Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. decembra 2021 - Leto XXXI, št. 50 stran 2 Naj bi v predbožičnom časi tüdi mi napravili stopaj bliže Boga Nauva asfaltérana poštija na Gorenjom Seniki stran 3 »Naša srečanja so mi bila furt fejst pri srci« stran 4 Prvo pismo stran 8 2 Zaklüčna prireditev penzionistov Naj bi v predbožičnom časi tüdi mi napravili stopaj bliže Boga Lepau okinčena varaška cerkev Marijinoga vnebovzetja je 12. decembra čakala vörnike k slovenski meši, stera se je zdaj – kak po návadi – nej v pau petoj vöri zač- napravim? Vse glih je na nas, da popravimo svoje hibe, svoje greje. Gnešnji človek išče odgovore nindrik indrik. V kakšni horoskopaj, kartaj … Toda tau En tau vernikov v cerkvi nila, liki že v dvej. Vej pa Drüštvo porabski slovenski penzionistov je na tau nedelo melo svoj adventni program, steri se je po meši nadaljevau s koncertom, zaklüčo se je pa v Slovenskom daumi, gde je drüštvo pozdravilo pa podarilo tiste svoje člane, steri so starejši od 75 lejt. Slovensko sveto mešo je – kak največkrat – darüvo škofovski vikar za manjšine soboške püšpekije Franc Režonja, steri je na začetki predge pravo, ka je veseli, ka leko ojdi v Varaš slovenske meše slüžit. Es ojdi že 14. leto. »Nedelja veselja je danes, kajti pričakujemo Gospoda, ki prihaja k nam, da nas odreši, da nam pokaže, kako nas ima rad ... Veliko je vredno, da vsak človek moli Boga v svojom geziki. Tak jezik tüdi ohranjamo ino se tüdi mi povežemo z Bogom in med seboj. To je zaklad za vse nas. Meti rad materni jezik in ga gučati v vsakdanjom živlenji,« je pravo v uvodi pridge Franc Režonja in je nadaljevau s tolmačenjom evangelija. »V evangeliji smo čüli, kako je govoriu evangelist Luka o Janezi Krstniki, ki je ob reki Jordan oznanjal krst pokore. Krščeval je lidi in jim prinašal veselo novico, da prihaja gospaud Jezus. Kaj naj napravimo, ka izboljšamo svoj žitek, so ga spitavali. Vsakomi je dau odgovor, kak če bi njim vido v srca … Gnes pravi tüdi nam, leko ga tüdi mi spitamo, kaj pa naj jaz nej pravi odgovor za naša pitanja, za naše živlenje. Pravi odgovor je tisti, steroga nam davle gospaud Jezus. Zato je prav, da v adventnom časi opravimo dobro spauved, se srečamo z gos- začne mrtva natura znauvič živeti. Sonce, stero je živlenje. V düšo krščanskoga človeka prinese tau sonce, tau sveklino Jezuš, nauvorojeno dejte, stero s svojo nedužnostjo kloncka na naši srcaj, stero s svojo sveklino odganja kmico düše. Simbolično je tam v vsakšom plamenčki svejče, stero vužgemo na sveto nauč. Te plamenček naj vam osvetli svetke, naj vam prinese toplino v vaša srca in domove.« Pevski zbor penzionistov je pod vodstvom Matije Horvata spopejvo tri adventne svete pesmi iz cerkvene pesmarice Poslušajte vsi ljudje, Komorni zbor Zveze Slovencev iz Monoštra je svoj program vküppostavo iz latinski pa slovenski adventni pesmi. Zbor je vodo Tomaž Kuhar. Po koncerti sta se slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss pa predsednica slovenske samouprave Iluška Bartakovič zahvalile župnikoma Francu Režonji pa Imreji Bodorkósi za cejloletno »slüženje« vernikom, predsednica drüštva Penzionisti, steri so dopunili 75 lejt, so dobili dar od drüštva paudom pri daritvi svete meše in tako čütimo, kako nam Bog utrjuje našo vero,« je vözdigno gospaud Režonja. Po sveti meši se je začno koncert dvej zborov, v steroga so lidi popeljale adventne misli predsednice komornega zbora: »Te čas – zadnji dnevi decembra – je vsigdar pomemben bijo za človeka. Sploj za tistoga človeka, steri je živo od tistoga, ka ma je dala zemla. Zatok je težko čako, naj se po temačnij, kmičnij novemberskij cajtaj dnevi začnejo dukšati, naj se pokaže svetloba, naj se pokaže sonce. Sonce, stero dava toplauto, sonce, od steroga penzionistov Marijana Fodor se je zavalila obadvöma zboroma. Program se je zaklüčo v Slovenskom daumi, gde je drüštvo pozdravilo pa podarilo svoje člene, steri so više 75 lejt stari. Dobili so božične okrase na sto, stere so pripravile mlajše članice drüštva. Ejksta so gratulejrali Veri Gašpar za Maroltovo listino. Malo po tistom se je že čüla slovenska pesem iz restavracije, gde so se penzionisti veselili eden drugoma. Ranč tak so se veselili dari (saloncukri), steri naj njim »posladka« božične svetke. Marijana Sukič Kejpi: Silva Eöry Pod Srebrnim brejgom … … nauve pa nauve afere s pejnezami vöskačejo. Gnes od nji nemo pisali, preveč je vsega toga. Za mentalno zdarvdje je baukše, ka se od vsega takšnoga ne piše, ne guči. Zaprav, nej vsigdar takše delati. Bole si v taum drauvnom pisanji kaj drugo poglednimo. Kak v slovenskoj kulturi na velki škripa, smo nej samo gnauk pisali. Nauvo škripanje, depa rejsan škripanje, se v ljubljanski Drami zgaudilo. Zaprav, eške škripa. Eno par mejsecov nazaj je velki dež prišo. Po stubaj Drame je voda tekla kak kakši potok po velkom deži. Že tau je zavole bilau, ka Dramo trbej vcejlak obnoviti. Na tau se že dugo čaka, té dneve je njenomi direktori vse vküper više prišlo, neške več prejdjen biti. Na, v tom bitji kaulak Drame je vöprišlo, ka inštalacija za elektriko je 110 lejt stara. Ja, nika smo nej naaupek napijsali, iz leta 1911 nut v stenaj eške kabli gestejo. Po tom takom bi Drama bole za muzej elektrike leko bila, nej pa najvekše slovensko gledališče. Vse vküper de moglo na sprtolejt počakati, gda se volitve zgotovijo. Vsi, ka v Drami delajo, sploj nej bi smeli nut biti. Inšpekcije so vödale, ka se v takšnom sploj ne smej delati pa ka je čüdo, kak se je nej eške nikomi nika zgaudilo. Ka se leko zgodi, če se človek z nauvo varianto covida, z omikronom, sreča? Pravijo, ka sploj nej tak lagvo gé, kak so si najprva brodili. Zaprav, nesterni so se že zglasili, ka té nauvi covid leko vse vküper dojstavi. Tau pa zatoga volo, ka betežniki dosta, dosta menje komplikacij majo. Zdaj tau tak vögleda, ka virus sam sebe gesti začno. Aj se tau brž zgodi, ka lepau bi bilau na sprotolejt znauva živeti v svejti brezi vsega toga, ka se smej pa ka je dojpovejdano. Dosta toga je rejsan dojpovejdano; koncerti, srečanja z dosta lidami pa vse takše. Zatoga volo po Sloveniji ena šala kaulak dé. Nisterni eške paunite, sto je Tito v pokojnoj Jugoslaviji biu. Ja, tak je bilau, kak je un povedo ali zapovedo, tak je bilau, je moralo biti. Šala je kratka, zavole od njega povej: Tito bi vse tau brž vrejd vzeu. Večer bi na teveni povedo: »Zranja vsi cepleni morajo biti!« Pri tom nikšnoga komentara nej trbej. Demokracija ovakše naute igra, v njej nega mesta za takšo zapovejdanje. Demonstracij, protestov kaulak toga je že zavole bilau pa eške tadale do se godili. Je pa država Slovenija vseeno velko akcijo začnila, aj vse več lidi ramo tapodrži. Na teveni pa na radioni se leko vidi, se leko čüje, stote lidi, ka so zavolo covida z eno nogau že v grobi bili. Lidi nagučavajo, aj dun skrb majo. Depa tisti, ka v beteg ne vörvlejo, vse tau eške bole čemeri, eške bole v beteg ne vörvlejo. Zdaj bole leko tau šalo od Titona razmejmo, zakoj je vöprišla, zakoj si jo je nekak vözbrodo. Ranč na nacionalnom teveni pa si eni vcejlak po svoje brodijo, kak aj bi tam vsevküper vögledalo. Že dugo se iz enoga kraja politike čüje, ka na teveni lejva (ka nemo prajli, komunistična) opcija po svoje dela. Pa tadale pripovejdajo, ka TV SLO trbej depolitizejrati. Radi bi svoje lidi nut meli, cejlo televizijo bi prejk vzeli. Té, ka jo škejo depolitizejrati, ranč gnako škejo naprajti, depa vcejlak po njivi nautaj aj se iz nje čüje. Tomi se pravi, ka sami sebi v svojo sklejco plüvajo. Pri vsej vküper pa samo za tau dé, ka ranč TV Slovenija vej kritična biti do vsej, aj so lejvi, na srejdi ali pa vcejlak na pravom političnom kraji. Tej, steri škejo televizijo pod sebe spraviti, bi radi, aj do vsej kritična ostane, njim pa samo velko falo aj popejvajo. Srebrni brejg bi kaj popejvo, depa od mraza njemi zobge šklepečejo. Porabje, 16. decembra 2021 Miki Roš 3 »Če bi Porabje imelo morje, bi ga bolje poznali« Nauva asfaltérana poštija na Gorenjom Seniki drugače kakor prebivalci osrednje Slovenije. Zakaj se vam je zdelo pomembno, da Slovenska vzorčna kmetija stogi na ednom bregej na Gorenjom Seniki. Če je nekak tam že gnauk odo, je na pamet vzeu, ka je lagva poštija gorpelala. Kak smo od župana vesi Gabora Ropoša zvödali, je občina že tri lejta probavala spraviti peneze za asfaltéranje té poti. »Zdaj smo na ednom razpisi v Programi za madžarske vési dobili dobri tresti miljaunov forintov za tau poštijo,« nam je tapravo prvi človek vesnice in eške povödo, ka vse je trbölo narediti: »Z betonskimi ploščami so napravili šanc, šteri je dugi kauli 180 mejterov. Asfalt so duplansko dojdjali, kusti je 10-12 centimejterov, cejla paut pa je duga kauli 550 mejterov. Napravili so bankine (padka) in vösekli boré, šteri so na pauti bili.« Poštija má gnaki fundament kak cesta prauti Verici, toga so doj- Kakor ste v naši prejšnji številki lahko prebrali, je na spored RTV Slovenija pred »Porabje je dejansko del Goričkega. Vsa razlika je v tem, da so potegnili politično mejo,« je prepričan režiser prekmurskega rodu Aleš Nadai kratkim prišel dokumentarni film z naslovom »Med Muro in Rabo«, ki v 45. minutah predstavi Porabje s pomočjo sogovornikov iz Pomurja in okolice Monoštra. Namenjen je predvsem gledalcem v osrednji Sloveniji, ki še dandanes – na žalost – premalo vedo o Slovencih na Madžarskem. O nastanku dokumentarca smo se po projekciji v Slovenskem domu pogovarjali s scenaristom in režiserjem Alešem Nadaijem. - Od kod je prišla pobuda za film? Kako ste se lotili dela? »Ideja je prišla z moje strani. Pripravil sem sinopsis, ki ga je RTV Slovenija sprejela in smo lahko pričeli z delom. Bil je povsem navaden postopek pripravljanja dokumentarnega filma: napravil sem raziskavo, na kateri je kasneje temeljil moj scenarij.« - Kako ste se odločili za motiv Panonskega morja? »Več ali manj je to moja stalna tema, saj prihajam iz Prekmurja, ki ga z vsem življem čutim kot posledico nekdanjega morja. Poznal sem kiparske izdelke Roberta Juraka, ki pa me je prav tako spraševal po konceptu. Rekel sem mu, da sem se zato odločil za to rdečo nit, ker on s svojimi skulpturami formalno oživlja živelj iz panonskega vodovja.« - Tukajšnji živelj pa govori nekateri sogovorniki spregovorijo v lastnem narečju? »Da bi gledalci celostno doživeli to območje. V filmu vidijo naravo, spoznavajo zgodovino in bilo bi zelo čudno, če nihče ne bi spregovoril v porabskem narečju. To je namreč identifikacijski kod te pokrajine. Zato sem se z nekaterimi sogovorniki dogovoril, da bodo pripovedovali v porabščini.« - Kako ste prišli do intervjuvancev? »Imel sem okvirni koncept in sogovornike izbiral na podlagi njihove funkcije. Nikoli pa ne veš vnaprej, ali bo kdo hotel sodelovati ali ne. Za tiste, ki sem jih uspel dobiti, pa lahko povem, da so bili pripravljeni sodelovati in bili zelo korektni. Zdelo se mi je, da sem imel srečno roko pri izbiri.« - Kakšno Porabje ste spoznali med delom? Ali ste pokrajino poznali že prej? »Seveda sem jo poznal, saj sem Prekmurec. Še bolj pa sem se zavedel, da moram preseči klišeje in se jim izogniti. Zame je bila najpomembnejša ugotovitev, da je Porabje dejansko del Goričkega. In vsa razlika, ki je nastala, je v tem, da so potegnili politično mejo. Nič drugega. Ves čas se mi je utrjevala vera: aha, to je Goričko, predvsem kar se tiče govora.« - Ali ta skrajni severni kotiček prekmurskega Goričkega poznajo tudi v Ljubljani? »Namen filma je vsekakor ta, da bi osrednja Slovenija spoznala Porabje. Kajti sploh ga ne poznajo, čisto preprosto povedano. Vzrok za to tiči verjetno v omejenem šolskem učnem programu. Dostikrat se pošalim, da Porabja zato ne poznajo, ker več ni Panonskega morja. Če bi imelo morje – kot na primer naši rojaki v Italiji –, bi ga bolj poznali.« - Našo pokrajino ste predstavili z barvitimi kadri, lepimi posnetki. To nikakor ni tisti kalup o propadajočem Porabju, ki smo ga bili vajeni v preteklih letih ... »Vse to me zelo živcira in sem se mu namenoma izognil. Izbral sem letni čas – pozno poletje –, ki se je tudi zelo dobro izkazalo. Zavestno sem se odločil za žive, močne barve, ki so nasprotje tiste predstave, ki jo vseskozi imamo o Porabju.« - V filmu smo nekoliko pogrešali vsakdanje ljudi. Ali ste imeli v načrtih, da povprašate kakšnega ’navadnega’ Porabca? »Ne, to planiram v naslednjem filmu, se pravi v drugem delu, ki naj bi se ukvarjal prav z njimi. In tudi z otroki in mladimi, torej s prihodnostjo. Pri njih me najbolj zanima, ali še govorijo porabski dialekt, in če ne, zakaj ne.« - V svojem filmu izpovedujete svoje upanje. Kako vidite prihodnost Porabja? »Strašno prognozistično bi bilo, če bi kar koli izjavil. Zato pravim: ničesar ne mislim, samo bojim se. In upam, da bo Porabje obstalo, ker je svojevrsten sociološki in zgodovinski fenomen. Že to, da se je do sedaj ohranilo. In seveda močno si želim, da bi obstalo tudi v prihodnosti. To je moj glavni strah, to je moja največja želja.« -dmfoto: Silva Eöry Na začetki mejseca so mogli delavci eške zgotoviti bankine djali že pred trejmi lejtami. Cejlo letošnjo delo pa so zgotovili do drügoga kedna decembra, vse je šlau po planaj. »Baugi vala, smo srečo meli, ka je vrejmen vödržalo,« je biu rad župan in povödo, ka je glavna poštija srejdi vesi nej od občine. Samouprava má prejk dobri 30 kilomejterov drügi poti. »Od toga Nauva poštija je šurka štiri mejtere, na pravoj strani má šanc z betonski plošč bi se dalo dosta asfaltérati ali obnauviti, zdaj mamo asfaltérano samo kauli 3-3,5 kilomejtera. Kleti se škémo zglasiti na nauve državne razpise, ka bi leko eške drüge poštije asfaltérali,« nam je ovado Gabor Ropoš. Nauva poštija je šurka štiri mejtere in je najbole važna za lüstvo, štero na tistom bregej živé. Zvün toga pa de ležej gorpriti na Kmetijo tö, štera má važno mesto v turizmi najvekše porabske slovenske vesnice. (Kejp na 1. strani: Od srejde decembra pela asfaltérana poštija na brejg, gde stogi Kmetija tö.) -dm- Porabje, 16. decembra 2021 4 Štefan Dravec iz Murske Sobote PREKMURJE Voda V rogašovski kulturni dvorani so pred dnevi župani 12 prekmurskih občin, steri so vključeni v vodovod sistema B, podpisali pogodbe s tistimi firmami, stere do napravile nadgradnjo toga sistema, steri je vreden 33,6 milijona evrov. Tau je drügi tau projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem B. Na té vodovodni sistem so ške furt nej priklüčeni vsi rami v občinaj Cankova, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Tišina. In tak de zdaj trbelo ške napraviti transportne, primarne in sekundarne cevi v dolžini neka več kak 200 kilometrov, pauleg toga pa ške obnoviti obstoječi vodni vir Fazanerija, zazidati nadzorni center vodovod sistema B in na nauvo cujzakapčiti na oskrbo s pitno vodau 3026 lidi. Vsevküper naj bi s tem projektom več kak 52 tisoč prebivalcov, največ z Goričkoga, prvo paut daubilo priliko, ka do leko pili zdravo pitno vodau, stera de po cevaj prišla vse do njihovih ramov. Velko večino pejnez (93 procentov) ta za té velki projekt dali Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskoga sklada. Občine, stere so vključene v sistem vodovoda B, pa morajo same pokriti 7-procentni tau, tau pa je približno 1,2 milijona evrov. Župani so po tistom, ka so podpisali pogodbe z izvajalci del, ške nazdravili, kak je pravo Daniel Kalamar, direktor Javnega podjetja Vodovod sistema B, na »začetek konca«, vej pa je cejlih 18 lejt trpelo od tistoga mau, ka se je rosag začno spravlati s tem velkim projektom, steri naj bi biu zgotovleni do 31. decembra 2023. In brodim, ka de komaj te prava prilika za nazdravljanje, in tau nej samo z zdravov pitnov vodauv. Silva Eöry »Naša srečanja so mi bila furt fejst pri srci« Štefan Dravec, steri že 40 lejt žive v Murski Soboti, je gorraso na Goričkom, v vesnici Bodonci: »Moja mladost je bila lejpa. Biu sam edino dejte, tak ka nemam bratov ali sester. Oča Pavel je biu po poklici tišlar, Štefan Dravec ali se je nej dosta s tišlarskim delom spravlo. Oba z materjo Terezijo ste par lejt delala na tihinskom, v Dajčlandi pa v Franciji. Ge sam te osto doma, pa je za mene skrbela stara mati. Gda se je ona poslovila, sta oba stariša prišla domau, mati pa je te ške tü pa tam odila na sezonsko delo na Vogrsko.« Po tistom, ka je v domanjom kraji zgotovo štiri razrede osnovne šaule, je šau na soboško nižišo gimnazijo, te pa je v prekmurskom glavnom varaši odo ške na učiteljišče, šaulo za škonike pa lerance: »Ge sam že od maloga mau brodo, ka bi biu škonik, pa sam se za tau šau tüdi šaulivat. Gda sam zgotovo učiteljišče, sam eno leto včiu doma v Bodoncaj, po tistom pa sam šau naprej študerat, na Pedagoško akademijo v Ljubljano. Po zgotovlenom študiji sam za kratek cajt prišo nazaj v Bodonce, te pa sam šau delat v Klub mladih v Murski Soboti. Tam sam osto tri lejta. Delo je bilau zanimivo in živahno. K nam so odili tak mlajši, steri so se šaulivali, kak tüd tisti, steri so že delali. Organizejrali smo razna predavanja, športne aktivnosti pa drüge igre.« Na soboški srednji poklicni šauli je tri leta včiu slovenski gezik, te pa je šau na püconsko osnovno šau- lo, gé je biu od 1973. do 1977. leta ravnatelj: »Te smo ške bili v stari zidini oziroma smo meli pouk celau v štiri zidinaj pa ške v Brezovcaj, gé smo meli podružnično šaulo. Tau je biu cajt, gda sam že biu oženjeni. Žena Karolina, s stero sva se oženila 1969. leta, je Sobočanka in tak sva si svoj dom napravila v Murski Soboti. Mava dva mlajša, čerko Darjo, stera dela na soboški Ljudski univerzi, pa sina Dušana, steri zdaj dela v Avstriji. Mam tüdi dvej vnükici; Eva je stara osem lejt, Lucija pa pet. Živemo vküper v rami, tak ka se dosta drüžimo.« Po tistom ka je nej biu več ravnatelj, je šau v politiko, v organizacijo, stera se je zvala Socialistična zveza delovnega ljudstva, od tam pa je odišo za direktora v Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, pod sterim so te delali štirge mediji, novine Vestnik in Népújság pa gnešnji Murski val in MMR, Pomurski madžarski radio. Leta 1988 je pa vöminiu slüžbo. Zaposlo se je na Gospodarski zbornici Slovenije, gé je pomago na noge postaviti Pomursko turistično zvezo, v steroj je delo, nazadnje kak predsednik, vse do leta 2009, gda je šau v penzijo: »Mi smo takšo organizacijo na noge postavili, v steroj so nej samo turistična drüštva, liki Tak so 1992. leta predsedniki rosaga Milani Kučani predlagali, ka v Pomurje za en podukšani konec kedna, za tri dni, pripelajo veleposlanike tihinskih rosagov, steri so te prišli v mlado Slovenijo. Tau se je tüdi zgodilo: »Prišlo je 22 veleposlanikov. Takšen program smo jim napravili, ka so si poglednoli cejlo regijo, pa ka so leko koštali vse naše tradicionalno gesti. En večer smo napravili ške eno malo modno revijo fabrike Mura, tak ka so S škonikami in lerancami na püconski šauli leta 1976; Štefan Dravec sedi na sredini v prvon redi vidli, ka je tau krajina, stera dosta vsega ponüja in se zatau splača priti k nam.« Štefan Dravec je s Porabjom povezani že duga lejta. Nej je biu tau samo v cajti, gda je 16 lejt delo v turizmi, začnilo se je že prva, gda je ške delo na Zavodi za Soboška Mukičova banda je vküper s Francekom in Dušanom Mukičom leta 2011 zašpilala tüdi v Somboteli tüdi firme, stere se s turističnim delom spravlajo, pa krčme, turistične kmetije in razni obrtniki tö.« Gda je Slovenija svoj rosag gratala, so dosta delali na promociji. obiski v Győri, pa smo slovenski in vogrski novinari celau fotbalsko tekmo odšpilali. Na konci je bilau pajdaških 2:2. Eden od njihovih radijskih urednikov nas je večer povabo v eno krčmo in je naraučo kvadratni meter fröčov, stere smo te vsivküper spili. Gnauk smo po tistom ške prišli vküper, te pa na žalost več nej. Sam pa furt meu dobre veze tak s Slovensko zvezo kak tüdi z novinami Porabje pa Radionom Monošter. časopisno in radijsko dejavnost, pa so navezali stike z Radionom Győr, na sterom je te Francek Mukič pripravlo slovenske oddaje: »Spaumnim se, kak nam je bilau fajn, gda smo bili na Porabje, 16. decembra 2021 Naša srečanja so mi bila furt fejst pri srci.« S Porabjom pa s Francekom Mukičom in njegovim sinom Dušanom so se povezalii tüdi ob pomauči porabskih pesmi. Štefan Dravec, steri od malih naug špila na fude, je napravo v Murski Soboti eno bando, stera se je iz pesmarice Füjčkaj, füjčkaj fantiček moj navčila dosta porabskih pesmi, tak ka so celau pravli, ka so oni Mukičova banda: »Bole smo za sebe, za svojo düšo furt špilali, ali gda je bila v Böltincaj predstavitev Francekove knjige Vtrgnjene korenje, smo mi zašpilali eno par porabskih pesmi,« je ške raztolmačo Štefan Dravec, steri vse v Porabji, sploj pa tiste, s sterimi se je spozno in se z njimi drüžo, trno lepau pozdravla in jim želej vse dobro tüdi v nauvom leti 2022. (Kejp na 1. strani: Leta 2009 so ga v püconski občini vörazgasili za častnega občana.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Štefana Dravca 5 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (8) Slovenija, 5 in 50 let Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih Folklora pomeni ljudsko duhovno kulturo, zlasti poezijo, glasbo in ples. Zadnja dva sta še posebej povezana v (folklornem) plesu. Ta se razlikuje kot element krajevne, pokrajinske, nacionalne identitete in zavesti, saj je folklora kar najbolj zaznamovana s simbolom identitete. Ples sam kot pomemben izrazni element (folklornega) plesa pa je z gestami in mimiko povezan z ritmičnim gibanjem teles. Ta slikovito odraža duhovno in duševno doživljanje ali zunanje dogodke, večinoma ob spremljavi glasbe. Sprva je ples pomenil kultno dejanje (zaklinjanje, eksorcizem), prikazovanje mitov, razlaganje naravnih in drugih dogodkov (bojni plesi), pogosto v maskah (ples v maskah), ki so predstavljali duhove prednikov ali »mitične« prednike junake. Ples so poznali že v stari kameni dobi. Do danes pa se je ohranil pri vseh naravnih ljudstvih, tudi pri ljudstvih starih kultur. Še dandanes so v folklori upoštevane kar nekatere umetniške discipline: glasba, ples, koreografija, scenografija, … umetniška interdisciplinarnost in celo multidisciplinarnost. Včasih bolj danes pa že manj so folklorni plesi domena ljubiteljev, vedno bolj pa postaja s pristopi poklicnih strokovnjakov rezultat koreografov, koreologov …, skratka tudi že delo in rezultati umetnikov, pedagogov in znanstvenikov. Beltinci (prvotno Beletineci, 1381; Belotinci), osrednji kraj oz. prizorišče Mednarodnega folklornega festivala že več kot 50 let (1971/72 →), ležijo v severovzhodni Sloveniji, na meji kar treh držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije ob glavni cesti Murska Sobota – Lendava. Beltince krasijo tako osrednja župnijska cerkev sv. Ladislava, Rousova kapela in še zlasti sredi parka beltinška graščina madžarske rodbine Bánffy, znane tudi pod ime- nom dolnjelendavski Bánffyji Čakovcu) in Madžarske (Lenti); oz. Baniči. To je hkrati tudi orientacija, ki je ostala vse do osrednji prireditveni prostor danes, s tem da se je podaljšala vsakoletnega Mednarodnega in razširila. V vseh več kot 50. lefolklornega festivala. Moto le-tega Pesem in ples družita narode je ostal aktualen in razpoznaven še dandanes. Prvič je bil l. 1971 še kot (1.) Mednarodno srečanje folklornih skupin organiziran neke vrste predhodnik današnjega festivala. Priredilo ga leta 1938 ustanovljeno tamkajšnje (torej beltinško) Kulturno umetniško društvo Beltinci včeraj (1900) in danes (2015) (KUD), ki deluje torej že več kot 80 let. Danes ga sestavljajo: tih razvoja (50. festival, 23.-25. Folklorna skupina Pozvačin, jul. 2021) so tokrat zaradi izredTamburaška skupina, Plej nih razmer (covida-19) nastopibanda, FS Doužnjek, (Vokal- li pretežno domači, slovenski izna skupina) Bele Tinke in vajalci-domačini, iz tujine pa le Gledališka sekcija. Njihova, gosti s Češke; mednarodnost kot torej festivalska – danes so to ena od stalnic festivala je ostala. Festivalski dnevi (v l. 2021 za- Sicer pa gre tudi v Beltincih in Naslovnica in 2. str. sporeda Beltinci 2021 radi pandemje) – mednarodna orientiranost pa je bila nakazana že na prvem festivalu. Takrat je na enodnevnem srečanju nastopilo (29. avg. 1971) le pet folklornih skupin, ki pa so prišle razen iz Slovenije še iz sosednjih Hrvaške (Nedelišće pri na njihovih 50-ih folklornih festivalih za neke vrste enoten geografski in družbeni, nacionalni prostor, Panonijo. V Beltincih jih druži ena in enovita podoba pozvačina, moškega, ki vabi na gostijo ob poroki – navadno je to vedno v zvezi s prekmursko narodno posebnostjo: v starih časih so pozvačini (zvačini) vabili na poroko. Našemljeni so bili s peresi ali/in pisanimi trakovi po nekoliko dvignjenem klobuku. Prek ramen je ogrnjen s prtom ali brisačo (ta je bila v starih časih lanena), ki je prav tako okrašena s trakovi in cvetjem. Pod koleni ima obešene zvončke, da se ga sliši že od daleč. Njegov nepogrešljiv pripomoček je sekira z ježevko. Za primer žeje ima pri sebi vedno napolnjeno čutaro, v kateri je vino ali špricer. Običajno sta skupaj dva pozvačina, eden iz ženinove in drugi iz nevestine strani. Na poroko prideta vabit skupaj. Vsak ta pravi gospodar postreže s pijačo in jedačo, pozvačina pa povesta vnaprej pripravljen govor, povabilo. Posebno vlogo imata tudi na dan poroke, ko svate pričakata pred cerkvijo. Vabilo pozvačina sestavlja poseben pozvačinski guč: Prijte vsi, šteri ste od kolena vekši pa od podplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami ino trdimi mošnjami! Danes lahko pozvačina vidite na nekaterih (folklornih) prireditvah, npr. na beltinskem (mednarodnem) folklornem festivalu. V beltinški glasbeno folklorni tradiciji se to kaže v okviru Pesmi in plesa, ki družita narode. Poleg folklornih skupin s celotnega evropskega prostora so ves čas vanj temeljito posegali s svojo udeležbo tudi (folklorni) plesalci-Slovenci iz zamejstva in zdomstva ter celo z onkraj velike luže (Amerika in Kanada). Danes, po l. 2021, bi lahko pripisali Mednarodnemu folklornemu festivalu v Beltincih v Prekmurju poleg popularnosti in stalnosti še prostorsko orientiranost med nacionalnim in transnacionalnim prostorom (Ana Hofman). (Prihodnjič: Hrvaška 2 in Ivan pl. Zajc) Franc Križnar Porabje, 16. decembra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Kak s ftiči pozimi? V Železni županiji sploj dosta fele ftičov žive, edni stalno, drügi pa samo na leto ali na zimau pridejo k nam. Djeseni tisti ftiči, steri so bola k toploma vcujvčeni, se odnesejo na jug, zato ka pri nas bi zimau nej mogli preživeti. Najbola nej tau, ka je mrzlo, bola zato, ka bi nej najšli hrano. Tisti ftiči, steri pozimi pridejo k nam, se s severa prinesejo k nam. Depa njim je tau zimsko vrejmen, ka ga mi mamo, sploj nej mrzlo pa najdejo si hrano tö, ranč zavolo toga pridejo se. Strokovnjaki pravijo, ka po pravici ftiče bi pozimi sploj nej trbelo polagati. Zato ka zavolo evolucije so se tej ftiči tak razvili, ka mirno preživejo tau vrejmen. Polagati bola samo tiste ftiče trbej, steri bi se mogli odnesti pa itak tü ostanejo. Tau se največkrat s štorkljami zgodi tašoga reda, če se je kaj zgaudilo z njimi pa se ne morejo odnesti. Ftiče najbole zato polaga lüstvo, aj je leko gleda pa se veseli tejm malim lejpim živalim. Ftiči se od prvoga mraza do marca polagajo, najbola s sončničnim semenom, sadjem pa z drügimi oljnatimi semeni. Če je fejst mrzlo, leko se njim vöobejsi malo špejka tö, zato ka v njem je več kalorij pa bola je segrejva, gda je mraz. Krü, pokaraj, čokolado pa kaj tašo nej slobaudno njim dati, zato ka od tauga betežni gratajo. Če nejmamo hrano za ftiče, te je baukša, če njim nika ne damo, vej se oni znajdejo. Če sploj velki snejg zapadne, te se tadale odnesejo, gde nega ali je menši snejg, tau je za njé sploj nej nevola. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ta veseli dan kulture 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna, od leta 2000 v Sloveniji zaznamujejo Ta veseli dan kulture. Dogajanje, ki poteka kot dan odprtih vrat kulturnih ustanov, je bilo zaradi epidemičnih razmer letos večinoma hibridne narave. Kot po tradiciji so bili na ta dan znani tudi dobitniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022, ki bodo podeljene meseca februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Prešernovo nagrado bosta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo: pesnica in pisateljica Anja Štefan, dramska igralka Jette Ostan Vejrup, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš in režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež. Devica, kraljica, vdova, prasica V okviru letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, ki je potekal virtualno, je bila za naj knjigo leta izbrana knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak. Letos je za naj knjigo glasovalo 3012 obiskovalcev sejma, zmagovalka je prejela 1196 glasov. Na drugo mesto se je s 661 glasovi uvrstila knjiga Pravljične poti brez meja Irene Cerar, na tretje mesto pa s 433 glasovi Kaj hoče ženska Irene Štaudohar. Poleg teh naslovov so bile za naj knjigo leta nominirane še knjige: Tadeja Goloba Virus, Petra Svetine Modri Portugalec z ilustracijami Damjana Stepančiča, Mihe Šaleharja Pustolovec zmote in Gorana Vojnovića Đorđić se vrača. Lani se je glasovanje preselilo na splet, pred tem pa je potekalo v času sejma, tako da so obiskovalci glasovali z oddajo lističev. Pisali smo pred 30. lejti (22.) Leta 1991 je v 22. številki Porabja Marija Kozar v rubriki Kalendar pisala o stari maštrijaj: »Püconski škonik Števan LÜLIK je 1833. leta z rokauv napiso ene knige za šalaure v slovenskoj pa vogrskoj rejči, štera je gnes v Arhivi v Somboteli: »Ta velke ABC ali Solszka-Vcsenyá v-zgovarjanyi vu Plemenitom Vas Vármegyövi sztojécsim Szlovenom na vörazsirjávanye vogrszkoga jezika ...« V te knigaj je dojspiso vsefale maštrije tö: mlinarijo, ciglarstvo, cimermanstvo, vaužarstvo, pintarijo, kolarijo, tišlarijo, draksarijo i drüge. Vaužar s konoplenoga ino z lenovoga prediva motvauze, vajati, kertöfejke, štrange ino vauže zna plesti. K šteromi pletenjej sta dvej osobi potrejbne: ta edna, štera to vaužarsko kolau goni, ta drüga pa, štera na etom kolej bodaučoj ednoj železnoj kapčici pridrgnjeno predivo z med nazaj idenjem tak na dugi predé to nit, kak dugo on njau potrejbno bidti štima. Mešterski človek vu varaškom mesti z vsake féle predivom, z lenovim ino konopleni semenom, s smolov, z oliom, s kolomason i z drüge féle drobnejšov partejkov tüdi döpuščenjé ma slobodno tržiti. Pintar vnogofele lesene posaude, lagve, kadi, püte (koše), vejdre ino škafe z vred vzeti daug - štere on na tom velkom hobliči, prvle na ednako zhobli - zna napraviti. Z brezovi štang napravlenimi obroči v küpe zveže, štere posaude dna je on prvle s krožilom (šestilom) k njemi zmero, i s tauv ovov drobnejšov škerjov notri zravnao. Glavnikar z rogauv, čont, železa ali pa iz žutoga meda razločne glavnike i za pükšni praj rožuše (rogove) zna rediti. Z naužicon i duplinsko žagico on ti draubni glavnikov gauste zobnice vöžaga. On te rogé ob prvim v toploj vodi zmehkoti (zmehča), ober ognja njih v ednako zravna. Z naušcom svojim na menše-vekše falate razrejže. Zobnice vözožaga i na glatko pozvoščeno lepau drago zodá (proda). Šporar na dveri, omare, lade i na aukna valon klüčov-šporov, zajrov ino pantov rejenja prilično zna obračati. Njegovoj meštriji sliši šporov gori odpiranje. Zat je njemi trdno poštenomi človeki biti. knjige A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana 1909, (Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja), ki jo je imel moj ujec stalno na mizi, na njej pa je bil podpis mlajšega ujca, pesnika Miroslava, ki je dvaindvajsetleten leta 1916 umrl v Sombotelu. KER SEM BIL JESENI NAMENJEN študirat slavistiko, so mi bile te besede posebno ljube in zanimive in šele čez Brez toga kaj bi se on od drügi ne bi zvau, je nej slobodno njemi drügi lüdi zaklenjene špore goriodpirati, či ovak tolvajsko imé nositi i od zaslüženo kaštigo spadnoti nešče.« dve leti sem zvedel od svojega profesorja, dr. Ramovša, ko sem mu v bolnico prinesel Pavlove pozdrave, da tudi on pozna to razpravo in se je začudil, da sem jo jaz prevedel. Zanimala me je tudi vsebina pa izraz „néprajz” - in tako je bil A. Pavel eden od pobudnikov mojega zanimanja za etnološko ali narodopisno (narodoslovno) znanost, ki sem se ji pozneje tudi posvetil ... Ko sem razpravo prevedel, napisal s črnilom na velike pole papirja, sem jo izročil Severju, ta pa v Etnografskem muzeju v Ljubljani dr. Stanku Vurniku, umetnostnemu zgodovinarju in muzikologu, ki se je razvil v dobrega raziskovalca ljudskega stavbarstva in noše. Kustos Vurnik je pomagal svojemu ravnatelju Niku Zupaniču urejati muzejsko glasilo Etnolog, kjer naj bi bila Pavlova razprava natisnjena. Toda razmerje z Madžarsko je bilo tedaj bolj zamotano in dolgo je trajalo, da so klišeji prišli v Ljubljano. Tako je moj prevod (brez mojega Na štrtoj strani pa so bralci leko prešteli prvi tau članka Vilka Novaka o tom, kak se je on srečavo s Slovenskim Porabjom. Prvo paut je za Monošter čüu že rano, vej pa sta v Varaš v gimnazijo odila dva njegoviva vüjca. Gda je v Ljubljani končavo osmi razred, njemi je njegov nekdešnji soboški profesor Janez Sever v roke dau Pavlovo knjigo Nyilt tűzhelyű konyhák a hazai szlovénoknál, in pravo naj jo dojobrne na slovenski gezik: »V počitnicah po maturi leta 1928 sem v Bogojini prevajal prvi spis iz madžarščine. Ni bilo lahko, tudi pravega slovarja nisem imel, domače sem moral vprašati za nekatere izraze. Mikavne pa so mi bile narečne besede, zapisane po izgovoru, z znanstvenimi znaki, kakršne sem poznal že iz Pavlove Porabje, 16. decembra 2021 imena) bil natisnjen šele v 4. letniku Etnologa 1931. MED TEM JE JOŽEF BEDIČ PRIŠEL ŽE LETA 1927 ali 1928 v spremstvu mojega ujca in prof. Severja v Ljubljano, kjer smo mu razkazali mesto, ga peljali v opero itn. Mudil se je tudi v Prekmurju. Avgusta Pavla pa sem prvič videl v poletnih počitnicah leta 1921 in 1922, ko je obiskal mojega najstarejšega ujca v Bogojini. Kot vojni invalid je šepal in hodil s palico. Bral sem neko mladinsko knjigo in me je vprašal: »Je lepo?« O njem so govorili pri nas z velikim spoštovanjem in v spominu mi je ostala podoba nenavadne osebnosti, znanstvenika - nekaj skrivnostnega. Živi na »Vogrskon« in piše o Slovencih ... in bral sem, da so ga v letih 1919-20 vabili za šolskega nadzornika v osvobojeno Prekmurje ... Po prvem letu študija na univerzi, poleti 1929, pa je Pavlov brat Alfonz, salezijanec (umrl je mlad v Južni Ameriki), obhajal na Cankovi novo mašo. S prijateljem sva se s kolesi odpeljala tja in seznanil sem se z vso Pavlovo družino. Bil je vesel in začelo se je najino prijateljstvo. Povabil me je v Sombotel, kamor sem odpotoval julija prihodnje leto. Stanoval sem v Pavlovi hiši, v tisti podstrešni sobi, kjer je čez nekaj let stanoval njegov dijak - Šandor Weöres! Pavel me je seznanil z dr. Gyulo Géfinom, svojim sošolcem, profesorjem in ravnateljem bogoslovja, zgodovinarjem sombotelske škofije. V arhivu mi je pokazal pisma Miklóša Küzmiča prvemu sombotelskemu škofu, Jánošu Szilyju, ki mu je založil prve prekmurske katoliške knjige, ki sem jih nekaj prepisal. Ogledal sem si muzej, ki ga je vodil Pavel, in njegove zapiske o prekmurščini, slišal od njega mnogo o njegovem življenju in delu.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Porabski malčki so se veselili prihoda svetega Miklavža Prispel je veseli december, čas praznovanj in obdarovanj, zlasti otroškega smeha. Le-tega ni nikoli preveč in pri nega gledališča, na koncu pa jih obdari Miklavž, jih je le-ta tokrat obiskal v vsakem vrtcu posebej. so vedno zelo prijazni, lepo vzgojeni. Moram povedati, da me zmeraj pričakajo lepo v tišini. Pridem noter Zvezi Slovencev na Madžarskem smo si tudi letos želeli pričarati nasmešek na obraze otrok. Zato smo zopet povabili svetega Miklavža iz Slovenije, naj obišče pridne porabske malčke, ki se učijo slovenski jezik v vrtcih. Ta dobri mož se je našemu povabilu z veseljem odzval in k nam prišel, 3. decembra, na „Ta veseli dan kulture”. Letos je razveselil otroke na malo drugačen način. Namreč v nasprotju z običajem, da se malčki vseh štirih porabskih vrtcev zberejo v Slovenskem domu in si tam skupaj ogledajo praznično predstavo Miški- Letos je prišel v spremstvu palčice Božice, in sta se skupaj podala na pot, najprej v monoštrski vrtec, kjer ju je že čakala slovenska skupina. Že takoj, ko so zagledali prihajajočega Miklavža, so mu začeli mahati in peti »Pridi, pridi, sveti Miklavž, sveti Miklavž. Tukaj smo se zbrali, da bi te čakali, pesmice se učili, te razveselili«. In so ga z lepim petjem in nasmeški res naredili srečnega. Tako tudi darilo ni izostalo, malčki so zasluženo prejeli vrečke, napolnjene s sladkarijami. »Vedno, ko pridem sem, sem zelo zadovoljen, kajti otroci in oni me presenetijo in že takoj na začetku zapojejo pesmico. In to me tako pogreje, da potem hitro razde- lim darila,« nam je zaupal Miklavž. Nekateri pogumnejši otroci mu tudi vsako leto kaj lepega narišejo ali napišejo, za kar jim je zelo hvaležen. Miklavž je z darili obiskal tudi ostale vrtce, iz Monoštra ga je pot peljala v vrtec Števanovci, nato v Sakalovce in na koncu še na Gornji Senik, kjer so ga prav tako nestrpno čakali nasmejani, pridni otroci. Po obisku zadnjega vrtca sta se z Gornjega Senika s palčico vrnila v Slovenijo, obljubila pa sta, da bosta naslednje leto spet obiskala porabske otroke. Ker letos praznična predstava ni bila izvedena, je Miškino gledališče vsakemu vrtcu posredovalo posnetek predstave z naslovom Praznični ulalu, ki si jo bodo lahko otroci ogledali v svoji skupinici. Obdarovanje otrok sta podprla Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Državni sekretariat Urada predsednika vlade Madžarske. Nikoletta Vajda-Nagy Nagrade za otroke iz Porabja Zelo smo se razveselili nagrad, ki smo jih prejeli od Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa in so namenjene otrokom v Vrtcu Števanovci in Gornji Senik, ter nekaterim Dragi bralci, drage bralke! Lepau vas prosimo, vprašalnike s pitanji, stere smo vam poslali z novinami, nam pošlite nazaj. Tau leko napravite ešče do konca leta. Tisztelt Olvasóink! Razveselili smo se nagrad Svetovnega slovenskega kongresa Kérjük Önöket, hogy a korábban kiküldött kérdőíveket szíveskedjenek visszaküldeni. A visszaküldés határidejét meghosszabbították az év végéig. Baug plati/Köszönjük! Uredništvo/Szerkesztőség otrokom, ki so lani še obiskovali vrtec, a so sedaj že v šoli. Vsi ti otroci so v prejšnjem šolskem letu sodelovali na nagradnem natečaju za izvirno izražanje mladih rojakov po svetu v letu 2021 tako, da so narisali risbice na temo pravljice Prijateljstvo. Na prejete nagrade so bili otroci nadvse ponosni. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Porabje, 16. decembra 2021 ... DO MADŽARSKE Razen Ukrajine imamo dobre odnose z vsemi sosedami »V zadnjem letu so se izboljšali naši odnosi z vsemi sosedami, razen Ukrajine,« je poudaril zunanji minister Péter Szijjártó na seji Komisije za narodno složnost. Vodja zunanjega resorja je izpostavil, da je v letu 2021 enainštiridesetkrat usklajeval s sosednjimi državami, s šestimi mu je uspelo podpisati pogodbo o olajšanju prestopa meja ali o vzajemnem sprejetju izkaznic o cepljenju proti covidu. Za zgodbo o uspehu je ocenil odnose z Romunijo, saj je med dvema državama v tem letu naraslo število mejnih prehodov, povezavo tretje avtoceste je obljubil do leta 2024, prav tako zaključek razvijanja železniške povezave med Budimpešto in Bukarešto. V zvezi s Srbijo je omenil, da se je začela izgradnja železniške proge Budimpešta – Beograd, pri Slovaški je omenil skupne električne daljnovode in položitev temeljnega kamna za novi most na reki Ipoly. Govoril je tudi o gospodarskih razvojnih programih, ki jih Madžarska finansira v sosednjih državah na območjih, kjer živijo zamejski Madžari. V Podkarpatju (Ukrajina) je Madžarska v zadnjih petih letih podpirala 34 tisoč podjetnikov, vsota podpore je znašala 14,5 milijarde forintov. V Vojvodini (Srbija) je dobilo 14 tisoč podjetij 57 milijard forintov, v Transilvaniji (Romunija) 6 tisoč podjetnikov in podjetij 88 milijard forintov in na Slovaškem 3.800 podjetij in podjetnikov 21,5 milijarde forintov. Madžarski mladi najbolj nezadovoljni z lastnim življenjem Madžarski mladi so najbolj nezadovoljni s svojo usodo med mladimi višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška), je ugotovila raziskava nemškega političnega sklada Friedrich-Ebert-Stiftung, v kateri so vprašali 1500 mladih v državi. Na svojo usodo gleda pozitivno le 57 odstotkov vprašanih, čeprav tudi ti niso najbolj optimistični. Raziskava je ugotovila, da so že tudi mladi politično razdeljeni na provladne in opozicijske, čeprav politika zanima le 20 odstotkov vprašanih. Provladno opredeljeni mladi so veliko bolj zadovoljni s stanjem demokracije in vladavine prava kot opozicijski mladi. 60 odstotkov provladnih mladih meni, da so volitve na Madžarskem svobodne in poštene, pri opozicijskih mladih enako meni le 10 odstotkov. Za najpomembnejše vrednote madžarski mladi imajo: osebno kariero, prevzem odgovornosti in neodvisnost, pri le-teh so podobni svojim vrstnikom v državah V4. 8 Prvo pismo V prejšnji novinaj sem od Lazarne družine piso, kak Grabini Laci tak njegva žena Pekoska Eva sta pripovejdala mena od svoji mladi lejt. Od družine, kak sta gorrasla, gde sta delala pa še vse dosta drügo, ka se je z njma godilo, depa samo do tistoga mau, ka sta ladjen pa dekla bila. Od tauga, kak sta se spoznala, kak sta se ženila, kak sta ram zidala pa mlajše ranila, od tauga ta zdaj pripovejdala nam. - Laci, najprvin bi s tejm začno, tau bi pito, kak pa gde sta se spoznala z ženov? »Kak mladi podje sedimo, pripovejdamo pa se dobro čütimo v seniškoj krčmej, gnauk samo dvej dekle prideta. Pred tejm sem ge svojo ženo sploj nej pozno, nikdar sem go nej vido v vesi. Istina, ka z edne vesi valaun sva bila, depa ge sem tri lejta starejši biu. Kak zaglednem dekle, ge drügim pravim, jaj, kak sta lejpe. Te se včasin vcujstaupo k njej pa sem go pito, ka de pila. Nika nede pila, aj njej bola čokolado küpim, je meni prajla pa ranč tak njeni padaškinji tö. Dobro, ge tebi küpim, depa padaškinji nej, zaka bi, vej pa ge od njé nika neškem. Tau je bilau najprvin, gda sva se müva srečala. Ge sem se te nazaj pelo v Esztergom, zato ka sem tam delo. Pa ka se zgaudilo na busi, gda smo se pelali, te dvej dekle so ranč prauto nas sele. Una je tö nej znala, sto sem, tam drüge spitavala, sto je te fejst pojep. Te je moja sestrična pravla njej, vej pa tau je moja žlata, ne poznaš ga. Samo tau ne vejm, sto je prvo pismo piso.« »Vej pa ti, sto drügi, se smejejo Eva.« »Te sem rejsan ge začno, depa vejš, ka je bilau, zdaj mi je že na misli prišlo. Ge sem na koverto gornapiso, ka Laci Lazar, samo moj saused, šteri je z njauv v šaulo odo, on se je tö tak zvau. Te ona, gda je tau pismo vidla, pravla, ka te Laci mena pismo piše, vej pa tü doma je gé, če kaj ške, te zaka ne povej. Depa gda je pismo odprla, te že znala, ka sto sem, pa te tak se je začnilo. Pa te potejm sva se že večkrat srečala.« lijo dem, gde oča pa očin brat tak fejst pigeta, depa ge sem tau nikanej poslüšala. Zato ka sem vidla, ka Laci ne pigé tak, depa zavolo toga, ka sem nej baugala, sem dostakrat Eva pa Laci doma pred božičom - Tetica Eva, kak je bilau, ka ste mislili, gda je vam poštaš prineso Lacina pismo? »Kak je Laci pravo, ge sem fejst gledala, ka mena piše pismo Peka Laci, vej pa müva sva vküp v šaulo odla pa fejst sva dobriva bila, tü v sausedi je doma, če kaj šké, te zaka ne povej. Sledkar mena padaškinja pravi, ti tau je nej Peka Laci, tau je Grabin Laci, un tebi piše. Jaj, sveta Marija, te fejst pojep, steri taši lejpi klabük emo pa kockasti rejklin, še zdaj ga vidim tak pred seboj, on je mena piso pismo. Istina, ovak je taši nesrani bijo, gda v krčmej mi je gučo pa čokolado küpo, nut v oči mi je nej pogledno. Depa zato sem fejst rada bila pa sem ma nazaj pisala pa te tak sva se vküpspoznala.« - Kelko časa ste vküper odla pred gostüvanjom? »Tri lejta sva odla, zato ka gda sva se spoznala, te sem ge še samo šestnajset lejt stara bila. Moja mati je sprvoga fejst branila, zato ka prej v tašo fami- fasivala. Srmak Laci pa vanej poslüšo, gda sem od matere za vüje dobila.« - Gde sta se leko srečüvala? »Po večaraj sva vküp bila, nut v ram sva nej smejla titi, vanej sva se pogučavala,« odgovardja Laci. ganjali, depa ona je vözdržala pri meni.« - Laci, vam so stariške nej branili Evo? »Mena so kaj tašoga nikanej prajli doma, depa zato v vesi sem čüu, zaka sem ranč njau vöodebro, vej pa sirauta je, nika nejma, ka va müva dva srmaka delala, pa tak nikan neva mogla vej pridti.« - Pa ves proto taumi, ka je sirauta bila, nikanej mejla, ste vzeli Evo. »Vzejo sem go 1970. leta 7. novembra. Gostüvanje je pri nas doma bilau, depa po cerkvi, da so nas gospaud Kühar vküpdali, smo najprvin k Cifri šli, tam smo se veselili pa pili do desete vöre pa samo potistim smo šli domau k nam. Doma je tö veselo bilau. Kovačin Tomi je igro pa Feri, dobro smo se meli, dobro smo geli pa pili.« - Zaka ste se novembra ženili? »Ne vejm, zaka, depa pojep se je tö tak ženo, vejn mi smo Z velko držinov v senički cerkvi »Pa radiva mela,« dejajo vcuj še Eva. »Tak kak si pravla, pa te potejm sem vsigdar poslüšo, kak Evo mati spitava, sto je pa biu s teuv, gvüšno Grabin Laci. Drügoga seba ne moreš najdti?! Tau je tak bilau vsikšo paut, gda sva se srečala. Dosta sodakov (graničarov) je bilau v vesi, steri bi go na- se vsi tak ženili, tak smo meli nutvtalgeno.« - Kak bilau drügi den po gostüvanji? »Žena že latejla domau mater poglednit, zato ka go je že dugo nej vidla.« -Tetica Eva, rejsan je tak bilau? »Tak bilau, zato ka sem ge taüšla za snejau, moža so pa Porabje, 16. decembra 2021 za sodaka zvali za dvej leti pa pau. Dobro, ka sem tak paulak bila, kraj od mojoga dauma, vsakši mili den sem domau üšla. Drügo leto se je sin naraudo, te je še mauš emo edno leto nazaj, depa zato sem leko odla delat, zato ka moja tašča je dejte skrb mejla. Gda se je drügi naraudo, te sva že obadva doma bila.« - Laci, kak dugo ste bili doma pri stariših? »Do sedemdesetpetoga leta, zato ka te smo sé v Slovensko ves prišli v arando. Mauž je v ciglenci delo pa oni so meli rame, stere so vödavali, nam je pa te tau prav prišlo. Sledkar, da smo že malo peneze meli, te smo tau parcelo küpli, gde je zdaj ram.« - Zaka nej na Gorenjom Seniki? »Leko bi na Seniki tö, zato ka so stariške meli grünt, depa te so tak skrb meli grünt, ka baug vari, ka bi kaj dolaspadnilo pa menje kukrce bilau. Tü je pa bila prilika, ka smo leko küpli, cügle sem fal daubo, pejsek, šaudar za šenki, tak ka v tašo formi smo naleki zidali pa dobro, ka smo tü zidali. Leta 1980 smo zgotauvili pa smo sé v te ram prišli. Mava dva pojba, oniva sta pa obadva, gda sta se oženila, na Gorejnji Senik odišla nazaj, zdaj tam živeta z družinov.« - Lani sta mela 50. obletnico (zlato poroko), ka sta se ženila. Če nazaj mislita, kakšni petdeset lejt je tau bilau? »Hvala Baugi, v tej cejli petdeseti lejtaj smo nej meli vekše nevole, srečno smo prejkprenesli vse, kak mi tak mlajši. Leko bi bola tau pravo, ka smo, ka sva lopau, mirno pa veselo živela.« - Eva, ka vi pravite? »Velki srmak sem bila, depa dobroga moža sem dobila. On je sir pri meni stau, sir me je pomago, tak ka samo dobro leko od njega povejm pa vejn ranč zavolo toga lejpo živlenje mava.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas – 11 Pripovejsti od stari Slavov Nazadnje smo v našom pisanji zvedli, kak so naši stari na paulaj delali, kak je z djajo bilau pa ka vse za živine so meli. Zdaj je čas, ka iz toga se kaj sküja, se kakšno piti naredi. Stari Slavi so zatok nej samo vodau pili. prajli. Z zobami so grijzli zato, ka v človekovoj slini geste encim amilaza, steri škrob v zrnji prejk v cukre predela. Vejmo, cuker mora biti, ka prejk fermentejranja do alkohola pridemo. Tej pijači, prapivo se pravi. Z žvečenjom eške gnesden Kvas, ol, vino, naure gobe ga Indijanci v Merki delajo, čiča se zové. Pivo (sör) je trno stara pija- Ol pa se je že skur kak pivo ča. Že nin 5000 lejt nazaj so delalo. Stari Slavi so svoje ga v Mezopotamiji delali. Za pivo, ol, samo iz gečmena njimi so najbole stari recep- delali, kvas pa iz žita pa ti za pivo ostanoli. Dosta, prosa tö. Kelko so te pijače dosta lejt za njimi so naši alkohola mele, se ne vej. stari Slavi tö pivo delali. Je pa poznano, ka so tak v Zaprav, dvej vrsti pijače, ka kvas kak v ol kcuj vejdli med njima bi se leko tak prajlo. dejvati. Tak je več cukra v Prva pijača se kvas ali kisijel vsejn vküper bilau. Tak je zvala, drugi najbole pozna- bole vrelo, več je alkohola ni pa se ol pravi. Pijačo kvas bilau. Té pijače so se vsikši je najmenje komplicejrano den pile, leko povejmo, ka Rdeča mušnica (Amanita muscaria) je eške kak naura goba poznana. Nisterni šamani jo eške gnesden gejo, ka ležej v drugi svejt odijdejo naprajti, leko pa se komi tau delo malo gpauža. Zrno se je v lampaj z zobami zgrizlo pa v posaudo plünolo. Nej samo eno zrno, tau se je leko cejli den pomalek delalo, ka posauda do polonje puna bila, potejn so na njau vodau gorvlejali. Fermentejrati je začnilo, po domanje vreti. Gda se je tau zgotovilo, so vse vküper precejdili pa pili. Nekak bi se pito, zakoj so nej zrnje samo dojzmleli. Bole žmetno bi zavrelo, če bi samo tak na- več toga, kak pa vode se je spilau. Zvün tej pijač iz zrnja so dosta sort vina poznali. Nej samo iz grauzdja, tö brezovo je dobro doj po guti teklo, pa vsefele druge pijače, napravlene iz sadov, ka so je v gauški nabejrali. Naši stari so radi dobro pa nej ranč malo pili. Za tau, ka je v glavej bole naaupek šlau, pa so naure gobe se najšle. Najbole popularna, če tak povejmo, je rdeča mušnica bila. Té gobe so nej na velke geli. Zaprav, küjali so jo v mlejki pa spili kakšen požirek ali dva. Malo za tejm se halucinacije začnejo, euforija pa nekše fejle delirij tö. Gnes se vej, ka tau dva čemera delata; muscimol pa iboten se zoveta. V Siberiji ena lüstva eške gnes tau v svoji folklori majo pa delajo. Depa samo piti človeka na nogaj ne drži, neka trdoga v lampe trbej djati, ka steri aumani nej bi grato. Gvüšno, ka so poznali vse najprva od divdji včel mejd tau pa eške dosta več vsega, brali pa že iz tisti časov je pika mi v lesej pa na travnikaj jača medica poznana. beremo. Gobe, divdje dja- V časaj stari Slavov je medigode, bezenovec, krplive, ca za pijačo bogauv valala. divdji česnek, kisile trave pa Pa je nej samo pijača bijla, eške dosta vsega drugoga tö kak (h)rano so jo meli. se je gelo. Mesau pa ribe so Neje samo zavole alkohola konzervejrali tak, kak eške mejla, v sebi je nej malo kagnes te procese poznamo. lorij nosila pa trno je vejdla Zvekšoga so osoleno mesau človeka segreti, gda je tau v raur povejsili ali pa samo trbelo. Zato, ka indašnjoga tak pod strejov gor povejsi- recepta več ne poznamo, li, ka se je posišilo. V enom samo malo od toga, kak staron dokumenti leko naj- se dela, povejmo. Med se Kaša, tau je gestvina naša demo, kak so slavski sodaki zmejša z vodau pa se sküja. v bitje šli pa tau tö, ka so v Gda se razhladi, se v tau nut Kaša iz zrnja je pri stari Sla- turbaj iz teleče kauže s seuv kvas - njega smo že spoznavaj se najbole na gausti na za gesti meli. Prosau za li - zmejša. Tau vreti začne, stoli najšla. Največ so proseno kašo delali, gečmenovo tö, depa nej tak na gausti kak proseno. Leko je samo v vodej küjana bila, takšo prausno so v najbole »lačni« dnevaj küjali, gda drugoga rejsan nej bilau. Zato, ka radi so k takšnoj kaši kcuj med djali, mlejko, segnjeno pa vrnjo mlejko, tö v kvasi küjana njim je šmejkala. Krüj so zvekšoga iz žita omejsili, zaprav iz njegve mele so krüj pekli. Pšenica je na menu naši stari bole kesnej prišla. Mesau, ja, mesau je tö bilau. Depa doma- Medica je skur že pozablena bijla. Nin 40 lejt nazaj so jo znauva nje živali so mlejko davale, začali delati, depa nigdar nej tak »popularna« gratala, kak je iz njega so skur vse takše pri naši prednikaj bijla. Resjan je tö, ka se za tisti stari recept več ne vej, se pa sprobava, kak aj bi bilau delali, ka se gnes iz mlejka dela. Klalo se je moške koze kašo pa posüšene ribe, stere zmejs se pena doj gemle, pa ovce. Masau je z djaje na so pomalek žvečili, kcuj pa v gda zavre, pa se dojsede, sto prišlo tö, zvekšoga se je vodej küjano kašo geli. Ka se leko piti začne. Tisto inza svetke meso gelo. Je pa so bole divdji bili, so eno sta- dašnjo medico je pomalek istina, ka v tisti časaj svet- ro slavsko pijačo pili, brezi vino vöminilo. Interesantno kov dosta več bilau, kak ji stere pri nji tö nej šlau. pa je, ka pivo je ostanolo gnes poznamo. Zaprav njipa nika tak vö ne gleda, ka vi svetki so se zvekšoga po Mejd pa medica bi se na njega tapozabilo. sunci, po mejseci ravnali pa Ovak pa, naši stari Slavi so po tejm tö, gda je steri njivi Inda so sladko gesti zvekšo- skur vse tau na stoli meli, baug svoj den emo. Na tisti ga iz mejda ali iz kašnoga kak mi šagau mamo na njeden so njemi kakšo stvar trno sladkoga sada delali. ga djasti. Kak kaša, stera tö bujli, sebi pa ranč tak so Tej beli drauvni kristalov, ne premine. zabadali. Depa kaša je tista ka je leko v bauti küpimo, Miki Roš najbole prejgnja bila. so eške nej poznali. Slavi so foto: wikipedija Porabje, 16. decembra 2021 10 Gde eške žaba v žujci trepeče – 3. Donk je voda gospodar Bila je nedela in s padašoma smo se odlaučili, ka se z Miskolca odpelamo cejlak do slovaške grajnce. Po telefoni smo vöopitali, ali je kapniška djama (cseppkőbarlang) v Aggteleki oprejta, vej smo pa čüli, ka go je bila je ime »Rudapithecus hungaricus«, pračlovek pa je grato »Rudi«. Za en malo so začnili arheologi flajsno iskati v krajini in najšli eške ednoga rudapithecusa: tau je bila ženska in je dobila ime »Gabi«. Bad- Rudniško jezero pri Rudabányi je globko skoro 60 mejterov – pod türkiznov gladinov se skrivajo smrtonosni kamli pred dvöma kednoma cejlak zalejau graubi dež. Padaški ženski glas na drügom konci linije nas je batrivo in mi smo seli v auto. Prauti söveri pela boršodska paut »26«. Vozili smo se med ižami, štere so pomalek vrazmoletele, poštije pa so tö trnok lagve bile. Zmejs nam je na pamet prišlo, ka je nej daleč Rudabánya, gde so najšli pralidi (ősemberek). Zapistili smo glavno poštijo, za en malo pa je začno strašno titi dež. Zaman je padaš briso okno, mogli smo se trnok pomalek pelati. Na ednom parkplaci v Rudabányi smo se končno stavili, po dugi minutaj pa smo si pravli, ka raj donk ziškemo muzej. Leta 1965 so v tom varaši – šteroga slavsko ime »ruda« vogrski »érc« znamenüje – eške na veuko železo vökopali, gda je glaven geolog Gábor Hernyák najšo edno indašnjo čonto. Po dvej lejtaj so čednjaki gorprišli, ka nej samo, ka je od ednoga človečoga prednika, liki ka je tau edna nauva sorta. Do- va sta živela 8-12 miljaunov lejt pred nami in ništerni brodijo, ka sta znala vözravnano ojti kak gnešnji človek. Donk pa sta bila eške opici (majmok) in sta plezdili po vejkaj z edne drejve na drügo. Pravijo, ka sta nej bila vekšiva kak eden malo vekši pes in sta zavolo toga dosta bole znala plezditi kak njija dalečnje žlate v Afriki. rudniškoma jezeri (bányató). Kauli varaša Rudabánya so že v srejdnjom vöki vökopali srebro in kufer (baker), od 1880-i lejt pa so bole zavolo železa pod zemlauv vrtali. Rudniška jezera so gratala po leti 1986, gda so gorenjali z vökopanjom in so več nej vövlekli vodau spod zemlé. Dež je napuno grabe in tak se je naraudilo najbole globko jezero na Vogrskom, v šterom je trnok nevarno – in zatok sigurno dojzapovödano – kaupanje. Kauli jezera s türkiznov gladinov pela učna paut, na šteroj leko spoznamo minerale v krajini. Mi smo se pa odlaučili, ka se indrik spistimo pod zemlau. Navigacija nas je poslala po »kračišoj« pauti, zatok smo dugo blaudili med vesnicami in po serpentinaj v kmični gauščaj. Gda smo prišli v vesnico Ragály (»küga«), smo že brodili, ka dosta üše ne more priti. Donk se je krajina oprla in je sunce tö malo vöpokukivalo, in za en malo se nam je poklonila tabla Aggtelek. Vesnica je po cejlom svejti Miskolc má 3 tramvajske štrejke – numera 1 vozi od glavnoga panaufa (ozajek na kejpi) do Diósgyőra Tačas, ka smo vse tau poslüšali v kratkom filmi o Rudini pa Gabini, je dež tö gorenjo. Po kulturi smo se odlaučili, ka si malo nature tö poglednemo, zatok smo se napautili k bližanjoma poznana po svojoj kraškoj (karszti) djami, štera je duga kauli 25 kilomejterov in go vogrsko-slovaška grajnca na dvaje sečé. Gda smo s padašoma taprišli, smo mogli malo počakati, ka so ture nej bile vsikšo vöro. Končno smo nutstaupili prejk »dveri«, štere so uša zavolo grauboga deži dojpovödati vse programe, vej je pa voda cejlak zalejala djamo. Gda so sodelavci narodnoga parka dojprišli, so najšli štirideset centimejterov kusto blato, stauce s koncertne dvorane pa je voda odnesla daleč v drüge koté djame. Mi smo se pa donk leko čüdivali festivali posvejtov, med šterim smo eričnoga vogrskoga Vse kapnike pod zemlauv vesnice Aggtelek je napravila opernoga pesvoda, štera kvapi – djama je prišla na lišto UNESCO-na mara Józsefa leta 1995 Simándyna čüli spejvati o lübeztak davnik oprejte, ka so se ni do svoje domovine. venak že Rudina pa Gabina Sreča nas je pá vöokraužipadaške tam skrivali. la, venak je samo te nej dež Gnes nosi ta djama ime üšo, gda smo se pod zem»Baradla« in se leko nje- lauv šetali. Na pauti domau ni najlepši tau pogledne nas je večkrat pá dobila črv ednoj dobroj vöri. Leko čavka, pelali smo se z dvajvidimo »taščin gezik«, »mik- sti kilomejterami na vöro. lauša«, »tigra« in »ftiča«, Gda smo se dojspakivali v depa »predganco« in »mi- penzioni, smo v ednoj tranaret« ranč tak. Tau vse so fiki küpili karte za tramvaj kapniki (cseppkövek), štere in se ž njim – samo zavolo je voda v več miljaun lejtaj pelanja – v dvajsti minutaj napravila z vapna. Gda se oddročkali do glavnoga papod zemlauv špancéramo, naufa. Poglednili smo si elese moremo toplo na sé djati, gantno zidino v engliškom vej je pa temperatura vleti romantičnom štiluši, počapa vzimi 10 stopinj. kali mašin za nazaj in se pá Oprvim pridemo v sobe s podali v boršodsko nauč. črnim plafaunom, štere so Smo že v svojoj liblenoj krčsvojo farbo dobile od svejč mej sejdli, gda je vihér zaonaši starcov. Gda dale stapa- do Miskolc. Lidgé so lejtali, mo na mokrom betoni, nas depa stauci na terasaj tö. Mi pričaka »dvorana gledal«, smo pa mérno, znautra pri končno pa veuka »koncert- stoli koštavali svojo piti, vej na dvorana«. Takšo majo v smo pa v pravom cajti vidli, slovenskoj Postojnskoj dja- ka je nébo spodkar redeče mi ranč tak, zavolo dobre – in je tau eške nikdar nika akustike pa na bejdvej mejs- dobroga nej znamenüvataj koncerte držijo. lo … Naš vodič nam je tapravo, (se nadaljuje) ka so mogli na konci juli-dm- Porabje, 16. decembra 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 17.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.50 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Dosje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Rusija iz zraka, Od Urala do severnega ledu: Sibirija, rusko-nemška dokumentarna serija, 14.45 Prisluhnimo tišini, Tudi to je slovenščina!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Bilo je nekoč v Ameriki, ameriško-italijanski film, 2.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.20 Napovedujemo PETEK, 17.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), 13.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.35 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja, 14.10 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), 15.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 17.20 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, polfinale, 19.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 20.20 Rokomet (Ž) svetovno prvenstvo, polfinale, 22.00 Božično-novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija, 23.55 V imenu napredka, francoski dokumentarni film, 2.45 Info kanal SOBOTA, 18.12.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.50 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 11.45 Bela krizantema, dokumentarni film, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Lea Pisani, kultura oblačenja, 15.00 Rusija iz zraka Obale: od Belega morja do zaliva Zlati rog, rusko-nemška dokumentarna serija, 15.55 Sveta gora Fudži, kraj čaščenja in vir navdiha, japonska dokumentarna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Snežni angeli, švedsko-danska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Sedmi pečat: Bolečina in slava, špansko-francoski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, 1.35 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo SOBOTA, 18.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 7.30 Spomini, Andrej Rosina, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (M), 12.55 Biatlon svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), 13.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, 14.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), 17.50 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih, bazenih, 18.50 Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : Studentski centar, 20.55 Alice in župan, francosko-belgijski film, 22.45 Dan 202: Elevators in posebni gosti, 1.05 Info kanal NEDELJA, 19.12.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.25 Špasni učitelj II., nizozemska otroška nanizanka, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Pripravimo Gospodu pot, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 12.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Pridelava soli, kuhanje: ocvrte sardele, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.55 Na lepše, 15.40 Pozabljeni božič, norveški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Vsa bitja, majhna in velika (I.), britanska nadaljevanka, 21.15 Inter- vju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film, 23.20 Za lahko noč: Operne arije Baritonist Robert Vrčon (W. A. Mozart: Figarova svatba), 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.50 Napovedujemo NEDELJA, 19.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Koda, 7.30 Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, oddaja o znanosti, 7.55 Glasbena matineja: Trio Evterpa (M.Lazar, C. Koechlin, A. Ghidoni, J. Brahms), 8.20 Odpotovanja, Madagaskar, potopis, 9.15 Ambienti, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), 11.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint dvojic, 12.55 Biatlon - svetovni pokal, skupinski start (Ž), 13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, 14.40 Biatlon - svetovni pokal, skupinski start (M),15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), 17.50 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, finale, 19.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 20.30 Žrebanje Lota, 20.45 Spoznajmo pingvine, britanska dokumentarna oddaja, 21.45 Lonec z zlatniki - nekaj rund s Shanom Macgowanom, koprodukcijski dokumentarni film, 23.55 Vikend paket 1.20 Kaj dogaja? 2.55 Info kanal PONEDELJEK, 20,12.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Obzorja duha, 11.00 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? (I.), Za vse je kriva vojna, britanska humoristična nanizanka, 14.40 S-prehodi, Pravična trgovina, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Studio Kriškraš, Spoznaj Bena, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 16.20 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, 23.30 Glasbeni večer: Samospev v dialogu Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri (R. Schumann, H. Wolf, C. Guastavino), 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 20,12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, 11.00 Dobro jutro, 12.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, 14.25 Na lepše, 15.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 17.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 18.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Pridelava soli, kuhanje: ocvrte sardele, 20.00 Odpotovanja, Čile: gor in dol, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Mlada leta Astrid Lindgren, švedsko-danski film, 22.55 Podjetno naprej, 23.35 Dva ena, kratki igrani film, 1.10 Info kanal TOREK, 21.12.2021. I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Opus, 10.50 Nova dvajseta, Poslovilna rolada, slovenska nadaljevanka, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? (I.), Skrivnostni pisec grafita, britanska humoristična nanizanka, 14.45 Duhovni utrip, 15.15 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 16.00 Špasni učitelj II., Plastika, nizozemska otroška nanizanka, 16.25 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, Pusti! risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Jezero, slovenska nadaljevanka, 20.50 Josip Jurčič, dokumentarni portret, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Alenka Šelih, roj. Rosina, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 21.12.2021. II. spored TVS Porabje, 16. decembra 2021 OD 17. decembra DO 23. decembra 4.00 Info kanal, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, 11.00 Dobro jutro, 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, 14.00 Joker, kviz, 15.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih, bazenih, 17.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 18.30 Kaj dogaja? 20.05 Hitra moda: resnična cena poceni mode, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Izmuzljiva resnica, brazilski film, 22.40 Španska božična glasba, 23.50 NaGlas! 0.15 Okusi Kube: Revolucija kuhinje, poljska dokumentarna oddaja, 2.10 Info kanal SREDA, 22.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? (I.), Darilna pogodba, britanska humoristična nanizanka, 14.45 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.35 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade, Kostanjevica na Krki, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Odslej sta mož in žena, nemško-francoski film, 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.00 Profil, 23.45 Mestne promenade, Kostanjevica na Krki, dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 22.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.15 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, 11.00 Dobro jutro, 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, 14.20 Ambienti, 15.05 Vikend paket, 16.35 Zbujeni v sanje, igrano-dokumentarni film, 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 1. vožnja, 19.50 Žrebanje Lota, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 2. vožnja, 21.50 Moje mnenje, 22.50 Koristolovec, britanska nadaljevanka, 23.45 Otoki svetlobe, dokumentarni film, 1.55 Info kanal ČETRTEK, 23.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Mestne promenade, dokumentarna serija, 10.55 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.55 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? (I.), Ljubezen je denar, britanska humoristična nanizanka, 14.45 Slovenci v Italiji, 15.20 Brez meja – Határtalan, 16.05 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Medkulturni mediator, 18.05 Reaktivčki, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 21.00 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije, 21.30 Bela, modra, rdeča, dokumentarni feljton, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Napoleon usoda in smrt, francoska dokumentarna oddaja, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 23.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.00 Dobro jutro, 13.40 Profil, 14.20 Pozabljeni Slovenci, Albin Belar, 15.00 V petek zvečer, 16.45 Hrepenenje naroda, igrano-dokumentarni film, 17.45 Povodni mož, svečanost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, 18.55 Bravo orkester! Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, 20.00 Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dokumentarna serija, 20.55 Umori na podeželju (XXII.), Pripravi se na smrt, britanska nadaljevanka, 22.35 Ambienti, 23.10 Slovenska jazz scena: Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, 0.45 Info kanal Vesel, prijazen in čaroben december našim otrokom! Pred nami je prečudovit in prazničen decembrski čas. V vrtcu se nanj pripravljamo z likovnim ustvarjanjem, krašenjem igralnice, plesom, risanjem risbic in pripovedovanjem božičnih zgodbic. Pred kratkim nas je že obiskal prvi dobri mož sveti Miklavž in naše otroke razveselil z darili, vendar nas čakajo še priprave na praznovanje božiča v vrtcu. Da bi se na božične praznike v našem vrtcu čim bolje pripravili, vsak dan z otroki označimo in preberemo nalogo, ki jo imamo zapisano na posebnem koledarju »Prijazni december«, ter ob tem veseli prepevamo božične pesmice. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Obiskal nas je sveti Miklavž iz Slovenije. Vrtec Gornji Senik Igramo se družabno igro Miklavževa vreča. Vrtec Števanovci Miklavž in parkelj. Narisala Lilla Bajzek, 5 let. Vrtec Gornji Senik Adventno romanje mladih iz Prekmurja Na povabilo slovenske zagovornice v Parlamentu Erike Köleš Kiss in v organizaciji kabineta zagovornice je 4. decembra 44 mladih iz Prekmurja prispelo v Budimpešto. Vodil jih je murskosoboški TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök kaplan Aljaž Baša, odgovoren za mladino pri soboški škofiji. Mladi so se udeležili adventnega mladinskega romanja, v madžarskem glavnem mestu so si ogledali Matjaževo cerkev, grajsko četrt v Budimu in tudi stavbo madžarskega Parlamenta. Po kosilu so se udeležili svete maše v kapeli B.D.Marije v baziliki sv. Štefana. Po sveti maši so obiskali tudi adventni sejem. FS Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Risbice, ki so namenjene Miklavžu. Vrtec Gornji Senik Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Izdelali smo jelenčke Rudolfe. Vrtec Gornji Senik Sodelovanje na področju zaščite in reševanja Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in vodja murskosoboške izpostave Martin Smodiš sta se na slovenskem generalnem konzulatu sestala z direktorjem Direktorata za zaščito in reševanje Železne županije Balázsem Bognárjem. Sogovorniki so izmenjali izkušnje in dobre prakse na področju obvladovanja nesreč in zagotavljanja pomoči prebivalstvu. Nesreče ne poznajo meja, zato je v skupnem interesu nadaljnje poglabljanje čezmejnega sodelovanja na področju zaščite in reševanja. Vir: Generalni konzulat RS www.porabje.hu