Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1996 352(497.4 Majšperk) TJ 5 0 TJ 1 COBISS 0 GLASILO OBČINE MAJŠPERK junij 1996 - št. 2 Obisk vrhovnega poglavarja katoliške cerkve v Sloveniji (Foto: Ozmec) Trije sončni dnevi obiska vrhovnega poglavarja katoliške cerkve papeža Janeza Fiivla II. v Sloveniji so se navkljub številnim polemikam o potrebnosti oziroma nepotrebnosti njegovega prihoda, o dvomih v samo sposobnost organizatorjev in stroških celotne prireditve, vendarle zgodili. In najpomembnejše pri tem je, da se je naša dežela izkazala kot izredna gostiteljica, saj Slovenci žs od nekdaj veljamo za gostoljuben narod, ki ima odprto srce in roke. To je z zadovoljnim obrazom in dobrim počutjem med nami potrdil tudi doslej že 264. poglavar katoliške cerkve, ko je zbranim na dan slovesa na mariborskem letališču dejal: “Šivanje med vami meje v teh kratkih dneh napolnjevalo z obilnim veseljem. Hvala za vaše gostoljubje in za vašo pozorno skrb. Imel sem priliko občudovati, kako je Slovenija domovina izrednih ljudi, ki s svojo vero in poštenim življenjem, z velikodušnostjo oblikujejo duhovno in kulturno dediščino celotne narodne skupnosti.” Fb številnih čestitkah sodeč smo naredili dober vtis tudi na vernike drugih držav, ki so spremljali dogajanje obiska svetega očeta pri nas. Ibpežsv obisk so spremljale številne tuje tiskovne agencije, televizijske hiše in največji svetovni časniki, ki so poslali k nam posebne poročevalce. Ti so poleg obširnih poročil o navdušenju skupaj več kot 250.000 obiskovalcev, ki so se od blizu in daleč zbrali v Stožicah, Fbs-tojni in Mariboru, v svet ponesli še druge, za majhno Slovenije v osrčju Evrope tako pomembne podatke. Govorili so o naših dosežkih po osamosvojitvi, polo&ju cerkve, o naravnihlepotah... Nenazadnje pa je gotovo veliko ljudi na tujem na ta način sploh izvedelo za Slovenijo, njeno geografsko lego, tako da nas v prihodnje verjetno ne bodo več v tolikšni meri zamenjevali s katero od bivših sovjetskih republik. Fapež Janez Favel II. v Sloveniji. Trodnevni državni in pastoralni obisk Petrovega naslednika Janeza Fbvla II. v Sloveniji je bil njegov že 71. obisk v tujini doslej, hkrati pa le tretji izmed vseh, ko je svoj rojstni dan praznoval na tujem. V Postojni seje na dan njegovega 76. rojstnega dne zbralo okoli 50.000 mladih iz domovine in tujine. Skupaj so ustvarili še posebej iskreno in prijetno vzdušje, ob katerem je bil visoki gost vidno ganjen. Čeprav je bil papežev obisk med nami precej kratek, pa je bil po drugi strani vendarle dovolj dolg da ga lahko z veseljem zapišemo v našo zgodovino ter ga na ta način ohranimo v večnost. Prav sleherni izmed Slovencev si je ob obisku ustvaril gotovo podobo, razlika med nami je le ta, da se bodo nekateri pomembnosti zgodovinskega dogodka, kakršen je bil tale, zavedali šele čez nekaj let. Katarina Klep-Černejeek KNJIŽNICA IVANA 1)011111? maIsnje Kako se bo porabil denar v občini Majšperk v leiu 1996 Občinski svet Občine Majšperk je na dveh sejah razpravljal o občinskem proračunu za leto 1996 in ga v višini 340 miljonov tolarjev sprejel dne, 18. 3. 1996. Proračun je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 27/96. Zanimivo je pogledati, kako smo si letos začrtali prihodke in zakaj se bo porabil denar. PRIHODKI Iz dohodnine pridobi občina le 66 milijonov, tako da je predvideno kar 141 miljonov finančne izravnave iz države za zagotovitev zagotovljene porabe občine, ki znaša skupaj 207 miljonov. Ostali viri sredstev so še: ostanek iz leta 1995 (6 mio), predpisane takse, nadomestila in najemnine (16 mio), sofinanciranje občanov (22 mio), vlagatelji izven občine (25 mio), dodatna državna sredstva za investicije (44 mio) in predviden najem kredita (19 mio). ODHODKI Vsaka občina mora zagotoviti poleg samega delovanja še sredstva za druge obvezne naloge, kot so izobraževanje, socialno varstvo, otroško varstvo, zdravstvo (obvezno zavarovanje brezposelnih), kulturo, športno in raziskovalno dejavnost, zagotovitev požarnega varstva, komunalno, cestno in stanovanjsko dejavnost. Seveda pa ljudi najbolj zanima, koliko denarja je namenjenega za investicije — to se pravi, kaj in kje se bo gradilo. Za izdelavo projektov in gradnjo posameznih investicij je namenjenih kar 160 miljonov proračunskih sredstev. Največ denarja se bo porabilo za izgradnjo otroškega vrtca in lekarne, ki smo ga pričeli graditi v mesecu marcu. Sredstva smo rezervirali tudi za vso potrebno dokumentacijo in za ostala pripravljalna dela pri novogradnji šole v Žetalah. Na področju gospodarske infrastrukture (ceste, vodovodi, sanacija plazov na cestnih odsekih), je naročena izdelava dokumentacije, izvaja pa se tudi že modernizacija cest, za kar je skupaj predvidena tretjina vseh investicijskih sredstev. Manjši del investicijskih sredstev pa je namenjen za področje kulture, kjer z deležem občine pridobivamo tudi državna sredstva, pri športu pa za izdelavo dokumentacije za izgradnjo športnega igrišča. KAJ DELAMO? Največji projekt je izgradnja otroškega vrtca in lekarne, predvidevamo, da bo zaključen še pred koncem tega leta. Zaključujemo pa že z modernizacijo cest Majšperk — Sestrže, Sevce — Ptujska Gora in odsek ceste na Bregu — za vse te investicije so občani že v lanskem letu podpisali pogodbe o sofinanciranju. Prav tako je potrebno čimprej zaključiti izgradnji vodohranov v Žetalah in Stopercah, ki še nista dokončani in prevzeti. Predvidena asfaltiranja v Maiinji vasi, v Žetalah, v Dolu pri Stopercah in še drugje so predvsem odvisna od aktivnosti svetov krajevnih skupnosti, gradbenih odborov, zainteresiranosti občanov ter višine zbranih sredstev po pogodbah o sofinanciranju. Za vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest je namenjenih 14,5 miljonov. Da pa bi tega vzdrževanja bilo čim več, se pri gramoziranju krajevnih cest uporablja kriterij 50% deleža občanov. Sanacija zemeljskega plazu na cesti Marinja vas — Dolena je v zaključni fazi, izdelana pa je tudi dokumentacija za sanacijo ceste v Vodolah. Obe zahtevni deli bosta stali preko 30 milijonov. KAKO SMO VKLJUČILI DODATNA DRŽAVNA SREDSTVA Uresničili smo naša prizadevanja pri izgradnji mostu preko Dravinje na Bregu — ta je že asfaltiran, potekajo pa še zaključna dela. Most bo dokončan pred predvidenim rokom. Zbirali smo odstopne izjave lastnikov zemljišč za sanacijo mostu na regionalni cesti v Sveči ter za modernizacijo regionalne ceste od Stogovc do Slap. Aktivno smo se vključevali tudi pri sanaciji plazu na regionalni cesti v Stari grabi, saj je mnogo naših občanov dnevno vezanih na to cesto. Dela so že v zaključni fazi. Za vse te investicije je glavni del sredstev pridobljen iz države. Župan Občine Majšperk Franc Bezjak Zraven župana Franca Bezjaka je pri položitvi temeljnega kamna za novi vrtec prisostvovala državna sekretarka za šolstvo Teja Valenčič, ki je obljubila državno finančno pomoč pri izgradnji. 1I0B1) E maIInje Imenovani elani svetov krajevnih skupnosti V drugi polovici januarja, natančneje v nedeljo 21. januarja, je občina Majšperk povabila svoje občane na prve volitve v Svete krajevnih skupnosti, v okviru katerih so na 24 voliščih odločili o svojem predstavništvu za posamezno krajevno skupnost v občini. Kandidate za volitve v štiri Svete krajevnih skupnosti v občini (Majšperk, Stoperce, Ptujska gora in Žetale) so predlagale stranke LDS, SKD, SLS in DESUS, nekatere izmed kandidatov pa so na volilno listo predlagali kar volilci sami. Medtem ko so za pravilno in nemoteno izvedbo volitev poskrbeli člani občinske volilne komisije in volilni odbori, pa je bila naloga volilcev ta, da med navedenimi kandidati izberejo tiste predstavnike, za katere menijo, da bodo znali najbolje zastopati interese posamezne krajevne skupnosti. Čeprav se je volitev udeležilo le dobrih 56 odstotkov volilnih upravičencev, oziroma 2406 volilcev s stalnim prebivališčem v občini Majšperk, je vsaka izmed štirih krajevnih skupnosti v občini dobila svoje novo izvoljeno 11-člansko predstavništvo, ki bo v naslednjih štirih letih imelo naslednje pristojnosti: • daje mnenja o zadevah svoje krajevne skupnosti • ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena svoje krajevne skupnosti • predlaga programe dela, ki se nanašajo na zadeve krajevne skupnosti • skrbi za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna občine in sredstev, kijih zberejo krajani sami. KS MAJŠPERK Na osnovi poročila volilne komisije, so bili v Svet krajevne skupnosti Majšperk izvoljeni naslednji kandidati: Vladimir Šalamun Lešje 24______________SLS______ Anton Lampret Majšperk 38a SLS Marjan Kokot Majšperk 32 LDS Franc Leskovar Majšperk 24a SKD Jožef Pislak Naraplje 28 SKD Benedikt Grimšič Planjsko 20 DESUS Franc Brglez Breg 55 LDS Anton Taciga Breg 48 SKD Viljem Korže Spodpja Sveča 4 LDS Alojz Pišek Sestrže 40 DESUS Bogdan Mesarič Sestrže 52 SLS KS PTUJSKA GORA V Svet krajevne skupnosti Ptujska gora, so na volitvah izvolili naslednje člane: Milan Klajnšek Ptujska Gora 101 LDS Franc Fišer Ptujska Gora lOb SKD Cvetko Pepelnik_____Ptujska Gora 58 SKD Damjan Letonja Podlože 43a SKD Jožef Gaj št Podlože 63 SLS Marija Petek________Stogovci 16a_______LDS Franc Vek Stogovci 17a SKD Alojz Peinkiher_____Slape 18___________LDS Stanislav Marinič Janški vrh 15 SKD Franc Karneža_______Ptujska Gora 27 LDS Zvonko Frčeč Doklece 25a LDS Cvetko Pepelnik Cvetko Pepelnik — predsednik Sveta KS Ptujska Gora: “V naši krajevni skupnosti se je Svet doslej redno sestal približno enkrat mesečno, na sestankih pa smo poleg reševanja aktualnih problemov veliko časa namenili načrtovanim akcijam. Teh nam v letošnjem letu res ne bo manjkalo. Tako je trenutno v teku akcija zbiranja novih telefonskih naročnikov, v okviru katere v kratkem pričakujemo podpis pogodbe s Telekomom. Druga prav tako obsežna akcija, ki pa je trenutno malce zaostala, je izgradnja sistema CATV. Lahko povem, da smo trenutno v fazi urejanja dokumentacije, sama akcija, ki se bo pričela najverjetneje jeseni, pa naj bi bila zaključena naslednje leto. Dodatni problem, ki se, ob tem pojavlja v naši krajevni skupnosti, je ta, da se istočasno DOBI) Mili E NJE pelje več akcij in kar precej je družin, ki so zajete v vse, tako da je finančna obremenitev zanje kar precejšnja. če samo kot primer navedem del gospodinjstev, ki so zajeta v gradnjo krajevne ceste Podlože-Ptujska Gora, kjer posamezna pogodba za asfaltiranje ceste na gospodinjstvo znaša okrog 500 tisoč tolarjev, vidimo, daje finančna obremenitev za posamezne družine res izjemno velika. Asfaltiranje omenjene ceste, ki bi omogočala nekakšen krožni promet ter tako razrešila prometno zmedo ob večjih romarskih praznikih, naj bi se začelo v prihodnjih dneh, vendar imamo še dodatne težave pri zbiranju finančnih sredstev, saj mora približno 17 gospodinjstev, ki živijo ob tej cesti, zbrati slabih 10 milijonov tolarjev ali 70 odstotkov od 14 milijonov tolarjev vredne investicije. Zato bi ob tej priložnosti prosil občane Majšperka, da nam morebitno denarno pomoč za izgradnjo ceste Podlože-Ptujska Gora lahko nakažejo na žiro račun številka: 52400-630-20764-301. V letošnjem letu bomo krajani Ptujske Gore poskušali tlakovati tudi dve poti v samem ožjem središču Ptujske Gore, in sicer pelje prva pot v dolžini 200 metrov od trga k pokopališču, druga pa od šole mimo starega Gasilskega doma, prav tako v smeri pokopališča. S pomočjo večinskega finančnega deleža občine smo letos uspeli obnoviti most na Slapah, ki je bil v tako zelo slabem stanju, da je grozila celo njegova neprevoznost. V okviru letos predvidene akcije izgradnje vodovoda od Majšperka proti Narapljam, bi radi z deli pričeli tudi v naselju Stogovci. Po drugi strani pa krajani Doklec želijo, da bi se tudi tam nadaljevala gradnja vodovoda iz smeri Dolene proti Stogovcam. V končni fazi je namreč predvidena združitev obeh vej. Seveda je vse odvisno od finančnih sredstev, če bi bil izglasovan samoprispevek, bi verjetno lažje izpeljali načrtovane akcije, saj bi sama krajevna skupnost imela denar od kje vzeti, sedaj pa smo praktično vezani na občinski proračun. V zvezi z ureditvijo uradnih ur za krajane Ptujske gore, pa naj povem, da smo se glede na bližino sedeža občine, odločili, da se naj za vsa morebitna vprašanja in probleme krajani oglasijo kar na občini Majšperk". KS STOPERCE Krajani KS Stoperce so v Svet krajevne skupnosti imenovali naslednje člane: Franc Širovnik, Dol pri Stopercah 4 VOLIVCI____ Franc Mohorko, Dol pri Stopercah 10 SKD________ Anton Galun, Grdina 32____________VOLIVCI______ Roman Ferlež, Grdina 30 SKD Janez Kamenšek, Kupčinji vrh 38 VOLIVCI Jožef Adam, Kupčinji vrh 29 VOLIVCI Martin Lorber ml., Stoperce 4 VOLIVCI Srečko Taciga, Stoperce 9 VOLIVCI Marjan Korže, Stoperce 76 SKD Vinko Jerič, Zgorpja Sveča 10 VOLIVCI Ivan Leskovar, Zgornja Sveča 9 SKD Galun Anton Anton Galun — predsednik Sveta KS Stoperce: “Na sejah Sveta krajevne skupnosti v Stopercah smo se člani doslej zbral trikrat. Na zadnji seji smo največ pozornosti posvetili vprašanju, kako pristopiti k akciji zbiranja sredstev za sofinanciranje vzdrževanja krajevnih cest. Ker krajevnega samoprispevka več nimamo, zbiramo denar po posebnih pogodbah z občani. Tako moramo za vzdrževanje krajevnih cest 50 odstotkov potrebnega denarja zbrati sami, drugo polovico pa prispeva občinski proračun. V naši KS imamo kar 12 krajevnih cest v dolžini 36 km, ki so še zmeraj neasfaltirane, in letos po vsej verjetnosti tudi ne bodo, razen lokalne ceste Grdina — Sitež, v dolžini enega kilometra, ki je zajeta v občinskem programu, za katero pa morajo 30 odstotkov potrebnega denarja zbrati gospodinjstva, ki živijo ob tej cesti — teh pa je okoli 15. Prav v tem času so stekli tudi pogovori s Telekomom za razširitev telefonskega omrežja na našem DOBllE MAISNJE Imenovani elani svetov krajevnih skupnosti območju. Poleg 38 gospodinjstev, ki telefon že imajo, imamo trenutno prijavljenih že 80 novih naročnikov. Bojimo se, da letos ne bomo uspeli zbrati dovolj sredstev za izvedbo akcije, nameravamo pa urediti vso potrebno dokumentacijo. Trenutno imamo precej dela z razširitvijo krajevnega vodovoda, ki smo ga pričeli graditi lani, sedaj pa tečejo zaključna dela. Dodatne težave v krajevni skupnosti nam povzroča vreme. V bližnji preteklosti nam jo je zagodlo zlasti v dveh naseljih — na Kupčinjem vrhu in v delu Stoperc. Z ustanovitvijo občine, naenkrat niso vedeli več, na koga naj se s svojimi problemi in vprašanji obrnejo. Do začetka maja, ko smo za 8 ur tedensko pogodbeno zaposlili tajnico, so se z vsemi mogočimi težavami v glavnem obračali name. Sedaj pa priporočam, da se oglasijo pri naši tajnici Marti Korže, ki bo imela uradne ure vsako soboto od 8 do 12. ure na sedežu krajevne skupnosti, štiri ure tedensko pa bo delala na terenu. Na koncu naj povem le še to, da smo krajani razočarani, ker krajevna skupnost ni več pravna oseba in to je tudi delček krivde za nizek rezultat referenduma o samoprispevku. Lahko povem, da smo imeli samoprispevek zadnjih 20 let nepretrgoma, torej štiri mandate, ter da smo ponosni na to, koliko smo z njim uspeli narediti, če bi bila krajevna skupnost Stoperce še naprej pravna oseba, sem trdno prepričan, da bi samoprispevek uspel". KS ŽETALE V KS ete so volivci v Svet KS imenovali naslednje člane: Kristina Skledar, Čermožiše 68 SKD in SLS Stanko Topolovec, Čermožiše 31 LDS Anton Furman, Dobrina 57/a SKD in SLS Jožef Korez, Dobrina 7 SKD in SLS Franc Ducman, Kočice 42 SKD in SLS Vincenc Širec, Kočice 55 SKD in SLS Franc Vogrinc, Nadole 37 SKD in SLS Herman Kopše, Žetale 10 LDS Boris Jazbec, Žetale 12/a LDS Stanko Pulko, Žetale 52 SKD in SLS Anton Butolen, Žetale 42 LDS Vincenc Širec — predsednik Sveta KS Žetale: “Svet krajevne skupnosti e tale se je v času od izvolitve do danes sestal v povprečju enkrat mesečno. Pozornost pa smo namenili zlasti izgradnji nove šole v naši krajevni skupnosti ter večno aktualni problematiki cest. Na žalost se lahko "pohvalimo" z največ neas-faltiranimi cestami v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini. Njihova skupna dolžina znaša Sirec Vincenc približno 60 km. Ob tem naj izpostavim ceste, za katere pa si imenovani gradbeni odbor v krajevni skupnosti ter tudi drugi krajani prizadevamo, da bi jih s pomočjo občine vendarle uspeli asfaltirati. Gre za lokalno cesto Žetale-Varvasele v dolžini 2 km, krajevno cesto Grabe-Tkavc v dolžini 650 metrov ter cesto Ravno Globočec v dolžini 900 metrov. Predračun za asfaltiranje lokalne ceste znaša 21 milijonov tolarjev, od tega naj bi krajani sami zbrali 30 odstotkov potrebnega denarja, občina pa bi finančno pokrila preostalih 70 odstotkov. Pri investicijah krajevnih cestah pa je razmerje ravno obrnjeno. Tako bi naj za cesto Grabe-Tkavc, katere predračun znaša 11 milijonov tolarje, krajani sami zbrali 7,7 milijonov tolarjev, za cesto Ravno-Globočec s predračunom 8 milijonov tolarjev pa 5,6 milijonov. Nadalje si v tem letu prizadevamo urediti dokumentacijo za gradnjo mrliške vežice, ki je v etalah nujno potrebujemo. Po vsej verjetnosti pa se bomo odločili tudi za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, o katerem se bomo krajani najverjetneje odločali vzporedno z državnimi volitvami. Prav dobro se namreč zavedamo, da bomo s prispevkom lastnega denarnega deleža lahko hitreje prišli do skupno zastavljenih ciljev. Nekaj pa se je kljub omenjenim ter nekaterim manjšim neomenjenim težavam v naši krajevni skupnosti vendarle že izboljšalo. Da se ne bo krajanom za vsako vprašanje potrebno voziti na oddaljeni sedež občine v Majšperk, bodo to lahko uredili vsak torek od 7. do 11. ure ter v petek od 18. do 20. ure kar na Krajevnem uradu pri tajniku Jožetu Krivcu". Katarina Klep-Černejšek 1)01111 E MAlSNJE Nov vrtet vseljiv že jeseni Ob Zdravstvenem domu v Majšperku, kjer gradbena dela pote-kajošele od sredine marca letos, bo do jeseni, natančneje do konca septembra, ko se izvajalcu del podjetju Štajergrading d.o.o iz Ormoža izteče pogodbeni rok, končana nova zgradba, v kateri si bosta prostore delila vrtec s tremi igralnicami in lekarna. Pravo predstavo o tem, kako nujna je bila pravzaprav gradnja novega otroškega vrtca, lahko dobi prav vsak posameznik, ki se le za kratek čas pomudi med 44 otroki in dvema vzgojiteljicama, ki jim stari, razpadajoči majšperški grad nudi tako rekoč drugi dom. Podatek, da je od same ideje, se pravi priprave programa, pa do realizacije oziroma pričetka gradnje tega prepotrebnega objekta tako za vrtec kakor tudi za lekarno, preteklo manj kot leto dni, prav gotovo zgovorno potrjuje dejstvo, kako nujno je bilo v občini nekaj ukreniti na področju problematike otroškega in zdravstvenega var- stva. Zaradi pocenitve stroškov same izgradnje sta se občina Majšperk, kot glavni investitor gradnje otroškega vrtca, in Javni zavod lekarne Ruj, kot investitor za gradnjo lekarne, odločila za skupen objekt v velikosti 495 kvadratnih metrov. Pogodbena vrednost investicije za celoten objekt znaša nekaj več kot 67 milijonov tolarjev. Ker pa je zemljišče, kjer bo objekt stal, last Javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj, velja med občino in Javnim zavodom Lekarne Ptuj še poseben dogovor o načinu sofinanciranja izgradnje. Po tej pogodbi znaša predračunski delež za Javni zavod Lekarne Ptuj 21,2 odstotka vrednosti investicije, preostanek računa, torej 78,8 odstotkov celotne vrednosti pa bo morala poravnati občina Majšperk. Slednja po zagotovilih državne sekretarke za šolstvo Teje Valenčič, ki je prisostvovala položitvi temeljnega kamna aprila letos, poleg lastnega občinskega proračuna računa še na ustrezen državni prispevek, ki bi ga naj država prispevala deloma letos, deloma pa prihodnje leto. Otroci naj bi se po predvidevanjih investitorja in izvajalca v novozgrajeni vrtec, katerega površina bo znašala 390 kvadratnih metrov, preselili že oktobra letos. V njem se bodo prav gotovo veliko udobneje počutili, saj so za vsakega malčka predvideni kar trije kvadratni metri prostora, kakor to določajo normativi. V njem pa bodo končno svoj novi dom lahko dobili tudi tisti otroci, ki že dalj časa čakajo na vpisnem seznamu za sprejem v vrtec, oziroma tisti, ki jih morajo starši sedaj zaradi prostorske stiske v lastni občini voziti v varstvo v sosednje kraje. Katarina Klep-Cernejšek VABILO K SODELOVANJU Razpis Vabimo vse zainteresirane, da podajo svoje predloge za: 1. Grb in zastavo Občine Majšperk 2. Datum občinskega praznika Občine Majšperk Izbran predlog grba in zastave z utemeljitivjo bo nagrajen v višini 20.000,00 SIT. Izbran predlog za datum občinskega praznika z utemeljitvijo bo nagrajen z 10.000,00 SIT. Svoje predloge pošljite na naslov Občina Mjašperk, Majšperk 32/a, 2322 Majšperk do 15. julija 1996 s pripisom: predlog grba in zastave ali predlog datuma občinskega praznika Občine Majšperk. Zupan Občine Majšperk Franc Bezjak Gradnja novega objekta ob Zdravstvenem domu v Majšperku, v katerem bosta prostore delila lekarna in vrtec. DOBI)E MAISNJE Do dneva državnosti že po novem mostu Čez približno slab mesec dni bo med Majšperkom in Bregom promet že lahko stekel po novem mostu, katerega investicijska vrednost bo znašala okrog 66 milijonov tolarjev, denar pa bo v celoti prispevala država, saj gre za most na regionalni cestni povezavi. Stari most preko Dravinje, ki so ga številne poplave že dodobra zdelale, tako da se je pričel posedati, je izvajalec del Gradis — gradbeno podjetje Celje v celoti porušil, promet pa so preusmerili preko začasnega lesenega mostu na jeklenih nosilcih, čeprav je omenjeno podjetje s pripravljalnimi deli pričelo že novembra lani, se je sama gradnja novega mostu, ki bo stal nekoliko nižje od prejšnjega, dejansko pričela šele v začetku letošnjega leta. Most bo, kot je povedal vodja gradbišča Gojko Lončarič, ločne konstrukcije, narejen iz armiranega železobe-tona, temeljen pa bo na štirih armiranobetonskih pilotih, ki segajo v globino desetih metrov. Poleg same estetske pridobitve za kraj bo poglavitna prednost novega mostu tudi ta, da bo njegova nosilnost kar trikrat višja od starega pa tudi sedanjega začasnega mostu, ki je registriran za 10 ton nosilnosti. Pa še eno prednost novega mostu velja izpostaviti - poleg 6 metrov širokega vozišča, bodo uredili tudi pločnik za pešce, kar bo v veliki meri pripomoglo k njihovi varnosti v cestnem prometu. Po zagotovilih izvajalca del naj bi bil most na željo lokalnih oblasti dokončan še pred iztekom pogodbenega roka, dodatno pa naj bi regulirali še samo strugo Dravinje ter dogradili jez. Prav tako pa bodo ob dokončanju del na staro mesto ob mostu postavili kip svetega Janeza Nepomuka, ki je trenutno na restavriranju v Ljubljani. Promet po težko pričakovanem novem mostu med Majšperkom in Bregom bo uradno s tekel ob praznovanju državnega praznika. Kljub veliki pridobitvi za sam kraj pa bo na čas gradnje novega mostu med krajani za vselej ostal grenak spomin, saj se je prav tod zgodila ena najhujših in najbolj tragičnih prometnih nesreč na širšem ptujskem območju, ki je terjala kar troje življenj. Kaj se je v resnici dogajalo tistega aprilskega večera, bo za zmeraj ostala skrivnost nemega mostu. Katarina Kiep-Cernejšek Sprejem pri županu V ponedeljek, 27. maja je župan povabil dobitnike priznanj na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” in ocenjevanja vin “Ptuj ’96”, da jim čestita in se jim zahvali za ta dosežek, saj so s tem dokazali, da tudi na območju Občine Majšperk gojimo bogato kulinarično in vinsko kulturo. Letos je najvišje priznanje — Kipec kakovosti (3-krat zlato priznanje za krofe) prejela Marjana Haložan. Isto priznanje sta v prejšnjih letih dobili že tudi Angela Haložan za pletenico in Terezija Sagadin za pšenični kruh. Terezija Vogrinc je letos že drugič zapored prejela zlato priznanje za pletenico in želimo ji, da naslednje leto osvoji še Kipec kakovosti. Nada Golob in Bernarda Kolar sta poleg priznanj za kakovost izdelkov prejeli tudi priznanje za etnološko izvirnost svojih proizvodov. “Dobrote slovenskih kmetij 1996” • 8 kmetij iz območja Občine Majšperk je razstavljalo 13 izdelkov • 5 kmetij je dobilo: 6 priznanj (3 zlata, 1 srebrno, 2 bronasti) • 9 izdelkov je na razstavi dobilo priznanja za etniloško izvirnost, od tega sta bili 2 podeljeni našim občanom “Vino Ptuj ’96” • vsega skupaj je bilo ocenjenih 122 vzorcev • 5 vinogradnikov iz območja Občine Majšperk je dalo v oceno 9 vzorcev • priznanja so bila podeljena za 8 vzorcev (2 srebrni, 6 bronastih) Pokušali smo tudi vina naših vinogradnikov, ki so na letošnjem ocenjevanju na Ptuju dobili priznanja. Župan in kmetijska svetovalka Terezija Meško sta nas seznanjala in spodbujala k boljšemu trženju naših proizvodov, do solz pa smo se nasmejali naši naj starejši dobitnici, gospe Haložanovi — Lakonovi Geli. Marjana Kovačič Zraven župana Franca Bezjaka in svetovalke Terezije Meško, stojijo dobitnice najvišjih priznanj iz razstave Dobrote slovenskih kmetij Marjana Haložan, Angela Haložan, Terezija 5agadin, Terezija Vogrinc in Bernarda Kolar. Za vino pa so prejeli priznanja Bogdan Vinkler, Dominik Vedlin, Janko Bedrač, Stanislav Marinič in Viktor Adam. 1)01111 E MAltNJE ifmefice smo se združile v društvo Ob koncu lanskega leta je bil sprejet zakon o društvih. Na osnovi določil tega zakona smo se kmetice iz območja Občine Majšperk , ki smo se prej združevale v Aktivih kmečkih žena Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce in Žetale, združile v Društvo kmetic Majšperk. Društvo je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru dne, 24. 1.1996 z namenom, da povezuje kmečke žene, skrbi za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti kmečkih žena ter si prizadeva za ustrezno mesto kmetice v družbi ter za dvig kvalitete življenja na vasi. Na ustanovnem zboru sem bila izvoljena za predsednico društva. Te naloge mi ni bilo težko sprejeti, saj sem vedela, da mi bo ob strani stalo veliko vestnih in marljivih žena. To potrjuje preko sto pristopnih izjav naših kmetic. Naše delo in aktivnosti so že zelo vidne, saj smo že v februarju pričeli z izobraževanjem in s tečaji različnih oblik priprave hrane, ki smo jih organizirali v različnih krajih na območju naše občine. Vabim pa vse kmečke žene, ki še niso vključene v naše društvo, da se nam pridružijo, saj so kulinarične sposobnosti vsaki gospodinji v ponos. Marjana Kovačič Hitro po ustanovitvi so kmetice ime svojega društva vpisale v sladko knjigo. Občinski samoprispevek ni uspel Vzporedno z volitvami članov v Svete krajevnih skupnosti v občini Majšperk so se občani odločali še o uvedbi občinskega samoprispevka, s pomočjo katerega bi hitreje stekel razvoj gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti v občini. Pa čeprav že stoletja velja znani rek, daje s skupnimi močmi in prizadevanji moč hitreje in lažje priti do želenega cilja, je referendumskiizzid mnoge, ki si prizadevajo za razvoj v občini, postavil na realna tla, da to pač ne velja povsod, zlasti pa ne v Halozah. Na volišča je od 4295 volilnih upravičencev v občini prišlo le dobrih 56 odstotkov občanov, od katerih je za samoprispevek skupaj glasovalo samo 45,51 odstotkov ali dobrih 1000 ljudi v vsej občini, čeprav so bila najbolj obiskana volišča na Ptujski gori, kjer se je referenduma udeležilo 57,92 odstotkov krajanov, se je žal, le dobrih 30 odstotkov od udeležencev opredelilo za tak način zbiranja dodatnih finančnih sredstev v občini, kar je daleč najslabši rezultat referenduma. Edina krajevna skupnost, v kateri so občani glasovali za samoprispevek, je bila Žetalska, kjer se je od 53,41 odstotkov volilnih upravičencev za njegovo uvedbo opredelilo kar 69,90 odstotkov krajanov. Vendar pa to v splošnem pogledu za uvedbo razpisanega občinskega samoprispevka ni bilo dovolj, saj bi se v tem primeru zanj morali odločiti prav v vseh krajevnih skupnostih majšperške občine. Drugi, nič manj znani rek pravi, daje potoči zvoniti prepozno! In to je lahko edini odgovor na številna vprašanja, ki se sedaj v vseh štirih krajevnih skupnostih v občini kar sama od sebe zastavljeno ob naraščajočem pomanjkanju in problematiki, ki sta se kakor huda ura že kar udomačili med haloškimi bregovi. Od kje dobiti v občino dodatna finančna sredstva za komunalno infrastrukturo (ceste, vodovod, varstvo okolja), šolstvo, varstvo otrok, socialno skrbstvo in stanovanjsko gospodarstvo — torej področij, na katerih občina najbolj zaostaja v primerjavi z drugimi, oziroma se najbolj kažejo potrebe po izboljšanju sedanjega stanja? Seveda so ena najboljših možnosti sredstva iz državnega proračuna, ki pa jih je možno pridobiti le ob zagotovitvi lastnega deleža. S tem, ko so se občani brez krivde odpovedali lastnemu skromnemu deležu v višini 25 milijonov tolarjev na leto, kar bi na prebivalca zneslo le 4428,70 tolarjev, so se nehote odrekli ali za daljši časovni rok preložili vse možne realializacije že dogovorjenih nalog na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti. “Kocka je padla”, ali kaj podobnega bi lahko zapisali na koncu, saj se je občina Majšperk že odločila kam nameniti večino denarja iz proračuna, in na vso srečo se njihove odločitve že veselo udejanjajo.^ Tako bodo otroci jeseni dobili nov vrtec, občani pa lekarno v Majšperku, šolarji v Žetalah se že sedaj veselijo nove šole, ki bo predvidoma postavljena prihodnje leto, številna gospodinjstva v Majšperku, Stogovcah, Slapah in Narapljah pa izgradnje vodovoda. In kaj zato, če je še toliko drugih potreb in želja, cvetočih cest in hudournih plazov? Sicer pa nekaj zagotovo velja — čas celi vse rane! Katarina Klep-Černejšek Spoštovani obeani! Ker je občinsko glasilo Dobre marnje namenjeno boljši informiranosti prav vseh občanov Majšperka, naj Vas povabimo, da pri njegovem nastajanju s svojimi prispevki v prihodnje sodelujete tudi Vi. Veseli bomo Vašega sodelovanja. Pišite nam, kaj vas teži, o čem tako pogosto razmišljate, kaj vam ne da spati, seveda pa ne pozabite tudi na tisto lepšo stran življenja. Prispevke pričakujemo na občinskem naslovu, hkrati pa prosimo, naj prispevki ne bodo bistveno daljši od tipkane strani. 1)0111» E MAlSNJE Tokrat se v rubriki Naši najmlajši dopisniki predstavljajo učenci Osnovne šole iz Majšperka, ki so nedavno tega praznovali deveti dan šole. Ob tej priložnosti so se skupaj z mentorji lotili projektnega dela z naslovom Od vlakna do mode, ki je bilo orientirano na Tovarno volnenih izdelkov Majšperk. Ta ima v kraju, kot so zapisali, bogato tradicijo, hkrati pa daje kruh mnogim ljudem v občini. Rezultat njihovih prizadevanj je skrbno pripravljen ter tudi za širšo populacijo zanimiv in poučen bilten, v katerem pa ni govora le o omenjeni tovarni, ampak vključuje opise tudi drugih dejavnosti, povezanih s tekstilom. Dovolj pestro in informativno sestavljen torej, da si ga je vredno podrobneje prebrati. Dobite ga lahko v šolski knjižnici Osnovne šole Majšperk. DAN ŠOLE Bil je lep sončen dan, za nas učence in delavce šole pa še lepši, saj smo praznovali Dan šole. Ta lep dan je bil 11. maja 1996. Na ta dan smo se pripravljali skupaj z učitelji že precej časa, saj smo nadaljevali lanski projekt Dravinja, ki je letos dobil naslov Od vlakna do mode. Zadnje priprave pa so potekale dan pred dnevom šole. Pri projektu smo tako ali drugače sodelovali vsi učenci naše šole, predvsem z delom v krožkih, obiski učencev v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer smo dobili potrebni material za projektno temo. Veliko pa se je delalo tudi pri urah likovnega pouka. Prikazali smo tudi modno revijo v sodelovanju z butikom Špela in trgovino špar market. Celovit prikaz projekta je dala razstava, ki smo jo pripravili v četrtek in petek. Končni izdelek, to je obleke, je prispevalo krojaštvo Demol iz Majšperka. Med pripravo razstave pa smo izvedli še generalko za nastopajoče. Tam smo pripravili vrstni red nastopajočih ter oblikovali posamezne točke za naslednji dan. V soboto ob osmi uri smo se zbrali v telovadnici! Ravnatelj šole je povedal nekaj uvodnih besed o samem projektu, zatem pa je stekel program. Jaz sem sodelovala pri programu z literarnim krožkom. Nastopila sta otroški in mladinski pevski zbor, učenci nižjih razredov, predstavniki krožkov in ljudski pevci iz Dolene. Videli smo tudi delo s tkalskim strojem in kolovratom. Najprej je bila prireditev za učence, pozneje smo jo ponovili še za povabljene goste. Veseli smo bili številnih obiskovalcev. Prireditveni program je bil končan, razstavo pa so si lahko ogledali še po programu in še naslednji dan. Projektno delo Od vlakna do mode je uspelo v sodelovanju z učenci in učitelji ter s sponzorji in zadovoljnimi obiskovalci. Nataša Taciga 7.a OD VLAKNA DO MODE V projektu od vlakna do mode smo sodelovale tudi deklice šestega razreda. To smo bile: Suzana, Dušanka, Zlatka in Jasmina. Vse smo si ogledale Tovarno volnenih izdelkov na Bregu. Tam smo si ogledale naslednje postopke: česanje, predenje, previjanje, snovanje preje ter tkanje. Obratovodkinja Brigita Pejnki-her nam je o vsakem oddelku nekaj povedala. To smo si zapisale in nekaj dni kasneje smo delale referate. Tovariš Aljoša Pižmoht je nekaj strojev tudi poslikal. Pod slike, ki so bile nalepljene na plakatu, smo o delu vsakega stroja nekaj napisale. Pri tem delu nam je pomagala tovarišica Tatjana Lončarič. Opisali smo tudi kolovrat in ročne statve. Nastajanje prta na statvah nam je pokazal gospod Franc Brglez, nastajanje niti na kolovra-tupa gospa Marija Bauman. Pridni učenci iz 6. in 7. razreda so izdelovali makrameje in šivali prtičke, ki so jih razstavili. Pripravili smo kratko modno revijo, v kateri smo sodelovali učenci drugega, tretjega, petega in šestega razreda. Zlatka Šalamun, 6.5 ŠPORTNE NOVICE IZ OŠ MAJŠPERK Državni prvak in rekorder — Pišek Roman — je na medobčinskem prvenstvu v metu 250 g žogice osvojil prvo mesto. Na regijskem finalu v Mariboru je zmagal z rekordom 74,38 m. Odlične uvrstitve in rezultate je potrdil še v Ljubljani na finalu državnega prvenstva, kjer je zmagal z rezultatom 69,70 m. Medobčinski prvaki — učenci in učenke 3. in 4. razredov so tekmovali v atletskem troboju na Ptuju. Dečki so osvojili naslednje uvrstitve: Krivec Uroš 1. mesto, Vtič Marko 2. mesto, Zupanc Dominik 4. mesto — ekipno 1. mesto. Deklice: Mohorko Tanja 1. mesto, Galun Anja 4. mesto — ekipno 1. mesto. lMmiiii ilir M AMIN JE DOGODKI/OBVESTILA — DOGODKI/OBVESTILA — DOGODKI/OBVESTILA USTANOVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA Pred približno mesecem dni so na željo predvsem mlajše populacije v krajevni skupnosti Ptujska Gora ustanovili športno društvo, ki zaenkrat združuje košarkaško ter rokometno in nogometno sekcijo. Po številu članov, že na samem ustanovnem zboru se jih je zbralo okrog 165, menijo, da so trenutno največje tovrstno društvo v občini. Društvo naj bi v prihodnje poleg športnega udejstvovanja prevzelo še pomembno vlogo povezovanja med drugimi aktivnimi društvi v krajevni skupnosti. Predsednik mladoustanovij enega društva je postal Ivan Zolar, prva organizacijska preizkušnja pa jih čaka že 15. junija, ko bodo organizirali nočni turnir v malem nogometu. KMEČKE IGRE Društvo rejcev plemenskih telic Stoperce je zadnji vikend v maju priredilo letos že tretji kmečki praznik. Pravzaprav se je prireditev pričela že v petek, ko so v tamkajšnji šoli odprli razstavo izdelkov domače obrti in kulinaričnih specialitet stoperških gospodinj, moški pa so prevzeli odgovornost degustacije vin pridelovalcev iz Stoperc in okolice. V soboto so zbranim obiskovalcem najprej predstavili Sipovo hribovsko kmetijsko mehanizacijo, potem pa je v kmečkih igrah stroje zamenjala kar živa moč. Tako so se domači tekmovalci pomerili v košnji trave, kjer sta zmagala Branko Kidrič v moški konkurenci in Ivanka Galun med ženskami. Pri žaganju ploha sta se najbolje ujela Janko Korže in Janko Vinkler ter tako prepričljivo ugnala nasprotnike. Zadnji, nedeljski dan prireditve, ki je bil turistično in družabno obarvan, se je zaključil ob zvokih kvinteta Francija Lesjaka iz Kostrivnice. LOVSKI PRAZNIK Lovci LD iz Stoperc bodo letošnjo 50-letnico obstoja obeležili jubileju primemo. V dvorani Doma krajanov bodo pripravili razstavo lovskih trofej, slik in zapiskov. Praznovanja visoke obletnice, ki bo potekala 8. in 9. junija se bodo udeležili številni lovci sosednjih lovskih družin ter drugi povabljeni gostje. 60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Konec tega meseca, natančneje v petek, 28. in v soboto, 29. junija, bodo v Stopercah praznovalitudi tamkajšnji gasilci. Ob svečanosti bodo pripravili priložnostno razstavo in gasilsko kroniko ter na ta način obiskovalcem približali pomen in namen njihovih preteklih 60 let, tako za samo krajevno skupnost, kakor tudi za širšo okolico. Dvodnevnega praznovanja se bodo poleg sosednjih Gasilskih društev in krajanov udeležili še številni drugi ugledni gostje. SREČANJE ZDOMCEV Kultumo-prosvetno društvo Stoperce prireja 13. julija veliko srečanje zdomcev, torej tistih, ki so kadarkoli živeli v tej krajevni skupnosti. Prav v teh dneh so s pomočjo svojcev razposlali okrog 550 vabil po domovini in tujini, med drugim v Avstrijo, Švico, Argentino in Avstralijo. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki pa bo v primeru, da bo odziv dober, organizatorji pričakujejo vsaj 50-odstotno udeležbo, postalo tradicionalno. POSADITEV ČEŠNJE Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju je ob tednu gozdov, ki je trajal od 20. do 26. maja, organizirala vrsto aktivnosti. Tako so med drugim simbolično posadili češnjo tudi ob Osnovni šoli v Žetalah. češnja je bila namreč zaradi svojih estetskih in uporabnih značilnosti izbrana za drevo leta. KONCERT 'zzm Vse ljubitelje lepega petja vabi KUD Majšperk-Mešani pevski ybor sv. Miklavž iz Majšperka ba koncert, ki bo v nedeljo 16. junija 1996, ob 15. uri v dvorani TVI Majšperk. Na koncertu bosta sodelovala tudi moški pevski zbor DPD SVOBODA Majšperk in moško zbor obrtnik iz Slovenske Bistrice. NOČNI TURNIR ZA POKAL HALOZ Vsako leto uživamo in navijamo za najboljše ekipe v malem nogometu na nočnem turnirju v Majšperku. V sklopu prireditev ob dnevu državnosti vas vabimo, da sodelujete na TURNIRJU V MALEM NOGOMETU ZA PREHODNI POKAL HALOZ. Turnir organizira Športno društvo Majšperk, in to V SOBOTO, 29. JUNIJA 1996, S PRIČETKOM OB 20. URI. Za najboljše so pripravljene denarne in druge nagrade, za prvo uvrščeno! ekipo je to kar 60.000,00 TOLARJEV. mmmmmmmmmmmmmmMmmmmMmMmmmmmmmm INTERESENTOM ZA TELEFONSKI Priključek_______________ Iz TELEKOMA Slovneije PE Maribor je pricurljala novica, ki bo zanimala vse interesente za novi telefonski priključek na območju Občine Majšperk. Po 10. juniju naj bi začeli pošiljati pogodbe prijavljenim interesentom iz območja krajevne skupnosti Ptujska Gora. Kasneje pa še drugim v krajevni skupnosti Majšperk in Stoperce. Priklop telefona bo omogočen vsem interesentom, kjer obstajajo tehnične možnosti priključitve in to po enotni ceni 2000 DEM v tolarski protivrednosti. Način plačila in ostale podrobnosti bodo navedene v pogodbi. DOGODKI/OBVESTILA — POGOPKI/OBVESTILA — POGOPKI/OBVESTILA DOBI)E MAlSNJE' s m 05CINA MAJ5PERK V SODELOVANJU Z OBČINSKIM ODBOROM SKD MAJŠPERK, REGIJSKIM ODBOROM SKD PTUJ-ORMOŽ, ODBOROM MKD MAJŠPERK IN GRADBENIM ODBOROM ZA IZGRADNJO CESTE SEVCE-PTUJSKA GORA PRAZNUJE DAN DRŽAVNOSTI V NEDELJO, 23. JUNIJA 1996 NA PTUJSKI GORI PROGRAM PRIREDITEV: ob 14,30 Sprejem gostov na trgu na Ptujski Gori ob 15. uri Maša za domovino — maševanje bo vodil prof. dr. STANKO JANEŽIČ ob. 16. uri Boljše ceste nas povezujejo in zbližujejo — otvoritev mostu preko Dravinje v Majšperku — otvoritev lokalne ceste Majšperk-Sestrže — otvoritev krajevne ceste Sevce-Ptujska Gora (organiziran prevoz) ob 16. uri Slovenija je država med državami — proslava s kulturnim n programom na igrišču na Ptujski Gori — slavnostni govornik bo predsednik SKD G. LOJZE PETERLE ob 19. uri Družabno srečanje na igrišču na Ptujski Gori — pogovor z gosti — tekmovanje v košarki med ekipami mladi krščanski demokrati (ob večjem številu prijavljenih ekip bo pričetek že prej) — zabavna srečanja — zabaval vas bo ansambel ŠTAJERSKI KVARTET Izkupiček prireditve je namenjen za izgradno ceste Sevce-Ptujska Gora Čestitamo vam ob prazniku DNEVU DRŽAVNOSTI in vas vljudno vabimo, da se veselite z nami! ŽUPAN FRANC BEZJAK v fr ::: DOBI!E ' maIInje MAJŠPERK — SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Ljudsko izrodlo ob prazniku svetih treh kraljev MMMNMMM Prireditev Medobčinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev Majšperk 96, ki sta ga organizirala Zveza kulturnih organizacij Ptuj in domača gostiteljica — občina Majšperk, je na dan Svetih treh kraljev (6. januarja) številnim obiskovalcem, ki so se zbrali v dvorani Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku, pričarala obilo veselja ob iskreni in neposredni ljudski govorici. Še preden je v dvorani zavladalo čarobno vzdušje iz časov naših babic in dedkov, sta vse obiskovalce predvsem pa ljudske pevce in godce, ki so prišli v goste iz različnih sosednjih ter tudi bolj oddaljenih krajev, pozdravila predsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj Franc Lačen in župan občine Majšperk Franc Bezjak. V vsakdanjem življenju veliko pogosteje slišimo besede: “Ja, tako je bilo v starih, dobrih časih!”, kot je priložnosti, da si kaj takšnega lahko ogledamo tudi v živo. In prav v Majšperku je ena takšnih priložnosti dejansko bila. Da ne bi pozabili, kakšno je bilo včasih življenje na podeželju, se je zbranim predstavilo 14 ljubiteljskih skupin, v glavnem pevskih, ki z veseljem ohranjajo tradicijo naše kulturne dediščine. Iz Cirkovc so se predstavili: Ljudski pevci — kosci, Ljudske pevke — žanjice ter godci, ki nastopajo pod imenom Domači trio. Zapele so tudi Ljudske pevke prosvetnega društva Lovrenc, Ljudske pevke iz Zabovcev, Ljudske pevke iz Stoperc, Ljudske pevke folklorne skupine PD Alojz uran iz Podgorcev — sestre Nedeljko, Ljudske pevke iz Lancove vasi in Ljudske pevke folklorne skupine bolnišnice Ptuj. Prav ubrano so skupaj v dobri dve uri trajajočem kulturnem programu izzvenele tudi pesmi pevcev društva upokojencev Hajdina, Ljudskih pevcev folklornega društva Rožmarin iz Dolene, ljudskih pevcev iz Stoperc in ljudskih pevcev KUD Ernest Golob iz Svete Trojice. Poleg vseh imenovanih so dlani obiskovalcev dodobra ogreli še Muzikanti iz Lancove vasi pa troji koledniki iz Cirkovc, Podlehnika in Slovenske Bistrice, ki so, čeprav izčrpani od tevilnih večernih obiskov, s simbolizirano zvezdo zapeli tri kraljevske pesmi. Po končani prireditvi je bil organiziran krajši strokovni sestanek, na katerem so se posamezni vodje skupin ljudskih pevcev in godcev pogovarjali s sodelavcem inštituta za narodopisje v Ljubljani, Dragom Kunejem, in folkloristom Brankom Fuksom. Oba sta prireditev tako s strokovnega kot tudi organizacijskega vidika izredno pohvalila, saj se kot sta dejala, le redko zbere na enem mestu toliko domačih skupin, oziroma ljubiteljev ljudskega izročila. Ne nazadnje pa je priznanje skrbno pripravljeni prireditvi z izrazom navdušenja, ki se ta večer ni in ni poleglo, dalo tudi zbrano občinstvo. Katarina Klep-Cernejšek DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danica, Pernek Marija in Skok Marija. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon in telefax 062/794-422. UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžer s.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije št. 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno infromativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Mladi fantje iz Stoperc