili s svojim delom, nalogami in dolžnostmi, v tem tednu pa bo imel vsak svet še svojo sejo. Svetov imajo 7, štejejo pa 53 članov. Kako pa kaj z gospodarstvom ? « smo se pozanimali. No, tako... Velikih obratov nimamo, je pa 62 manjših obrtniških, potem so kmetijske zadruge, ki jih bo potrebno reorganizirati in združiti, kmetijsko gospodarstvo, ki je sedaj še v sklopu radgonskega, a ga bo potrebno osamosvojiti...« Ogledali smo si tudi prostore in — odkrito rečeno, marsikje bi jim jih lahko zavidali, zlasti pa še poročno sobo. Pokazali so nam tudi električni poizkusni center, ki ga imajo v zadružnem domu. Električna krušna peč bo začela kaj kmalu obratovati, dalje urejajo kopalnico, nameravajo pa imeti tudi poskusno električno sušilnico za sadje. Vse to je zelo lepo in prav, samo ... če bi nam lahko kaj takega pokazali povsod, bi bilo še lepše. Na splošno so pa s prostori zelo na tesnem. Poizkusni center je kar natlačen: peč. kopalnica (banja in prha), sušilnica in vse to v dveh sobah. Tudi stanovanj ni. Rabili bi živinozdravnika, pa nimajo zanj stanovanja. rabili bi učitelje, pa ni stanovanj in ta veriga se vleče še dalje. Zato pa sedaj gradijo enonadstropno stanovanjsko hišo... Polni vtisov in razmišljanj o žilavosti, s kakršno se borijo naši kraji za svoj razvoj, smo zapustili prikupni Videm in se odpeljali proti G. Radgoni. Nova občina v Cankovi je zaživela v znamenju pomembnih gospodarskih načrtov Ledavčani so dobil komuno in tako je bilo ustreženo prebivalcem obeh občin: cankovske in rogaševske. Sedaj pa so na vrsti aktualna vprašanja. Gospodarski svet pri občini, v katerem so napredni kmetovalci, bo začel ustanavljati občinska podjetja. Znano je. da izvira v rogaševskem kotu tudi zdravilna voda. Nekoč so jo že uporabljali, potem pa so jim to preprečili — iz bojazni pred konkurenco. Zdaj so sami svoji gospodarji, zato bodo vse še enkrat preiskali. Stroške bo prevzela Kmetijska zadruga v Rogaševcih. Nabavili bodo potrebne cevi in postavili turistično kočo. Prihodnje leto bomo lahko že srečali naše delovne ljudi na počitku v tem prelepem kraju. Mnogo koristi pa si prebivalci obetajo tudi od nove opekarne, ki jo nameravajo postaviti v Pertoči. Zemlje imajo dovolj in tudi boljše ni nikjer. Kupili bodo stroj, lope pa postavili s svojimi sredstvi. Zaenkrat bodo izdelovali samo zidake. S pridobljenimi dohodki bodo potem širili obrat. Ljudje bodo tako naglo prišli do potrebne opeke, mnogi pa tudi do zaslužka. Nadejajo si, da jih pri tem ne bo nihče oviral. Od ljudske oblasti pa pričakujejo pomoč. Tudi apnenec bodo preiskali. Navrtali bodo sloje in jih dvignili iz zemeljskih nedrij. Na prvi seji Sveta za gospodarstvo bodo razpravljali o ustanovitvi občinskega gradbenega podjetja »Remont«, ki naj bi začelo obratovati že spomladi. Prav tako o nahajališču premoga v Gerlincih. Strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane so namreč že raziskali teren. Odbornike sedaj zanima, kaj so ugotovili. O svojem pri rodnem bogastvu pač hočejo biti na čistem. V Cankovi bodo v kratkem odprli tudi trgovino s tekstilom in drugimi potrebščinami. Tako jim bo pridobljeni dobiček ostal v domači blagajni. Cankova in Korovci sta docela elektrificirana. V Skakovcih sedaj vlečejo žico in bodo 29. novembra že svetili. Podobne želje imajo v Gerlincih. Tudi oni so v glavnem že vse pripravili za sprejem nevidne pomočnice. Pred kratkim so v vsej občini na zborih volivcev izvolili krajevne odbore. Udeležba je bila povsod polnoštevilna. Ustanovili so tudi klub ljudskih odbornikov. Predseduje mu tov. Špilak. Poslovanje nove občine poteka normalno in pravilno. Izvoljeni so vsi sveti in komisije. Potrebujejo le še enega uslužbenca za gospodarski referat. V KZ pa bi zaposlili tudi kmetijskega strokovnjaka, ki bi potem lahko predaval v kmetijsko-gospodarski šoli. Uredili so si kulturno dvorano. Kmalu jo bodo odprli. Ob otvoritvi bodo imeli gasilci svoj festival, pionirji in mladinci pa se bodo občinstvu predstavili s kulturnim programom. F. Drvarič Pa če se bo zgodila nesreča? Brv čez Ščavnico v Slaptincih je že dolgo časa v kritičnem stanju. Piloti, ki so zabiti v strugo potoka, so že strohneli in se majajo vsakokrat, kadar gre kdo po brvi. Tudi brv sama je že doslužila. Kljub temu. da spričo takega stanja grozi nesreča vsakemu popotniku, ki gre po brvi, pa ni človeka, ki bi se zavzel za obnovo. Vaščani niti ne pomislijo na to, da gre vsak dan čez brv preko sto šolskih otrok, pa tudi mnogo odraslih. Vsakemu se lahko kaj pripeti na tej strohneli napravi. Dobro in koristno bi bilo, da bi vaščani čim prej obnovili, brv in tako koristili sebi in šolski mladini. Ko bo namreč nasreča tu, bo že prepozno. Lahko pa rečemo, da do nje ni več daleč, če ne bodo brvi kar najprej obnovili. Nč Branko Zadravec, predsednik občine Gornja Radgona: Skoraj 300 ljudi bo neposredno upravljalo radgonsko občino Predsednika tov. Branka Zadravca sem kar za rokav ujel na hodniku, ker sem se bal, da mi bo kam »ušel«. No, pomiril me je, da se bo takoj vrnil in me poprosil, da ga naj počakam. Kar odleglo mi je.. Ko sva se v njegovi sobi vsedla. me je najprej opozoril, da je bil pred dnevi v M. Soboti posvet vseh predsednikov novih občin. Že spet nekaj, o čemer nisem vedel... Potem sva s tov. Zadravcem negotovo obstala. O čem bi naj pisal? O gospodarstvu bi bilo tokrat brez pomena, ker smo že v radgonski številki o tem obširno pisali. »No, o tem bi radi vedeli, kako se pri vas poraja nova občina?« Od starih občin smo že skoraj vse prevzeli. Neurejene so pa ostale njihove premoženjske pravice in obveznosti ...« Takoj se je sprožilo in kmalu sem videl, da so tudi v Radgoni krepko zagrabili za delo. Ljudi po vaseh so že seznanili, kaj lahko opravijo na občini in kaj v krajevnih pisarnah, ki bodo tri: v Apačah. Radencih in Negovi. Sedaj pa z vso vnemo ustanavljajo krajevne odbore. Imeli jih bodo 19, poleg tega pa še 11 svetov in nekaj komisij, tako da bo pri upravljanju občine neposredno sodelovalo okoli tri sto ljudi! Volitve krajevnih odborov pripravlja SZDL. V Radencih so imeli prvo sektorsko konferenco SZDL. Bila je zelo dobro obiskana, v ostalih krajih pa jih bodo še imeli v teh dneh. Poleg priprav za volitve pojasnjujejo članom vlogo in naloge nove občine, njene pristojnosti in to, kje lahko občani urejujejo svoje zadeve. Do 1. oktobra nameravajo povsod izvoliti krajevne odbore, do 20. septembra pa bi naj vsi sveti imeli svoje seje. Ob koncu pa še par besed o kadrih. Prej je bilo na občinah 24 uslužbencev, sedaj jih je 26. Njihova izobrazba je, povprečno vzeto, srednja in zato primanjkuje strokovnjakov, zlasti še kmetijskih in gradbenih. Taka je slika rojstnih dni občin na desnem bregu Mure. Ko se bomo čez kak mesec spet oglasili, bo verjetno že drugačna. Kako pa drugod? Š. Balažic Polanska krojaška delavnica in šušmarji V naših vaseh in večjih krajih imamo precej manjših socialističnih obrtnih delavnic, ki se v borbi s privatnim sektorjem težko uveljavljajo. Eno izmed takšnih podjetij je krojaška delavnica v Vel. Polani, ustanovljena je bila že leta 1948 in sedaj se počasi in vztrajno razvija, poleg tega pa se mora ves čas žilavo boriti za svoj obstanek. Letos so v podjetju zaposleni trije: dva pomočnika in poslovodja, ki pa je hkrati tudi predsednik zadruge. Lani jih je bilo v delavnici tudi po pet, a nekateri od teh so odšli drugam. Zanimivo pa je. da je podjetje brez vseh kreditov rentabilno. Zaslužki so tesno povezani z opravljenim delom. Lani v maju je vsa delavnica zaslužila 15.000 din, a letos, ko delata samo dva, že nad 30.000 din. Vzporedno s tem se spreminjajo tudi plače. Od tistega, kar ustvarijo, dobijo povprečno okoli 60 %, ostalo pa gre za socialno zavarovanje, potem pa tudi za režijske stroške. Povprečno zaslužijo letos pomočniki od 6 do 7.000 din mesečno, kar predstavlja na vasi, kjer jim ni potrebno plačati ne stanovanja in ne hrane, kar lep zaslužek. Podjetje pa je na splošnem v težkem stanju. Lani je Socialni zavod vzel za zavarovanje previsoko osnovo, tako da so morali ves letni dobiček, ki ga je bilo okoli 20.000 din. dati za zavarovanje. Primanjkuje pa tudi dela, zlasti v poletnih mesecih. Lani, ko so imeli več zaposlenih, so morali delati za Varteks in ljutomersko Konfekcijo, vendar so pri tem zelo malo zaslužili, letos pa so pogoji še mnogo slabši, pa tudi dela ne dobijo. Uspelo pa jim je. da so se uveljavili kot socialistično obrtno podjetje. V vasi je samo še en krojač, precej del pa prevzemajo šušmarji v sosednjih vaseh, zlasti v Hotizi, kjer jih je po mnenju poslovodje kar 6 do 8. obleke pa sešijejo tudi po 700 din. kar je približno za polovico ceneje kot v podjetju. V borbi proti njim pa so brez moči. ker ne morejo delati ceneje, kontrolni organi pa so tudi prešibki, da bi odkrili te šušmarje. B. Š. Da se mleko ne pokvari V Holandiji so preizkusili posebno kemično sredstvo, ki ga dodajajo govejim krmilom, da se kravje mleko v poletnih dneh ne bi tako hitro kvarilo in kisalo. Če dodajamo krmilom navedena sredstva, lahko mleko stoji v poletnih dneh 3—4 dni ne da bi se pokvarilo. Zakaj kreganje v soboški prodajalni zelenjave ? V soboški prodajalni zelenjave pride večkrat do množičnega kreganja, včasih celo tako daleč, da odidejo nekatere stranke po zelenjavo v bližnjo »Delikateso«. Vzroke zn te prepire lahko iščemo v tem, ker je v prodajalni zaposlen samo en prodajalec (včasih zelo energičen!) in ker ni povsem posrečeno urejen delovni čas. Če bi namreč bila prodajalna odprta eno uro prej kot druge trgovine, bi za ljudi, zlasti pa še za gospodinje, ki so zaposlene v trgovinah ali uradih in ne morejo nakupovati v delovnem času, mnogo storili. V prodajalni bi bilo potrebno zaposliti še enega prodajalca, posebno v jeseni, ko ima največji promet. S tem bi bile stranke bolj zadovoljne kot pa s pozdravom: »Malo počakajte!« Pomurski vestnik, 22. septembra 1955 3 Zaključni računi podjetij bivšega okraja Ljutomer za leto 1954 V gospodarstvu velja načelo: Manj nepravilnosti - več pozitivnih rezultatov Podjetja bivšega ljutomerskega okraja so lahko ponosna na rezultate, ki so jih dosegla s svojim gospodarjenjem v letu 1954. Ti rezultati so tehten dokaz za to, da se naši kolektivi zavedajo svojih odgovornih nalog, ki jih iz leta v leto vse bolje uveljavljajo. Bilo je sicer še vedno nekaj nepravilnosti in težav — nekatera podjetja so morala zaradi nevestnega poslovanja tudi v likvidacijo — toda vse to ne more zamegliti doseženih uspehov. Le 4½ % vseh pregledanih podjetij je izkazalo izgubo, vsa ostala podjetja pa dobiček v skupnem znesku 242 milijonov 524.000, ki je relativno večji od dobička, ki so ga lani dosegla podjetja soboškega okraja. Po posameznih gospodarskih panogah so dosegla podjetja naslednji finančni rezultat: Štev. podjetij z Znesek Panoga dobičkom izgubo dobička izgube Industrija 8 122,759.000.— Kmetijstvo 10 1 94,487.000.— 1,512.000.— Gradbeništvo 2 — 7,426.000.— — Trgovina 20 — 1,150.000.— — Gostinstvo 7 — 1,443.000.— — Obrt 29 3 11,314.000.— 692.000,— Kmetijske zadruge 19 — 8,662.000.— — Ostalo 3 — 790.000.— — Skupaj ... 98 4 248,031.000.— 2,204.000.— V gornjih podatkih niso upoštevani rezultati onih podjetij, ki še niso prejela odločbe o potrditvi zaključnega računa, in 4 KZ. Največ dobička so ustvarila industrijska podjetja, med njimi pa zlasti Slatinsko podjetje v Radencih (69 milijonov). Sledijo jim kmetijska posestva (VG G. Radgona 29 milijonov, VG Jeruzalem 20 milijonov itd.), od katerih je le eno izkazalo izgubo (ZKG »Muropolje«, Mota), ki pa je objektivnega značaja, saj je to novoustanovljeno posestvo, ki zajema številne male parcele, na katerih je obdelovanje dražje kot na zaokroženih posestvih. Precej dobička so ustvarila tudi obrtna podjetja: izgube pri teh podjetjih pa so v glavnem subjektivnega značaja in so razen enega podjetja že vsa v likvidaciji Uspešno so poslovale tudi kmetijske zadruge, ki so vse zaključile lansko poslovanje z dobičkom. To je zame velik uspeh, s katerim so si prav gotovo zagotovile večje zaupanje kmečkega prebivalstva. Dobri finančni uspehi v preteklem letu pa nas ne smejo uspavati. Dobiček ne more biti edino merilo za ocenitev poslovanja neke gospodarske organizacije, saj je lahko konjunkturnega značaja; tudi izguba sama na sebi še ne pomeni, da je potrebno tako podjetje takoj likvidirati, čeprav načelno danes nihče ni za to. da bi jih umetno vzdrževal. Morda bi bili finačni rezultati naših podjetij še boljši, če na nje ne bi negativno vplivale razne nepravilnosti, o katerih moramo čimveč govoriti in pisati ter jih zasledovati tudi s kazenskimi postopki, da se v bodoče ne bi več ponavljale. Neurejeno knjigovodstvo — kalna voda za sleparje Pri pregledu zaključnih računov podjetij in zadrug za leto 1954 smo ugotovili, da jih je od skupno 93 pregledanih kar 55 kršilo uredbe o knjigovodstvu. K sreči so bile ugotovljene pretežno le manjše nepravilnosti, ki izvirajo največ iz nepoznavanja predpisov in niso povzročile večjih posledic. Tako se je pogosto ugotovilo, da podjetja niso vodila vseh predpisanih poslovnih knjig ali pa teh knjig ni overil pristojni organ. Overitev poslovnih knjig je sicer več ali manj formalnega značaja; ima pa tudi svoj namen: overjene knjigovodske listine ni mogoče zamenjati, zato jo knjigovodja ceni kot važen dokument in jo temu primerno tudi lično vodi; zmanjšana pa je tudi možnost zamenjave originalne listine s ponarejeno. Nekatera podjetja niso vskladila stanja upnikov in dolžnikov s svojimi poslovnimi strankami, pri čemer lahko upravičeno dvomimo v točnost prikazane aktive. OLO je v dveh takih primerih zavrnil zaključni račun (»Zadružnik«, Ljutomer, Splošno gradb. podjetje, Ljutomer). Vsekakor pa so neodpustljive težje kršitve predpisov o knjigovodstvu, kakor n. pr.: neurejeno materialno knjigovodstvo, nezakoniti odpisi dvomljivih terjatev in primanjkljajev, površno blagajniško poslovanje itd. Nihče se ne more čuditi, če pri takih podjetjih pogosto ugotavljamo primere gospodarskega kriminala, saj so navedene nepravilnosti kalne vode, v katerih nepošteni ljudje kaj lahko ribarijo. Neažurne in nekontrolirane evidence o materialnih in denarnih sredstvih dajejo nepošte- nemu človeku (in teh je še vedno nekaj med nami) možnost, da se z njimi okoristijo, v sicer zgrešenem upanju, da jih bo težko odkriti. Komisije za pregled zaključnih računov so nekaj takih primerov sprožile v kazenski postopek. Predpisi o blagajniškem poslovanju v zadnjih letih niso bili spremenjeni, vendar je kljub temu opazili še vedno nekaj nepravilnosti. Mnogi blagajniki na koncu dneva ne prekontrolirajo svoje blagajne; dnevnih iztržkov ne odvajajo v banko, temveč jih uporabljajo za direktna plačila računov iz svoje blagajne namesto po banki; prekoračujejo blagajniški maksimum itd. Tako blagajniško poslovanje često zahteva povečanje količine gotovine v obtoku, kar je pa seveda povsem inflacijskega značaja. Nekateri blagajniki so celo tako dobrodušni, da izplačujejo večje zneske gotovine brez potrebnih računov: nekaterim pa se ne zdi potrebno da bi prejemnik potrdil prejem gotovine na izplačilnem dokumentu. Predpise o blagajniškem poslovanju je kršilo 56 podjetij. Nekatera naša knjigovodstva še vedno vodijo zelo primitivno in malomarno. Zneske na knjigovodskih listinah brišejo in popravljajo, tako da ni mogoče razbrati ne prejšnjega ne novega zneska; uporabljajo nepravilne konte, dokumentacija h knjižnim postavkam je pomanjkljiva, arhiv neurejen itd. Taki pojavi so povsem nedopustni in škodljivi: so pa verno spričevalo za ljudi, ki taka knjigovodstva vodijo. Vsekakor pa je pohvaliti tista podjetja, ki znajo pravilno ceniti vrednost knjigovodstva in ga temu primerno tudi vodijo: VG Jeruzalem, Križevske opekarne, Trgovsko podjetje »Merkur« Ljutomer, Slatinsko podjetje v Radencih in druga. Z osnovnimi sredstvi morajo podjetja skrbno gospodariti Tega se naši kolektivi, zlasti pa njihova vodstva, še vse premalo zavedajo, saj je bilo pri pregledih zaključnih računov ugotovljeno, da je kar 50 podjetij kršilo predpise o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi. V večini primerov so vmes malomarni odnosi do tega premoženja, ponekod pa celo namerne kršitve predpisov. Tako so pri nekaterih kmetijskih posestvih ugotovili, da svojih kmetijskih strojev ne hranijo na primernih mestih, kjer bi bili zavarovani pred vremenskimi nezgodami. Neko podjetje je vodilo nekaj osnovnih sredstev med drobnim inventarjem in tako nepravilno prikazovalo v svojem knjigovodstvu manjše obveznosti do družbe v obliki obresti od osnovnih sredstev. Prav tako so grešila tudi podjetja, ki nabavljenih novih osnovnih sredstev niso pravočasno zabeležila v svojem knjigovodstvu. Znaten prekršek je storilo tudi 14 podjetij, ki so uporabila za nabavo novih osnovnih sredstev svoja obratna sredstva (bančni kredit) v skupnem znesku 7 milijo- nov dinarjev. Ugotovili so tudi primer, da je neko podjetje prodalo osnovno sredstvo privatniku brez vsakega računa, iztržek pa je vplačalo v korist svojega žiro računa namesto v amortizacijski sklad. To podjetje se prav gotovo ni zavedalo, da osnovna sredstva niso njegova last, temveč last skupnosti, kateri zanje tudi odgovarja. Sedanja vrednost osnovnih sredstev, s katerimi upravljajo podjetja in zadruge bivšega ljutomerskega okraja, znaša nad eno milijardo dinarjev. To je vsekakor velik znesek, čeprav ta podjetja v glavnem niso tehnično dobro opremljena in je odstotek njihove fizične izrabljenosti zelo visok. Trenutno ni sredstev v zveznih skladih za mehanizacijo manjših podjetij in so slednja zato več ali manj odvisna od sredstev lokalnih skladov, ki pa ne zadoščajo za vse številne in nujne potrebe. Prav zaradi tega morajo naša podjetja z obstoječimi osnovnimi sredstvi skrbno gospodariti in storiti vse, da bo njihova življenjska doba čim daljša. Zlasti morajo pravilno koristiti sredstva svojih amortizacijskih skladov, katere smejo trošiti le za vzdrževanje (generalna popravila) in nadomeščanje izrabljenih strojev in opreme, ne pa tudi za redna popravila, kakor so jih dosedaj koristila nekatera podjetja. razveseljivo dejstvo, da so mnoga podjetja pravilno razumela varčevanje v gospodarstvu. Manjši stroški so v resnici večji dobiček, ki si ga med seboj razdelita družba in kolektiv; za podjetja, ki ne stremijo za dobičkom, je to možnost več za znižanje cen izdelkom — oboje pa ugodno vpliva na izboljšanje življenjske ravni. Nekaj podjetij pa je takih, ki so v tem pogledu izjema, čeprav ne moremo govoriti o mnogih primerih razsipništva, temveč le o več ali manj lahkomiselnih izdatkih, ki niso bili nujno potrebni: pretirano visoki reklamni stroški, nepotrebna službena potovanja, veliki stroški popravil prevoznih sredstev, reprezentančni stroški itd. Neka ustanova s samostojnim finansiranjem je celo organizirala za svoj kolektiv izlet na Pohorje in dokaj velike stroške tega izleta knjižila v breme svojih stroškov. Nihče izmed nas ne more doma v svojem gospodinjstvu razmetavati denarja ali dobrin; pravtako tega ne sme biti v našem gospodarstvu. Varčevanje je vsekakor ena izmed osnovnih, pa tudi izmed najlažjih nalog članov delavskega samoupravljanja, saj za to ni potrebna neka posebna strokovna sposobnost. Vsak preprost človek zna ločiti, ali je nek izdatek upravičen ali ne, v dvomljivih primerih pa lahko zahteva od pristojnih ljudi obrazložitev. Poročila o zaključnih računih ne smejo hiti samo formalnost Po predpisih o zaključnih računih je vodja gospodarske organizacije dolžan sestaviti posebno poročilo o poslovanju podjetja v dotičnem letu. Ta poročila so člani komisij za pregled zaključnih računov z zanimanjem brali, saj so bila v glavnem zelo dobro sestavljena in so bile iz njih razvidne vse težave, s katerimi se je moral kolektiv boriti čez leto, pa tudi vsi uspehi, ki jih je zabeležilo podjetje. Mnoga poročila so vsebovala tudi analizo o izvršitvi gospodarskega načrta glede na stroške, uresničenje, doseženi dobiček, plače itd. Direktorji nekaterih podjetij pa so cenili to poročilo samo kot neko formalnost, ki jo je bilo treba izvršiti, da je bilo pač zadoščeno predpisom. Komisije so v nekaj primerih ugotovile, da tega poročila sploh ni sestavil direktor podjetja, temveč računovodja. Razumljivo je, da so bila zato tudi površno sestavljena in so vsebovala navadno le številčne podatke iz same bilance, poleg teh pa morda le še nekaj »vzdihov« o premalih obratnih sredstvih in ne- kaj obljub o boljšem gospodarjenju v prihodnjem letu. Takim obljubam je seveda težko verjeti. Kako neki naj bi to podjetje v naslednjem letu bolje gospodarilo, če pa ni temeljito analiziralo svoje dejavnosti v preteklem razdobju; kako naj bi v bodoče imelo dobiček, če pa ni raziska- lo vzrokov, ki so doslej negativno vplivali na njegov finančni rezultat! S tem poročilom je dolžan vodja podjetja seznaniti ves kolektiv o rezultatih njegovega celoletnega truda. Res je, da naše delavce še vedno najbolj zanimajo podatki o plačah, zlasti podatki o še neizplačanem plačilnem skladu; toda pri tem jim je treba povedati tudi o tistem, kar je tako ali tako vplivalo na ta sklad. Povedati jim je treba, da bi bil ta sklad še večji, če bi bili stroški manjši, če bi bil odnos do dela boljši, če bi bila boljša tudi organizacija dela itd. Povedati jim je treba tudi to. da ga mora nekaj izročiti družbi — kolektiv pa bo posredno koristil tudi ta sredstva. Tudi to leto se nagiba proti koncu in kaj kmalu bodo naši kolektivi zopet obračunavali in analizirali svoje uspehe. Ti uspehi letos ne smejo biti slabši, temveč le še boljši; boljši ali slabši uspeh pa je samo rezultat celotnega dela. Prav bi bilo. če bi naši kolektivi na vse to mislili skozi vse leto; ni pa še ničesar zamujenega — marsikaj se še da napraviti, kar bi moglo ugodno vplivati na dober finančni rezultat ob koncu leta. S. Zajko Motorni vlak in Pomurje Že drugega julija smo brali o dnevnem časopisju »Razveseljivo vest za Pomurje« o motornem vlaku s pogonom na butan. September je že tu, okraji so združeni, gimnazija je pričela s poukom, motorni vlak pa še ne vozi. Sedaj pa poglejmo, koliko bi stala rešitev, ki jo navaja, pisec članka o SP. V njem predlaga, da bi v en doz montirali plinski motor. Po tem predlogu ne bi ostalo od voza skoraj nič. Osi bi morale biti zamenjane, prav tako tudi karoserija in vse ogrodje. Druga stvar pa je ta, da bi morali ograditi dva taka motorja, ker na vsej progi Ormož—Hodoš ni okretnice niti triangla, razen o Murski Soboti. Niti v Ljutomeru se voz ne bi mogel obrniti. Sem za cenejšo in hitrejšo rešitev, ki bi lahko bila uresničena že pred Novim letom. Enostavno bi lahko preuredili tovorni avtomobil (5—8 tonski), ki bi lahko vlekel 2—3 vozove, kar bi zadostovalo za sedanje potrebe. Na spodnji strani avtomobila bi bilo montirano »stojalo«, na katerem bi se na progi avtomobil lahko obrnil in vozil v nasprotno smer. Podobna vozila ima že dalj časa Tovarna žel. vozov »Boris Kidrič« o Mariboru in so se dobro obnesla. -tom Je to dovoljeno? V Slaptincih in Seliščih se precej poslužujejo nedovoljene obrti. Mnogo je takih ljudi, ki radi točijo žlahtno kapljico ob vsaki uri in v vsaki količini. V Slaptincih imajo zloglasnega »črnega« gostilničarja. Svojo rdečo »laboratorijsko« vodo toči kar na veliko in seveda — poceni. Vedno ima dovolj strank, ki čepijo pri njem noč in dan. Ko pa se vrnejo na svoje domove, so povsod na dnevnem redu družinski prepiri in pretepi. To so pa pogosti dogodki v teh vaseh. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj podjeten sin »črnega« gostilničarja s harmoniko vabi ljudi in svoje stranke k sebi — v pijančevanje. Lahko pa ste tam tudi priče nemoralnih dogodkov in raznih bedastoč. Vse to pa zelo koristi starim in vernim asom. Svojo poštenost zlorabljajo in si ob vinjenih ljudeh polnijo svoje mošnje. Mislim, da točenje pijač na drobno ni dovoljeno. Če ne bo kmalu takim pojavom konec, potem bodo morali za to poskrbeti pristojni državni organi. Nč JE TO HVALEŽNOST ZA TRUD? Kaj je Rdeči križ, ve vsak človek pravtako tudi, kakšno je njegovo poslanstvo. Vendar pri nas še srečamo ljudi, ki ne najdejo lepe besede za to človekoljubno organizacijo. Naj navedemo samo primer iz Lomanoš v radgonski okolici. Rdeči križ v tej vasi kar zadovoljivo opravlja svoje naloge. Predsednik Franc Špindler je domači zdravnik in hkrati tudi bolničar, druge posle pa opravlja tajnica. Deli obleko in hrano, hodi na seje, pobira članarino. Za njen trud pa jo posamezniki obrekujejo. Kolektiv posestva iz Lamoš je imel na Plitvičkem vrhu vinotoč. Kot vsako nedeljo, je tajnica tudi tokrat odšla tja pobirat članarino in prodajat bloke RK za leto 1955. In kaj je doživela na vinotoču? Ko je za- čela prodajati bloke, ji je starejša ženica Klara Zelko začela naštevati, kaj je Rdeči križ. Dejala je, da je to ciganija in beraštvo, da si tajnica RK s pobranim denarjem polni žepe, da ima dobiček tudi tajnik občinskega vodstva RK itd. Za tako »fehtarijo« ne bo ničesar prispevala! Mar je to plačilo za trud ljudi, ki vodijo v Lomanoših RK? Mar ni to blatenje organizacije, ki je bila v stiski vedno na strani človeka in ljudstva? In naposled: Mar ni to slabo spričevalo za avtorja obrekovalnih besed? Naj bo kakorkoli že, eno pa je na dlani: vsakdo, ki količkaj ceni poslanstvo Rdečega križa, ba grajal tako obrekovanje na njegov račun. Dokončni epilog k temu pa bo prav gotovo prispevalo radgonsko sodišče. -imno Nepotrebne stroške v podjetju plačujemo vsi Komisije za pregled zaključnih računov so skrbno pregledale vse materialne stroške vsakega posameznega podjetja. Pri tem so ugotovile Kaj bo z našo cesto? Vaščani v Motvarjevcih se sprašujemo, kaj bo z našo cesto, posebno še sedaj v deževni jeseni, ko teče voda po njej počez in vzdolž. Cestni jarki so polni blata, zato voda ne more odtekati. Cesta je polna mlakuž in jamic. Kar povprašajte šoferje soboškega »Mlekoprometa«, oni bodo povedali, kako skačejo njihovi kamioni po cesti skozi Motvarjevce! Spomladi smo sicer skopali 204 m jarka, ki pa ne odgovarja svojemu namenu. Še danes je suh. Stari jarek pa je preveč pri cesti, zato voda preplavlja in izpodjeda cestišče. Pred meseci se je 25 m ceste sesulo v njega in promet je bil ogrožen. Cesta je samo 3 m široka in vodi tik ob starem jarku, ki so ga zasuli, a je voda odnesla nasip in si zopet utrla pot v njega. Kdaj bomo vendar prijeli za delo? Koliko gozdov imamo? Gozdovi so veliko bogastvo naše dežele. Merijo okrog 10 milijonov hektarjev, ohranjeni gozdovi pa zavzemajo le polovico te površine. Vsega lesa v naših gozdovih pa je po mnenju strokovnjakov okrog 660 milijonov kub. metrov. V naših gozdih je največ bukev, najbogatejši gozdni predeli pa so v LR Bosni in Hercegovini. Pomurski vestnik, 22. septembra 1955 4 Pred tednom matere in otroka Obširne priprave v Murski Soboti V M. Soboti se pripravljajo pod vodstvom SZDL, za Teden otroka, ki bo od 2. do 9. oktobra. Na sestanku pred dnevi so zastopniki raznih organizacij, društev, ustanov in šol sestavili zelo obširen program prireditev. V naslednjem navajamo razpored prireditev. Točen čas in kraj bomo pa objavili v prihodnji številki Pomurskega vestnika. AKADEMIJA V ponedeljek, 3. oktobra je mednarodni dan otroka. V novi kinodvorani bo zvečer akademija, kjer bodo nastopili otroci iz otroškega vrtca, učenci osnovne šole, gimnazije, ekonomske srednje šole, vajeniške šole in člani mladinske organizacaje. PREDAVANJA Znani pedagog profesor Gustav Šilih iz Maribora bo v nedeljo, 9. oktobra dopoldne predaval v novi kinodvorani o raznih problemih vzgoje. Popoldne bo predaval v Tišini. Predavanja bodo tudi v Bakovcih, Gederovcih, Kupšincih, Moščancih in v Puconcih. Predavatelji bodo prišli iz M. Sobote. Med tednom bodo po sindikalnih podružnicah predavali tudi domači predavatelji o zaščiti družine, vzgoji otrok, prehrani. zaposlitvi v prostem času itd. RAZSTAVA IGRAČ, RISB IN KNJIG V otroškem vrtcu bo razstava otroških igrač, ki jih lahko matere same doma izdelajo. Take igrače so seveda mnogo cenejše in otroku tudi veliko bolj primerne kot marsikatere kupljene. V tem prostoru bo tudi razstava risb predšolskih otrok in učencev osnovne šole ter gimnazije. ŠOLSKE NALOGE Po šolah bodo učenci pisali spise o družini, otroku, materi, doživljajih doma in slično. Najboljši spisi bodo pozneje objavljeni v Pomurskem vestniku. OTROŠKO IGRIŠČE V tednu otroka se bodo začeli temeljito pripravljati na ureditev otroškega igrišča v parku. Sodelovali bodo razni kolektivi iz območja M. Sobote. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Lutkovno gledališče bo priredilo več predstav za otroke in odrasle v dvorani Obrtne zbornice. ŠAHOVSKA TEKMOVANJA Učenci raznih šol in druga mladina se bo borila za šahovsko prvenstvo na šolah in za prvenstvo v občini. Ustanovljene bodo še nove šahovske sekcije tam, kjer jih še ni, a so možnosti za šahovsko delovanje. LITERARNI VEČER Domači mladi literati bodo priredili literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela. V COPATAH PRI POUKU Na raznih predavanjih bodo priporočali staršem, da preskrbijo svojim otrokom copate, ki jih lahko matere same sešijejo ali spletejo in jih otroci obujejo, preden stopijo v šolsko sobo. Otrokom se med po- ukom noge odpočijejo. V mokrih dneh pa ne prinesejo otroci blata v razred in nimajo mokrih nog, kar pogosto povzroča obolenja. Akcijo za copate bosta še posebej podprli Zveza ženskih društev in Sekcija žena - zadružnic. BORBA PROTI BREZDELJU IN POHAJKOVANJU 1! Na sestankih in z osebnim stikom bodo skušali pridobiti mladino za pristop in delo pri kulturnih organizacijah, pri Partizanu, pevskem zboru, športnih sekcijah, ljudski tehniki, šahu itd. IZLOŽBE Trgovska podjetja bodo svoje izložbe nanovo uredila, primerno za Teden matere in otroka. POSVETOVANJE NA ŠIRŠEM SESTANKU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE DPM bo v tem tednu sklicalo širši sestanek vseh svojih članov, ki bi se pa naj udeležili poleg staršev in vzgojiteljev tudi drugi, ki jim je dobrobit našega naraščaja pri srcu. Na tem sestanku bo razen tekočih zadev društva obravnavano vprašanje rejnikov za eno in dvostranske sirote. Treba bo pa tudi misliti na šolsko ambulanto in na pospešenje izgradnje otroške bolnišnice. FILM Podjetje za izposojanje filmov bo pripravilo primerne filme in tednike, ki bi si jih ogledali otroci in mladina. SKLAD ZA OTROKE Podjetja bodo lahko v tem tednu prispevala v sklad za otroka iz sklada za samostojno razpolaganje; ti zneski ne bodo obdavčeni in ne bodo vplivali na plačni fond. OKOLIŠKE VASI Po vaseh v območju mestne občine M. Sobota bodo krajevne organizacije SZDL skupaj s šolami in drugimi organizacijami v vasi pripravile samostojne prireditve. Kjer so šole, bodo pripravljali ustanovitev društev prijateljev mladine. Tekmovanje soboških sindikalnih podružnic Bodoči tedni - tedni številnih športnih srečanj Okrajno sindikalno vodstvo v M. Soboti je že lani sklenilo, da bo vsako leto priredilo športna tekmovanja med posameznimi sindikalnimi podružnicami, vse zato, da bi bilo športno delovanje kar najbolj množično in da bi tudi naš delavec in uslužbenec našla svoje mesto v telesno-vzgojnih in športnih organizacijah. Vsakdo, ki ima le malo dobre volje, naj bi si krepil svoje telesne sposobnosti, kajti le zdrav delavski rod nam bo lahko porok za večjo storilnost v gospodarstvu in za izboljšanje življenjskih pogojev pri nas. Kakor lani tako tudi letos ne bo tekmovanje preraslo meja soboškega mesta. Od drugod nismo dobili nobenih prijav. Zaradi tega je bilo priporočljivo, če bi krajevni sindikalni sveti, ki jih je v sedanjem okraju šest, priredili podobna športna tekmovanja na svojem območju. Sobočani so si za to tekmovanje izbrali svoj občinski praznik — 17. oktober. Tega dne bodo objavili tekmovalne rezultate in izročili tekmovalcem pokale, nagrade in pohvale. Letošnje tekmovanje je bilo razpisano že junija. Prijavilo se je 15 sindikalnih podružnic, ki bodo poslale na tekmovanje 12 športnih skupin. Prijavile so se sindikalne podružnice Gradbenega podjetja »Sograd«, kovinske industrije »Panonija«, Tovarne mlečnega prahu, Mizarstva »Ledava«, Mlinskega podjetja, Okrajne zadružne zveze, Trg. podjetja »Agromerkur«3, Kmetijske zadruge, Društva profesorjev, trgovskih uslužbencev in delavcev, zdravstvenih delavcev in uslužbencev, Kmetijskega gospodarstva v Rakičanu, državnih uslužbencev in Tovarne perila »Mura«. Pogrešamo pa prijave SP Tovarne mesnih izdelkov in obrtnih delavcev in uslužbencev. Podružnici imata vse pogoje za sodelovanje. Tekmovanje bo v naslednjih športnih panogah: Nogomet, sodelovalo bo 6 skupin; odbojka. moški in ženske, sodelovalo bo 9 sku- pin; kegljanje, sodelovalo bo 10 skupin; šah. sodelovalo bo 10 skupin; streljanje, moški in ženske, sodelovalo bo 22 skupin; namizni tenis, moški in ženske, sodelovalo bo 10 skupin in lahkoatletska tekmovanja, sodelovali bodo člani 6 sind. podružnic. Skupine bodo tekmovale vsaka z vsako, razen v streljanju in kegljanju, ko bodo odločali podrti keglji ali doseženi krogi. Nogometne tekme bodo na igrišču NK Sobota: 19. IX. prvo kolo — 24. IX. drugo kolo — 26. IX. tretje kolo — 3. X. četrto kolo — 8. X. peto kolo. Tekme se bodo začele vsakokrat ob 15. uri popoldne. En polčas bo trajal 30 minut. Tekmovanja v odbojki bodo na igrišču TVD Partizan v M. Soboti: 20. IX. prvo kolo — 22. IX. drugo kolo — 27. IX. tretje kolo — 29. IX. četrto kolo — 4. X. peto kolo — 6. X. šesto kolo in 11. X. sedmo kolo. Začetek vsakokrat ob 15. uri popoldne. Kegljanje bo na kegljišču gostilne pri Ledavi ob nedeljah dopoldne, vse od 25. IX. do 9. X., 26. in 27. septembra pa od 18. ure naprej. Šahisti bodo tekmovali v prostorih hotela »Zvezda«: 19., 22., 26. in 29. septembra in 3., 6., 10., 13. in 15. oktobra 1955 z začetkom ob 19. uri zvečer. Namizni tenis bodo igrali v dvorani TVD Partizan, streljanje z zračno puško pa bo v dvorani Kluba JLA. 17. oktobra bomo slovesno proglasili zmagovalca v skupnem plasmanu in podelili pokale tistim skupinam, ki bodo osvojile prva mesta v posameznih športnih panogah. Ljubitelje športa vabimo, da se udeležijo teh tekmovanj naših delavcev in uslužbencev! Občinski ljudski odbor v Murski Soboti razpisuje ZBORE VOLIVCEV PO KRAJEVNIH ODBORIH KAKOR SLEDI: BAKOVCI 1. X. 1955 ob 19. uri v prostorih osnovne šole; KROG 2. X. 1955 ob 18. uri v prostorih osnovne šole; RAKIČAN 30. IX. 1955 ob 19. uri v zadružnem domu: VEŠČICA 2. XI. 1955 ob 19. uri v hiši Ludvika Perkiča; ČERNELAVCI 2. XI. 1955 ob 14. uri v zadružnem domu; KUPŠINCI 1. X. 1955 ob 19. uri v osnovni šoli; GEDEROVCI 2. X. 1955 ob 18. uri v šoli; KRAJNA 2. X. 1955 ob 14. uri v zadružnem domu; SODIŠINCI 2. X. 1955 ob 19. uri v gasilskem domu; MURSKI PETROVCI 2. 10. 1955 ob 14. uri v gasilskem domu; PETANJCI 2. X. 1955 ob 18. uri v prostorih KZ; TIŠINA 2. 10. 1955 ob 15. uri na krajevni pisarni; TROPOVCI 2. 10. 1955 ob 18. uri v gasilskem domu; GRADIŠČE 9. X. 1955 ob 14. uri v zadružnem domu; MURSKI ČRNCI, 9. X. 1955 ob 14. uri pri Vincetu Jančarju; SATAHOVCI 9. X. ob 18. uri v gasilskem domu; RANKOVCI IN VANČA VES 2. X. 1955 ob 14. uri v gostilni Gergek; BOREJCI 2. X. 1955 ob 18. uri v krajevni pisarni; ZENKOVCI 9. X. 1955 ob 14. uri v gostilni Šparaš; BEZNOVCI 9. X. 1955 ob 17. uri v gostilni Sapač; BODONCI 2. X. 1955 ob 13. uri pri Francu Poredošu; STRUKOVCI 2. X. 1955 ob 9. uri v šoli; PUŽEVCI 2. X. 1955 ob 13. uri v gasilskem domu; BREZOVCI 9. X. 1955 ob 19. uri v osnovni šoli; LEMERJE 9. X. 1955 ob 14. uri v gostilni Vlaj; MARKIŠAVCI 30. IX. 1955 ob 19. uri pri Kodilu; NEMČAVCI 29. IX. 1955 ob 19. uri pri Lepošu; PUCONCI 2. X. 1955 ob 14. uri v gasilskem domu; GORICA 2. X. 1955 ob 18. uri v gasilskem domu: PREDANOVCI 9. X. 1955 ob 14. uri v gasilskem domu; POLANA 9. X. 1955 ob 18. uri v gasilskem domu; ŠALAMENCI 2. X. 1955 ob 18. uri v zadružni gostilni; VANEČA 2. X. 1955 ob 14. uri pri Vrečiču; DOLINA 2. X. 1955 ob 14. uri Banku; BOKRAČI 2. X. 1955 ob 18. uri pri Štefanu Vukan; PEČAROVCI 2. X. 1955 ob 13. uri v gasilskem domu; MOŠČANCI 9. X. 1955 ob 14. uri v šoli; POZNANOVCI 9. X. 1955 ob 14. uri pri Flisarju; PROSEČKA VAS 9. X. 1955 ob 18. uri v gasilskem domu; MAČKOVCI 9. X. 1955 ob 14. uri v krajevni pisarni; DANKOVCI, 9. X. 1955 ob 18. uri v gasilskem domu; KUŠTAVNOVCl 9. X. 1955 ob 19. uri pri Janezu Očeku: KOŠAROVCI 9. X. 1955 ob 15. uri pri Vinciju Kutošu. Nesreče in nezgode Franc Kokolj, 17-letni mizarski vajenec iz vasi Mele pri Radencih si je pri delu na skobeljniku težko poškodoval levo roko. 50-letni Anton Trstenjak, vinogradniški delavec z Janževega vrha je v samomorilnem namenu popil neko strupeno tekočino. V soboški bolnišnici mu niso mogli več pomagati in je zvečer ob devetih umrl. Franc Kutušev, star 47 let, iz Pečarovec, se je pri sekanju drv vsekal v levo dlan. Ima hudo rano. 27-letnemu delavcu Francu Gostanju iz Sebeborec je oje prkolice padlo na nogo in mu zlomilo kosti v stopalu. Anton Zetek, star 45 let, knjigovodja iz M. Sobote, je padel s kolesa in si močno poškodoval desni gleženj. Ruma in likerja se je napil 26-letni kovač Janez Molnar iz M. Sobote v tolikšni meri, da je nezavesten obležal. Popolnoma onesnaženega so pripeljali v bolnišnico, ki jo je pa že po enem dnevu zapustil. Preveč brizgancev je popil pri brananju 46-letni Štefan Marinič iz Pugleda pri Apačah. Zaradi neprevidnosti ga je brana udarila in mu zlomila levo nogo, ki ji jo je bil že prej enkrat zlomil. Pri pretepu pred gostilno na Kamenščaku je dobil svoj delež 23-letni Drago Pušenjak. Ima pretres možganov in precejšnje poškodbe na glavi in telesu. Strel neprevidnega lovca v levo roko 43-letnega uslužbenca Franca Severja mu je poškodoval prste. Krava je z rogom zbodla 57-letnega kmeta Franca Rozmaniča iz Veržeja v levo roko in mu močno poškodovala. Z vrtiljala v Črenšovcih je padel 17-letni Anton Kustec iz Srednje Bistrice. Pri padcu si je zlomil levo roko. Na motiko je padla 6 letna Marija Buček iz 'M. Sobote ter se močno vrezala. 3-letna Milena Lang iz Serdice je padla in se po glavi močno poškodovala. Kolo je stisnilo in desno peto precej poškodovalo Marjanu Ščančarju iz Skakovec. Stanko Muhič, star 46 let, iz Stavenskega vrha, delavec v Radgoni, si je zlomil kosti v levi dlani, ko mu je padel težak kamen na roko. Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti Okrajna gasilska zveza obvešča: NOVI UO OGZ M. SOBOTA. V torek dne 13. t. m. je bil ustanovni občni zbor OGZ za območje novega okraja M. Sobota. V upravni odbor so bili izvoljeni tov.: Vilko Frahm, predsednik, Jože Zavratnik, podpredsednik, Karel Škerget, sekretar, Miro Štubelj, blagajnik, Janez Blagovič, povelj-nik, Štefan Sočič, podpoveljnik, Zoltan Rituper in Engelbert Hegeduš pa adjutanta. GASILSKA PODČASTNIŠKA ŠOLA M. SOBOTA bo pričela s tečaji za podčastnike s 15. novembrom t. l. Vabimo društva ter članstvo, da čimpreje dostavijo upravi šole prijave. OBVESTILA ZA OB. GAS. ZVEZE. Vabimo UO in NO Občinskih gasilskih zvez, da slede v Pomurskem vestniku našim objavam ter kontrolirajo pri društvih upoštevanje in izvajanje teh navodil. Za vse občinske gasilske zveze smo naročili po 1 izvod PV. Priporočumo, da se Ob. GZ poslužujejo našega kotička v PV za objave in sporočilu splošnega značaja. OBRAČUNI VESELIC. Kljub temu, da so bila opozorjena, da je obračun veselic ali kult. prireditev dostaviti v roku 8 dni OGZ, to niso storila PGD: Ženavlje, Dolga vas, Kupšinci, Petrovci, Šulinci, Domanjševci, Dobrovnik, Lendava, Ižakovci, Boreča in Pertoča. To nedisciplino bomo v bodoče upoštevali pri izdaji dovoljenj za prireditve tem društvom. SEKTORSKE VAJE. V nedeljo, 25. t. m. dopoldne bodo sektorske vaje v Dol. Slavečih za sektor Grad, popoldne z začetkom ob 13. uri pa v Sred. Bistrici za sektor Črenšovci. V nedeljo, 2. oktobra bodo vaje v Gor. Lakošu za sektor Gaberje in zamudnike sektorja Lendava. TROMESEČNA POROČILA. Vabimo vse sektorske štabe, da čimprej zberejo tromesečna poročila za III. tromesečje in jih do stavijo zvezi najpozneje do 2. oktobra t. l., sicer bomo opominske stroške zaračunali odgovornemu! Iz pisarne OGZ TOVORNI AVTO, 2 tonski, prodam ali dam v najem. Müller Anton, Vučja vas št 16, p. Križevci pri Ljutomeru. Vse rezervne oficirje kluba UROJ — Murska Sobota obveščamo, da bo 26. septembra t. l. ob 16. uri v domu JLA — Murska Sobota strokovno predavanje po temi »Uporaba tankov v borbi«. Udeležba za člane kluba UROJ — Murska Sobota je obvezna. Klub UROJ - M. Sobota Kmetijska zadruga Fikšinci RAZPRODAJA v nedeljo, 25. septembra 1955 več manjših kmetijskih strojev kot so: trijer, luščilec za koruzo, koleselj in drugo. Možnosti nakupa za vse gospodarske organizacije kador tudi privatnike. Razprodaja ob 14. uri. Upravni odbor Elektrotehn. podjetja »Elektron«, Ljutomer razpisuje službeno mesto KNJIGOVODJE Pogoji: kvalificiran knjigovodja z najmanj triletno prakso v svojstvu samostojnega knjigovodje. Kandidat ne sme biti kaznovan zaradi gospodarskega kriminala. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov do 28. septembra 1955. OSKRBOVALCA ŽIVINE zakonski par — po možnosti brez otrok, oba vešča molže in umne vzreje živine, po možnosti s strokovno kvalifikacijo — sprejme takoj Kobilarna Turnišče pri Ptuju. Družinsko stanovanje pripravljeno. Plača in ostalo po dogovoru. Tedenski koledar Nedelja, 25. septembra — Uroš Ponedeljek, 26. septembra — Justina Torek, 27. septembra — Kozma Sreda, 28. septembra — Venčeslav Četrtek, 29. septembra — Mihael Petek, 30. septembra — Jelka Sobota, 1. oktobra — Julija Gibanje sonca. V soboto 1. oktobra vzide ob 5. uri in 59 minut, zaide pa ob 17. uri in 44 minut. Dolžina dneva 11 ur in 45 minut. Lunine spremembe. 1. oktobra ob 20. uri in 17. minut zadnji krajec. KINO BELTINCI — 25. septembra ameriški film »Kapetan Kidd«. M. SOBOTA — od 23. do 25. septembra maroški film »Othello« — od 27. do 28. septembra ameriški film »Usoda ljubezni«, od 30. septembra do 2. oktobra francoski film »Pred potopom«. LENDAVA — od 23. do 25. septembra avstrijski zabavni film »Stari grešnik« — 27. in 28. septembra angleški film — komedija — »Večna nevesta« — od 30. septembra do 2. oktobra ameriški film — drama — »Jutri bo boljše«. CRAD — 25. septembra italijanski film »Zidovi Malapage«. ČEPINCI — 25. septembra avstrijski film — komedija — »Irena v zadregi«. VELIKA POLANA — 25. septembra ameriški film »Pavla«. LJUTOMER — 24. in 25. septembra ameriški pustolovski — barvni — film »Dvoboj na Srebrnem potoku«. RADGONA — 24. in 25. septembra ameriški film »Sestrična Rahela« — 28. in 29. septembra belgijski film »Banket tihotapcev«. RADENCI — 25. in 26. septembra nemški film »Berlinska zgodba« — 29. septembra ameriški barvni film »Charleyeva tetka« — 1. in 2. oktobra argentinski film »Kalne vode teko«. SEJMI Beltinci v sredo, 28. septembra svinjski sejem. Bogojina v torek, 27. septembra živinski sejem, Črenšovci v ponedeljek, 26. septembra živinski sejem, Dobrovnik v ponedeljek, 26. septembra svinjski sejem, Gornji Petrovci v ponedeljek, 26. septembra živinski sejem, Gornji Slaveči v torek, 27. septembra živinski sejem, Grad v četrtek, 29. septembra živinski in kramarski sejem, Lendava v sredo, 28. septembra živinski in kramarski sejem, Puconci v sredo 28. septembra živinski sejem, Turnišče v četrtek, 29. septembra svinjski sejem, Veržej v četrtek, 29. septembra živinski in kramarski sejem. MALI OGLASI NOVO ENONADSTROPNO HIŠO z lepim vrtom po ugodni ceni prodam. — Ljutomer, Kidričevo naselje. VAJENKO ZA KUHARICO sprejme v uk Hotel »Zvezda« v Murski Soboti. Pogoj: uspešno dokončana nižja gimnazija. GOSPODARSKO POSLOPJE IN 5 HA ZEMLJE prodam. — Kos Alojzija, Froleh št. 8, p. Zg. Ščavnica. MLIN prodam po ugodni ceni s sedežem v Stanjevcih. — Krpič Lina, Pečarovci, p. Mačkovci. IZGUBILA SEM DIJAŠKO KNJIŽICO, ki se glasi na ime Krenos Šarika, II. r. ESŠ M. Sobota, št. knj. 19 in jo proglašam za neveljavno. — Krenos Šarika. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje po predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. POSESTVO z gospodarskim poslopjem in hišo, vse v dobrem stanju, 8 ha zemlje, njive, gozd, vinograd in krasen sadovnjak — na prodaj v Gomilah 20, občina Desternik pri Ptuju. POSNEMALNIK skoraj nov, znamke AlfaLaval z zmogljivostjo 75 litrov na uro in sejalni stroj prodam. — Temlin, Puževci št. 31, p. Bodonci. BILANCA Podjetja Studenčarstvo - cementni izdelki KRIŽEVCI pri LJUTOMERU na dan 31. decembra 1954 AKTIVA Znesek Štev. Naziv postavke v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva ..... 27 2. Investicije v teku ..... 3. Izločena sredstva in druga sredstva za investicije ... sredstva za investicije ... 95 B. Obratna sredstva 4. Denarna sredstva ...... 42 5. Surovine in material .... 50 6. Proizvodnja ........ 7. Gotovi izdelki in blago ... 225 8. Aktivne časovne razmejitve . C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva 9. Kupci in ostale terjatve ... 299 10. Ostala aktiva ....... 31 D. Finančni uspeh 11. Razdeljeni dobiček ..... 486 12. Izguba .......... Skupaj ... 1,255 PASIVA Znesek Štev. Naziv postavke v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev ... 27 2. Dolgoročni kredit za fin. inv. 5. Razni skladi ....... 35 4. Dolgoročni kredit za fin. inv. . 5. Ostali viri finans. invest. .. B. Viri obratnih sredstev 8. Banka-kredit za obr. sredstva 255 7. Angaž. del lastnih skladov .. 10 8. Pasivne časovne razmejitve .. C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 9. Dobavitelji in ostale obvezn. . 442 10. Ostala pasiva ....... D. Finančni uspeh 11. Dobiček ......... 486 12. Kritje izgube ....... Skupaj ... 1,255 Vodja računovodstva: Štrakl Terezija Direktor podjetja: Alojz Bratina Preds. upr. odbora: Žnidar Sebastijan Pomurski vestnik, 22. septembra 1955 5 120 kg težka Bistričanka Kelenčevo Kato iz Dol. Bistrice menda vsi poznate? Je zelo dobra gospodinja in kmetovalka, bivši borci in aktivisti NOB pa jo čislajo kot zvesto pomočnico, saj je v najtežjih časih ostala zavedna Slovenka; rada je sprejemala partizane pod svojo streho in jim stregla, posebno še nekdanje sodelavce nar. heroja Štefana Kovača - Marka. Menda nam Kata ne bo zamerila, če povemo, da opravlja vsa lažja dela na svojem posestvu kljub obilni postavi in rekordni teži: 120 kg. »To je splošen pojav o naši družini,,« nam je zaupala. »Moj mož je tehtal 120 kg, preden so ga odpeljali madžarski fašisti, hčerka pa tehta sedaj čez 100 kilogramov.« Kelenčeva Kata je potemtakem prav gotovo najbolj debela ženica v Pomurju. Žena - izvošček in 70.000 hm brez vsake nezgode Albina Rajbarjeva iz M. Sobote je dobra gospodinja in povrhu še mati dveh otrok. Ona pa je še nekaj več: izvošček. V svojem avtomobilu je prevozila čez 70.000 km bolj slabih kot dobrih cest — brez vsake prometne nesreče. Potniki celo pravijo, da poseka s svojo zanesljivo vožnjo za volanom marsikaterega šoferja — moškega. Vestno opravi svojo dolžnost tudi ponoči, ko je treba večkrat na pot v Ljubljano ali Maribor s težje bolnim človekom. Rajbarjeva je bržčas prvi poklicni izvošček v Sloveniji. Zdaj, ko je dosegla zavidanja vredno znamko — 70.000 km vožnje brez vsake nezgode — ji iskreno čestita tudi uredništvo našega lista. Prav gotovo pa se mu bodo pri branju teh vrstic pridružili tudi številni bralci. Sodobna štorklja pri Dokležovju Elektrika je pomembna pridobitev za vedno večje število Pomurcev. Nihče pa ne bi pomislil na to, da je dobrodošla tudi štorkljam. Pa je vendarle tako. Na poti med Dokležovjem in Marofom ste lahko srečali štorkljo — umetnika, ki si je mojstrsko spletla gnezdo na vrhu novega električnega droga. Če ste si mater in otročičke pobliže ogledali, ste se lahko prepričali, da so se kar dobro počutili na pridobitvi sodobne tehnike. Škoda le. da se v svojem prijetnem domeku niso mogli okoristiti s svetlobo te nevidne pomočnice ali pa z njeno toploto — kajti potem bi jim bilo prihranjeno potovanje na jug. Štorkljinega gnezda žal ni več. Z droga so ga odstranile neznane roke. Kardinal blagoslovil boksarjeve hlačke V London je prišel s Kube znani boksač Nino Valdez, ki se je hotel srečati z angleškim šampionom Don Cockellom. Valdez je črni velikan, vendar duševno ne preveč razvit; je silno praznoveren, zato noče nastopati drugače kot v belih spodnjih hlačkah. katere mu je blagoslovil sam krdinal. On ima celo zbirko belih blagoslovljenih spodnjih hlačk, meni pa, da bi podlegel slehernemu nasprotniku, če bi kaj drugega oblekel za ring. Toda v Angliji ni dovoljeno, da bi boksarji nastopali v ringu z belimi oblačili — predvsem iz estetskih razlogov, pa tudi zaradi krvi in drugega, kar je mogoče hitro opaziti na njem. Angleška boksarska federacija je zato zahtevala, naj Valdez obleče črne hlačke. On tega noče storiti in pravi, da bo v tem primeru doživel sigurno katastrofo. Morda pa bi le nastopil v črnih, če bi jih blagoslovil kardinal. Toda: on je daleč, daleč . . . Prirediteljem je sporočil naslednji ultimat: »Če mi ne dovolite nastopiti v belih in blagoslovljenih hlačkah, potem bom odšel domov!« Nastopiti je moralo poslaništvo Republike Kube, ki nikakor ne želi, da bi Valdez odšel iz Londona ogorčen. Bilo je precej nevšečnosti zaradi avtoritete poslaništva v Londonu in zaradi ogorčenja ljudstva na Kubi proti — Angležem. Zahtevali so kompromis. Angleži so predlagali, naj bi Valdez oblekel bele in blagoslovljene hlačke pod črnimi. Toda Valdez ni hotel popustiti in stalno pritiska na diplomatsko predstavništvo Kube. Ni izključeno, da bodo Angleži morali naposled popustiti. Misijonar na luni »Katoliški glas«, ki izhaja v Gorici, je na vprašanje svojega bralca, če bodo prvo ekspedicijo na luno zares spremljali tudi misijonarji, odgovoril med drugim tole: »Če pojdejo kdaj ljudje na Luno (kar je še vedno malo verjetno), jih bo res morda kdaj spremljal kak duhovnik, toda ne zato, da bi tam krščeval. Če so namreč tam živa in razumna bitja, kot je človek na noši zemlji, potem niso potomci Adama in Eve. Zato tudi nimajo izvirnega greha, ki je prišel na ljudi zaradi skupnega izvora iz prvih staršev. Zaradi tega bi ljudje na Luni, če res žive, bili prosti izvirnega greha Adama in Eve in zato tudi ne bi potrebovali Kristusovega krsta.« Teliček, ki se je spravil nad kokoši Kmetu Armandu Bertiniju iz Picciorane v Italiji so naenkrat zmanjkale kokoši. Tega si ni mogel prav razložiti, zato je začel podnevi in ponoči zalezovati neznanega kurjega tatu. Neke noči je v svoje veliko začudenje opazil, kako se je teliček približal kokošnjaku, zgrabil kokoš in jo mirno zaužil, kot da je dobil v gobec seno. Poklicali so živinozdravnika, ki je tele preiskal in ugotovil, da je popolnoma normalno. Težko pa bo kmet svoje tele navadil na seno, če pa mu kokoši prav gotovo bolj teknejo. „Bil sem borec Tujske legije...“ je naslov našega novega, ilustriranega podlistka. ki ga bomo začeli objavljati v prvi oktobrski številki našega tednika. Gotovo se boste vprašali: Ali ni to nov pustolovski roman na staro temo? Če boste kaj takega pomislili, potem ste v zmoti. To je namreč življenjska zgodba bivšega prekmurskega sezonca Ivana Bakana iz Dokležovja, ki je kot legionar prebrodil pol sveta in ki se je pred leti vrnil v svojo rodno vas. To je zgodba preprostega človeka, ki je iskal srečo daleč na afriških in indokitajskih tleh: To je zgodba človeka, ki se je boril za obstoj francoske kolonialne oblasti in ki je končno spoznal brezciljnost ter nečlovečnost te borbe, zato pa se kot simpatizer indokitajskih borcev za svobodo vrnil v svobodno domovino. Zategadelj še vestneje prebirajte naš list in opozorite na zanimivo zgodbo še svoje znance in prijatelje! Z naših športnih igrišč III KOLO 1. Tekstilne (V) 3 3 0 0 21:4 6 2. Tekstilac (O) 2 2 0 0 5:1 4 5. Sloboda 3 2 0 1 9:4 4 4. Kladivar 3 2 0 1 9:7 4 5. Jedinstvo 3 2 0 1 4:4 4 6. Maribor 3 1 1 1 5:3 3 7. SOBOTA 3 1 1 1 13:11 3 8. Zagorac 3 1 1 1 7:9 3 9. Rudar 3 1 1 1 4:6 3 10. Bratstvo 2 0 0 2 6:12 0 11. Nafta 3 0 0 3 3:8 0 12. Mladost 3 0 0 3 2:19 0 Izpolnili so naše nade SOBOTA - MLADOST (ZABOK) 7:1 (2:1) Po enem porazu in enem neodločenem rezultatu se je zjasnilo nebo nad soboškim nogometnim igriščem. Nedeljska tekma /n prvenstvo v okviru varaždinsko-mariborske lige med domačim moštvom in enajstorico »Mladosti« iz Zaboka (LRH) je pokazala nekaj več, kot smo pričakovali: pokazala je, da znajo predstavniki pomurske metropole lepo in borbeno igrati, a še več: da znajo tudi zmagovati! Naša zadnja napoved se je uresničila, ne sumo enkrat, celo dvakrat: resnici na ljubo povejmo, da smo pričakovali zmago Sobočanov predvsem zaradi tega, ker smo napovedali srečanje z moštvom, ki je zadnje v pritličju lestvice, toda rezultat tega srečanja je tako ugoden, da lahko mirno rečemo, da je bila to igra srca in živahnosti na zelenem polju. To še posebno velja za domačine, hi so si z doseženim rezultatom zelo izboljšali razliko v golih (glej tabelo). V splošnem pa igra v tehničnem pogledu ni bila najboljša. Morda zato, ker gostje niso bili dorasli domačinom. Sobočani so tokrat vsekakor prednjačili. Igrali so na vsako žogo, dokaj povezano in bolj borbeno kot nasprotniki. To jim je prineslo tudi zaželjeno zmago, ki pa bi bila lahko še večja, če bi v prvem polčasu izkoristili par zrelih priložnosti za gol. Pa tudi gostje so imeli priložnost, da bi lahko še enkrat ali dvakrat potresli mrežo domačinov. Gole za Soboto so dali: Maučec 2, Sirovina 2, Kološa 1. Sečko 1 in sakal 1. Tekmo je vodil z manjšimi napakami Oljica iz Varaždina. Vendar njegove odločitve niso mogle vplivati na končen rezultat tekme. Tretji poraz »Nafte« NAFTA - ZAGORAC (KRAPINA) 2:3 (0:1) Pravijo, da v tretje rado gre. In res: tako se je zgodilo lendavskim nogometašem, ki so morali zadnjo nedeljo prepustiti gostom iz Krapine obe točki. Po dveh porazili, ki jih je pretrpela Nafta proti »Jedinstvu« iz Čakovca in Slobodi iz Varaždina so številni lendavski ljubitelji nogometa pričakovali minulo nedeljo prvo zmago svojih ljubljencev. Tudi topot se je kolo sreče obrnilo in Nafta je doživela na svojem igrišču že tretji poraz. Komaj so gostje prišli iz sredine, že je moral posredovati golman Nafte. Igra je bila nekaj časa enakovredna, kmalu nato pa so domačini uredili svoje vrste in izvedli vrsto napadov na gol gostov, vendar žoga nikakor ni našla poti v mrežo. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je navidez malo nevarna žoga gostov iz 20 in letela čez vratarja Nafte in obtičala v mreži. Kmalu nato se je nudila priložnost domačinom, da rezultat izenačijo, vendar je Terek streljal mimo gola. Drugi polčas se je začel z napadi Nafte, kar je že v prvih desetih minutah prineslo uspeh. Prvič je bil uspešen Kulčar, kmalu nato pa je lepo zadel mrežo srednji napadalec Nafte Vidak II. Izgledalo je, da je Nafta začela in da se bo mreža gostov še tresla. Vendar: če levi branilec ne bi kmalu nato plasiral žoge v svojo mrežo, kar je bil zelo mrzel tuš za domačine. Gostje so po krivdi njihove ožje obrambe kmalu nato dosegli zmagoslavni gol. Rezultat odgovarja igri. vendar pa bi lahko bil tudi obraten, zlasti če upoštevamo, da je Nafta zapravila številne stoodstotne priložnosti zn gol. Sodnik Gušić iz Varaždina ni zapustil pri občinstvu najlepšega vtisa, saj je večkrat po nepotrebnem prekinjal igro. -ce Velika kolesarska dirka po Pomurju Na 109 km dolgi progi je zmagal mladinec Sreš Janez iz Bratonec s časom 198,97 min. Kolesarje je gledalo 3000 ljudi. Delavni KK Beltinci, ki obstoja že več let in ga uspešno vodi tov. Andrej Mlinarič, matičar v Beltincih, je 11. septembra priredil veliko kolesarsko dirko »Po Pomurju«, doslej najdaljšo dirko, kar jih je priredil klub. V prihodnje bo proga potekala skozi vsa središča občinskih ljudskih odborov v Pomurju, dirka pa bo prirejena vsako leto. Kljub mnogim težavam, ki jih je imel KK Beltinci in njegovi člani, se je za to I. dirko »Po Pomurju« prijavilo okoli 20 kolesarjev. Na startu v Beltincih smo jih videli sicer samo 17, vendar pomeni tudi ta številka lep uspeh, saj so bili med njimi kolesarji iz Sobote, Lendave, Ljutomera, Beltince, Bratonec in Trnja. Proga je bila razdeljena na šest etap: Beltinci—Bogojina. Bogojina—M. Sobota. Murska Sobota — Slatina Radenci, Slatina Radenci —Ljutomer, Ljutomer—Lendava, Lendava—Beltinci. Najdaljša je bila peta etapa in sicer 30 km. zmagovalec etape je bil Nandi Cerovec iz Lendave, ki jo je prevozil s časom 58.45 min. Končni plasman dirkačev je naslednji: 1. Sreš Janez, Bratonci, s skupnim časom 198,97 min., 2. Gruškovnjak Martin, Beltinci, 204,91 minut, 5. Cerovec Nandi, Lendava, 221,63 min. Najboljši čas na dirki pa je dosegel znani prekmurski kolesar Slavko Svatina, ki je prevozil progo v 196,22 minutah, potrebno pa ga je pri tem tudi pohvaliti, saj je med vožnjo pomagal mladim vozačem za dosego boljšega časa. Dirka je potekala v najlepšem redu. Klub je imel na progi organizirano prvo pomoč, mehaničarja in spremstvo dveh motoristov. Izvedbi pa so priskočili na pomoč v materialnem pogledu občina Beltinci. Partizan - Beltinci, KZ in Selekcijsko posestvo. V Soboti so vozače poleg pogostitve tudi nagradili. F. Bobovec Tekmovanje zn prvenstvo Pomurja v odbojki Pri moških Sobočani, pri ženskah Ljutomerčanke Zadnjo nedeljo je bilo v M. Soboti finalno tekmovanje za prvenstvo »Partizana« v odbojki. Srečanje naj bi določilo prvaka Pomurja v tej igri. Po končanih sektorskih tekmah (sodelovalo je 20 društev) si je pridobilo pravico do nastopa 10 moštev vseh kategorij iz naslednjih društev: Križevci, Beltinci, Cankova. Gor. Radgona in M. Sobota. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, saj so igrali na treh dobro urejenih igriščih za domom »Partizana«. Moštva so tekmovala vsako z vsakim. Tekmovanje se je sicer nekoliko zavleklo, vendar pa je bilo to bolj pravično. Zanimive so bile zlasti začetne tekme članov, saj se dolgo ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Zaradi slabe kondicije in delno tudi discipline pa so močno popustila moštva Križevec in Beltince, kar še posebej velja za Križevčane, ki so igrali zelo neresno. Vrstni red: Sobota — Beltinci — Cankova — Križevci. Pri ženskah so zmagale Ljutomerčanke, pri mladincih pa Beltinčani. Neupravičeno so izostali odbojkarji Gor. Radgone. V nedeljo: Jugoslavija - Zapadna Nemčija V nedeljo ne bo pri nas nobenih nogometnih tekem, kajti vse zanimanje ljubiteljev nogometa bo osredotočeno v Beograd in Ljubljano. V državni prestolnici se bosta srečali A, v republiški pa B reprezentanci Nemčije in Jugoslavije. To bo tekma št. 1, ki bo letos odigrana pri nas. Tekma jugoslovanskih mojstrov nogometa s svetovnim prvakom — pravijo strokovnjaki. Četrta zaporedna zmaga soboških odbojkarjev Po treh zaporednih zmagah (nad Celjem, Hočami in Slovenjgradcem) so soboški odbojkarji v nedeljo, 18. t. m. slavili še eno pomembno zmago, ki jim bo prav gotovo vlila še več poguma v nadaljnjih borbah za točke v slovenski odbojkarski ligi. Ekipa »Partizana« iz M. Sobote je to pot na svojem igrišču po zelo lepi in zanimivi, toda težki borbi zasluženo premagala vrsto Slovenske Bistrice z rezultatom 5:2 (15:17, 15:7, 15:9, 15:15, 15:9). Igra je bila do konca zelo napeta, včasih celo dramatična, tako da so v nedeljo bili zadovoljni tudi soboški ljubitelji odbojke z lepo igro obeh ekip. Peti niz, to je odločilni, je bil svojevrstno zanimiv. Gostje so imeli precejšnji naskok, vendar so Sobočani po neprestanem bodrenju gledalcev, ki je včasih celo presegalo meje športnega bodrenja«, prevzeli iniciativo in s koristno in efektno igro izravnali naskok gostov ter jih porazili. Na tej tekmi sta igrala poslednjič in se poslovila iz vrst soboškega »Partizana« dva izmed najboljših igralcev, Bezjak in Tanacek, ki te dni odhajata v JLA na odsluženje rednega kadrovskega roka. Potovanje v Ljubljano splavalo po vodi SOBOTA - SVOBODA (Celje) 1:2 Zadnjič smo poročali, da so si soboški nogometaši - pionirji z zmago nad enajstorico celjske »Svobode« pridobili pravico do nastopa v finalni' tekmi za prvenstvo Slovenije. Z nasprotnikom naj bi se pomerili v nedeljo, 25. septembra v Ljubljani pred srečanjem državnih reprezentanc Jugoslavija B : Nemčija B. Toda zgodilo se je nepričakovano: dobili so sporočilo, da je prva tekma razveljavljena zaradi tega, ker je trajal vsak polčas le 20, namesto 25 minut, kot je to »uradno« določeno. Reči je treba, da se je to zgodilo po krivdi sodnika, ki bi moral že pri prvem srečanju uveljaviti pravilno odločitev. Nedeljsko ponovno srečanje med starima znancema pa se je sprevrglo v nezaslužen poraz domačinov. V glavnem je temu porazu botroval stranski sodnik A., ki je s svojo odločitvijo pripomogel k temu, da je bil domačinom razveljavljen pravilno dosežen gol prav v času. ko bi lahko vodili proti nasprotniku z 2:0. Njegova odločitev je kajpak slabo vplivala na domače pionirje in po svoje prispevala k njihovemu porazu. Zato se pač ni čuditi, če so s solznimi očmi zapuščali igrišče, kajti čutili so, da niso bili samo enkrat, marveč dvakrat oškodovani za uspeh, ki so si ga bili zaslužili. ŠAH V PETROVSKO-ŠALOVSKI OBČINI Šahovska sekcija IZUD »Štefan Kuzmič« v Gor. Petrovcih je imela svoj I. letni občni zbor v nedeljo, 11. septembra. Poleg domačih članov so se zbora udeležili še zastopniki šahovskih sekcij iz Križevec in Šalovec. Iz obširnega poročila je bilo mogoče razbrati, da je imela sekcija v enem letu svojega delovanja prav lepe uspehe. Izvolili so tudi upravni in nadzorni odbor. V prvega so bili izvoljeni Viher, Tancer, Šarkanj in Vučak, v drugega pa Kongolovski in Ovček. Važno je tudi, da so ustanovili koordinacijski odbor, ki bo vodil delovanje šahovskih sekcij v občinskem okolišu. T. M. O trgatvi in sladkem moštu Bliža se trgatev. Koliko veselja je zajetega v tej besedi, to ve povedati naš prleški viničar, ki se v najbolj vročih dneh poti med trtami po strmih bregačah, ki sredi najhujše zime maha z lopato in krampom. Njegovo naporno delo bo končno nagrajeno ob bratvi. Koliko dni poprej je že govora in priprav za la dogodek. Vse — mlado in staro — se veseli trenutka, ko bo z brento na rami ali s škafom o roki stopilo prvič v gorice in se priklonilo k bogato obloženi trti. Kako lepo je človeku pri srcu, ko se vzpenja po strmem vinogradu, noseč pred sabo poln škaf grozdja! Hladen jesenski vetrič pa pripogiblje zelene rozge, da te nežno božajo po obrazu in ti pojo tiho pesem o veličini in lepoti trgatve. Za naše ljudi je trgatev ljudski praznik — praznik veselja, smeha in dobre volje. Od vseh strani ti udarja na uho prešeren smeh mladih fantov, ki po svoje zabavajo in snubijo dekleta, tako da se te sramežljivo skrivajo za gosto listje in nekam mrzlično segajo v nedrije vinske trte. Najlepši trenutki trgatve pa so tisti lepi jesenski večeri. Sonce že zaide; o dolinah se je spustila megla nizko nad zemljo. Iz roke d roke roma čutara z vinom. Od nekod je potegnil mrzel veter in pognal številne klo- potce. Preplašeni škorci so se krčevito dvignili visoko nad gorice in odleteli daleč tja proti Svetinjam in Jeruzalemu. Tedaj se oglasi z vrha najbolj priljubljena pesem »En hribček bom kupil«. Zapojejo jo veseli trgači in z njo naznanijo, da je en dan trgatve pri kraju. Sedaj, ko odidejo ženice in mladež spat. napoči čas za možakarje. Zbirajo se v prešah, razpravljajo o trgatvi in ocenjujejo pridelek in kakovost vina. Visoko pod streho visi petrolejka in osvetljuje prostor. Za našega človeka je tudi to eden najlepših trenutkov v življenju. Koliko šal in smeha skujejo v prešah! Bosi možje gazijo po grozdju in si vmes pripovedujejo najrazličnejše dogodke iz svojega življenja. Ko naložijo koš, potem spustijo z vretenom ogromen »prešpanj«, da s svojo težo izstisne iz grozdja prežlahtni vinski mošt. Ko neha teči mlado vince, gredo možje prelagat koš. To ponovijo dvakrat ali trikrat, dokler jih ne pokliče gospodinja k izdatni in okusni večerji. Potem gredo nazaj, da še enkrat preložijo in prekopajo tropine. Zunaj je noč Neštevilni črički pojo svojo pesem o jeseni, vmes pa je slišati škripanje vretena, katerega vrtijo možje v preši tako dolgo, dokler ga ne obesijo ... Da, taka je trgatev! Polna skrivnostnega veselja in zadovoljstva. Roka napredka in novega časa pa sega tudi že v tihe prleške vasi. Lepi običaji tonejo o pozabljenje in bodo kmalu izginili. Naši zanamci bodo lahko le še poslušali stare ljudi, ki jim bodo nekoč morda še znali kaj povedati o domačem prazniku — trgatvi. A. Simonič Pomurski vestnik. 22. septembra 1955 6