Posamezna številka Din L^ Št. 1 • « • I^aa« Naročnina za tuzernstvo: četrtletno 9 polletno 16, celo IZUala VSaE CSirtt6SC lefno din; za !n°zemstvo razen Amerike: četrtletno 12, " polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. V- ■ I I ' IP lllll I——I !■! IIM ■■!!—1' I I - IWI IHll Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št 10.711. Kmečka mladina potrebuje več kmetijske izobrazbe Naše kmetijsko gospodarstvo se vse prepočasi razvija. Vzrok temu je premajhna kmetijska izobrazba. Le malo je kmečkih gospodarjev, ki bi bili deležni pouka o naprednem kmetovanju in je naše kmetijsko delo odvisno le od posnemanja prednikov. Kakor so starejši obdelovali polje, tako delajo tudi njih nasledniki od rodu do rodu. Res je, da si eden ali drugi nabavi po zgledu naprednejših kmetovalcev razno zdajšnjemu času ustrezno kmetijsko orodje, katero mu nadomešča drage delavce, ki jih je tudi težavno dobiti, toda to je še premalo. Našemu kmečkemu človeku je treba temeljitejše izobrazbe. Zatreti je treba zastarelo mišljenje, da je za kmeta dovolj, če ima le krepke roke. Kmetijsko strokovno znanje dobivajo naši kmečki fantje le v kmetijskih šolah, ki jih je še vse premalo za naše zaostale razmere. Ker jih je premalo, ne morejo sprejeti vseh pouka potrebnih gojencev. Mnogi pa jih zaradi oddaljenosti ali pa tudi zavoljo ubožnosti ne morejo obiskovati. Mnogo gojencev, ki dovrše z uspehom kmetijsko šolo, se posveti drugim poklicem ali pa svoje znanje uporabijo izven domačega kraja zaradi boljšega zaslužka. Oni pa, ki ostanejo na domačih posestvih, skušajo domače gospodarstvo spraviti na višjo stopnjo in iz posestev iztisniti čim večje dohodke. Vendar so to le posamezniki Za izboljšanje našega kmetijskega gospodarstva bi morala biti deležna vsa naša mladina, ki zapusti šolo, kmetijskega strokovnega pouka. Pri vsaki osnovni šoli na našem podeželju bi morala biti kmetijska nadaljevalna šola za mladeniče in gospodinjska šola za dekleta. V teh šolah naj bi se naša mladina seznanila z najvažnejšimi in najpotrebnejšimi pojmi umnega kmetijstva. Pouk v teh šolah, ki naj bi bile obvezne za vse mladeniče in mladenke, naj bi vodili naši u":telji in učiteljice in kmetijski in drugi gospodarski strokovnjaki. Naše učiteljstvo bi se moralo v tej stroki temeljiteje izobraziti, zaradi česar bi bilo nujno potrebno v tem ozi-ru naša učiteljišča preustrojiti in dati kmetijskim vednostim potrebno prednost. Ustroj zdajšnjih učiteliskih šol ie zadevno precej pomanjkljiv in mlad učitelj prinese iz učiteljišča premalo kmetijskega strokovnega znanja. Delaven učitelj, ki živi med kmečkim ljudstvom in se hoče iz ljubezni posvetiti vzgoji šolske in tudi izvenšolske mladine, ima zelo težavno stališče. Spoznati mora razmere, v katerih živi, spoznati potrebe ljudstva in kraja ter se sam izobraževati v tem, čemur na učiteljišču niso posvečali potrebne pozornosti. Zato mu je potreba dobrih strokovnih knjig, ki jih navadno v učiteljski knjižnici ni, sam pa si jih zaradi skromno odmerjene plače pri naiboljši volji tudi ne more nabaviti. Kmetijske nadaljevalne in gospodinjske šole, ki jih je že nekaj po dravski banovini, vrše z dobrim uspehom svojo nalogo. Res je sicer, da je zlasti v višjih razredih osnovnih šol praktičnemu gospodarskemu znanju posvečenih lepo število tedenskih ur, ki so na škodo drugemu pouku, vendar otroci v teh letih še niso toliko zreli, da bi s pridom sprejemali vase v teh letih potrebne kmečke ved- nosti, doume j o pač le osnovne pojme, a ko bi bili za uspešen pouk dovzetni, so največ pri-puščeni samim sebi. Prav pošolska mladeni-ška doba je najvažnejša za kmečko mladino. V tej dobi navadno človek že pokaže, kako si bo utiral pot skozi življenje. Tako bi bilo v tej dobi nekako obvezno šolanje kmečki mladini v trojno korist. Seznanilo bi jo z najvažnejšimi pogoji uspešnega naprednega kmetovanja ter ga istočasno odvračalo od vseh nevarnosti in zapeljivosti, ki kmečko mladino tako rade vlečejo na stranpoti, zlasti v pijančevanje. Kmetijske nadaljevalne šole so za kmečko mladino pravi blagoslov in le z njimi se bo mogla slovenska kmečka mladina izobraziti v najpotrebnejših kmetijskih vednostih, s čimer bo napredek našega gospodarstva res mogoč. Uvedba državne trošarine V začetku tega leta je stopila v veljavo uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Z novo uredbo se ukine-io vse dozdajšnie banovinske trošarine na vino in žganie v kakršnikoM obl%i in se uvede iVkMu&nn državna trošarina, ki zna?a: na navadno vino 1 din od litra, na fino vino 3 din od litra, na šaninanieo 10 din od litra. na žganie 10 d'n od ene hektolitrske s+nonje alkohola (v dravski banovini je doslei znašala troSarina na vino 1 din. na šamoaniec 3 din od litra in na žganje 5 din od hektolitrske stonnje) Kot navadno vino se smatra vsako vino od grozdia. ki ie orevrelo. Kot fina vina se sma-traio vsa vina. ki imaio 16 in več odstotkov alkohola ali net in več odstotkov vsebine slarlkoria ne glede na ime in izvor vina. Pod šamnanicem ie razumeti naravna in umetna neneča se vina, v katerih ie prišlo do rvmov-n°«ra vrenia v steklenici ali pa ie dodan og-l.iikov dvnfcis Kot žganie se smatralo vsi de-stiiati napravlieni iz sadia. in sicer taki de-stilati. ki ne vsebnipio več knkor 50 odstot-kov alkohola, in dpstilati vina. vinskih tro-™'n in nodobnecra. ki ne vsebuieio več kakor odstotkov alkohola, če imaio vse značilnosti sirovin. iz katerih so napravljeni (doslej so se no nravilniku o banovm^Vh trošarinah smatrali kot žrmnie des+;lati 7 veg kakor 45, od"osno 50 odstotkov alkohola). Trošarina na se plr^a ori puščanm v /promet in rabo in io nlača kune^. obnosno nreiemnik vina, ki ie dolžan nriiaviti vsak nreiem vina in žganja v nai-b^žiem oddelku finančne kontrole, ki takoj nato ugotovi Voličino in iakost in izda o tem uradno potrdilo. Na -podlapi tega uradnnpa potrdila mora preiemn% ali kunec plačati ustrezaiočo državno trošarino ori davčni upravi. če ie v dotičnem kraiu, s>oer na nre-ko VASte ali Poštne hranilnice. Priznanico o vnlačilu mora predložiti oddelku finančne kontrole, ki mu na osnovi te priznanice izda potrdilo o vnlačani državni trošarini. Pole?? tega potrdi o<^e1ek finančne kontrole tudi natančno količino vina, obnosno žga-nia, ki se prenese, ime in priimek preiem-nika in krai, kamor ce vino ali žganie pre-' nelie. To potrdilo služi kuncu kot prevozna listina. Prideolvalci vina in žganja, ki hkratu ne trgujejo z alkoholnimi prijačami (kmatje-vi-nogradniki), lahko izdelujejo za domačo potrebo vino in žganje v neomejenih količinah brez kakšne predhodne prijave in hrez plačila državne trošarine. Oni so le dolžni ustno ali pismeno prijaviti količino pridelanega vina in žganja, in sicer količino vina do 20. novembra vsakega leta, količmo jgania na po končani proizvodnji. Te prijave soreie-maio organi finančne kontrole. Oddelki finančne kontrole bodo preko občin ebiavili čas, kadar bodo njihovi organi obiskali do-tično občino zaradi sprejemanja nriiav. Pridelovalci fkmetovalci-vinogradniki) niso dolžni prijavljati prodaio ali odtuiitev vina ali žganja, ker je to dolžnost prejemnikov, od-nosno kupcev. Vsi pridelovalci si morajo, kadar nosiio na trg vino in žganie zaradi proda ie. oreskrbeti od pristoinega občinskega oblastva spremni-ce, na katerih mora biti poleg imena in kra-ia stanovanja pridelovalca navedena koloma vina in žganja, ki se nosi na trg z označbo, da ie dotično vino ali4 žganje lastni pridelek in da državna trošarina ni olnčana. Pridelovalci vina in žganja ki se hkratu baviio s trgovino ali s predelavo alkoholnih pijač ali točijo alkoholne pijače na drobno ali na debelo, so dolžni svoi lastni rridelek vina prijaviti naikasneie do ?4. novembra vsak°rer>rc*i tihotapstvo alkoholnih piiač, predpisuje uredba, di mcraio biti. količine v'na preko 10 litrov in žganja preko pet litrov v prometu op; <-ril jene s orirnanicami _> plačani državni tiošarini, odnosno z računi, ootrjenimi od kontrolnih organov uredbi so s? morale vw zalege vina in žpai.ia popisati žt 1. januar a. Pri pridelovalci« vina in žganja {krnelo ^ci.-vinograd- iv kiti;, ki se ne otfV j i s trg >v_no, oe bo potiš izviš/j pozneje, .n to na >?novi ustnih in pism-i :b prijav, ki jih bo iT :prejemali črpani :"r.ančne kontrole v krajih, kjer bivajo pridelovalci. Na te ?.aloge vna ir. žganja se ne bo pobrala državna trošarina Pomanjkanje krme na Dolenjskem Na dolenjske sejme je prihajalo zadne čase mncgo živine. Kupčije pa n'so najboljše. Vsakdo pač rajši prodaja, kakor kupuje. Vzrok je silno pomanjkanje krme, zakaj po mnogh dolenjskih krajih je povodenj lani vse zablatila, po hribih pa zaradi dolgotrajne suše ni bilo sfooro nič sena. Otave niso skoro n;kjer kosili. Po vrhu tega pa že več ko dva mesca razni prekupci po Dolenjskem nakupujejo in vozijo seno na trg v Zagreb. To ima seveda zelo kvarne posledice, ki se bodo pa še vse bolj pokazale, ko se bo živina naposled zaradi pomanjkanje krme morala prodati in ne bo dovolj gnoja za gnojenje njiv, vinogradov in travnikov. A kako naj naši mali posestniki kupujejo umetna gnojila, ko jim primanjkuje denarja še za potrebneiše reči. Tako bodo tudi naša polja dajala manj pridelka kakor običajno TRa7en tega bo našemu malemu človeku zmanjkalo delovne živine in bo obdelovanje ?em!ie še bolj otežkoceno. M@¥©!etna voščila Sre&so novo leto želifo sorodnikom, prijateljem m zna iscem Bor. Franc in Ana Zunančii. Sisevac. Uduč Ivan in Miha z ženo Lojzko (Sv. Jedert nad Laškim), Ivan Šoln (Šoštanj). Anton Florian z ženo Pepco (Škale) in Avgust Avsec (Trbovlje). Skoplje. Slovenski fantje aviatičarji: Raj-ner Stanislav (Liutomer). Velher Viktor (Ruše), Zaje Franc (Ruše). Rogei Ivan ,'Maribor), Koren Karel (Ruše) Prenk Pavle (Maribor), Mujdrica Martin (Bratonci), Telišman Slavko (Maribor) Vladimirov«' Orožniški narednik Kleoec Ju lii s sonrogo Reziko in narednik Vrbnik s somoso Pavlino in sinčkom Andrejem. Vrnjačka banb. Maček Pavle orožniški kaplsr fProvoje). * Boassu (lieigija). Kaš Martin in njegova žena Ana (Velenie). Grum Jožef in Antonija (Petrovče). Srebot Martin in Elizabeta (Libo-je). Gmajner Jakob in Ana, 'Žagar Viktor in Antoniia (Galicija). Krainc Ivan (Liboje), Vo- dišek Jožef in Helena (Laško). * Miiushen (Nemčija). Staniša Anton (Omota), Jakše Jože (Kot), Bulic Štefan (Maline), Bimonič Alojz (Podreber). Šale Franc (Ce- lje), Stojnic Martin (Lokvica), Skala Ciril (Kr vavčji vrh), Kocjan Anton (Novo mes^o). Pe-čarič Janko (Čurile), Štefančič Anton (Dra-šiči), Plut Anton (Dol), Videtič Matiia (Dni), Jure Hrnjak (Brašljevica). Črne Matiia (Kal), Košir Anton (Jesenice), Hofman Gregor, Ko-be Ivan (Stari trg). Demšar Ivan (Škofia Loka). Rheinhuusen (Nemčija). Polšak Anton (Pre-vorje), Zaiokar Anton (Košnica pri Celju), Arlič Matija (Dobje), Pere Jurij (Prevorje), Obrez Mihael (Prevorje), Kotn'k Valent;n (Prevorje). Zunan Janez (Prevorje). Kolarič Rozalija in Franc (Prevorje), Ravtar Ivan (Planinska vasi, Knaubert Mihael (P;ištani), Zibret Ivan (Pilštanj). Zibret Franc (Planinsko Bobie). Cerkuč Vili (Zagorie). Zaiokar Marko (Zagorie). Kolar Valentin (Pitanj), Centrih Mihael (Zasorie), Bevc Jožef (Zagorje), Kožel Vinko (Pilštanj) Lu/ar Mihael (Prevorje). Voer;nc Franc (Št. Ruoert). Le-skošek Franc (Brezje). Lončar Alfonz (P'a-ninsko Dobie), Ponelar Ivan (Sevnica ob Savi). Romih Ivan (Št. Rupert). Doberšek Leopold (Košnica). Nellingen 'Nemci >a). Janez Nemec. Ferdi Mlinarič in Štefan Kovaš. idmmtev natcenine — vi na pit£o$ene pi-bolišem opominu Svoicem izrekamo iskreno sn^nHp' POREO.VEŽ Jurček ima vrsto knjig, a vse se nanašajo nekako na eno snov Ima namreč »Knjigo o lenem vedenju«. »Pravila lenega obnašanja*, »Pravilno občevanje z Irudmi« in Dodobno. »Odkod pa imaš tolikn teh knjig?a ga vpraša teta Jurček samozavestno: »Vse sem ob raznih prilikah dob;' v dar!«___ ALI HOČETE zase neka i vnstifia? Teci". i naročite iTro^nsbo reviio »Priiateii«. Eno štev«'Un rastoni. če poš- ljete svoj naslov r<*»ravi v Ljubljani, Dalmatinova 8-D. STRAN 3 ■Kast m© s c@§ic®ga Praga, decembra V Pragi se je še lani po usodnem mun-chenskem sporazumu opažalo bogastvo in trgovine so bile ob lanskem božiču komaj kos navalu nakupujočega občinstva Letos vsega tega ni bilo Prav pred prazniki je bila za do^o vrsto blaga prodaja znatno omejena. Letos pa so šle zelo v denar knjige vseh vrst. Nikoli doslej se ni na božič prodalo toliko knMg kakor letos. To je pripisovati v nemajhni meri razpoloženju ljudstva, ki v da-np5nji stiski išče utehe v branju. Draginja tudi na Češkem stalno narašča. OH 1 septembra so po uradnih podatkih cene narasle za 5 odstotkov Razen za hrano je hudo zlasti za milo, obutev in obleko Pred božičem so v listih in po radiu pozivali zlasti premožnejše sloje, ki imajo kakršnokoli zalogo obleke in obutve, naj za praznike ne kunujejo ničesar, da bi tako bila dana večja možnost nakupa delavcem in nameščencem. £'fvilo čeških delavcev, ki so bili odpo- slani na delo v Nemčijo, presega že 100 000. Zanje je začel izhajati poseben dnevnik, ki ga vsak delavec prejema brezplačno. V prvi številki lista je objavljen članek predsednika dr. Hache pod naslovom »Mi vas ne bomo pozabili«. članek zagotavlja, da na delavce v j Nemčiji misli ves narod in z njim vlada. Nemški podžupan v Pragi prof. dr. Pfitz-ner je izdelal načrt za zgradnjo nemških predmestij v Pragi. Za nemško naselbino sta določeni predmestji Holešovice in Bubeneč. Od tod bo preseljeno vse češko prebivalstvo | v druge dele Velike Prage, medtem ko bodo j nemški prebivalci osredotočeni v imenovanih S dveh mestnih okrajih. Zlin, kier so znane Batove tvornice, je bil doslej edino mesto s samo češkimi javnimi napisi. Zadnji teden pa je tudi Zlin dobil ukaz, da mora povsod na prvih mestih napraviti nemške napise v gotici, kakor je to že izvedeno po drugih mestih Češke in Moravske. Kakor je sklepati iz raznih dogodkov, bodo državniški odnošaii med Italijo in Sovjetsko Rusijo prekinjeni. Italijanska vlada je pozvala svojega poslanika v Moskvi, naj pride v Italijo na dopust. Š^le pred kratkim je imenovala sovjetska "'ada Gorelkina za svoiega novega poslanika Rimu; ko pa je prišel v Rim, so se odnošaii med Italijo in sovjetsko Rusijo gWe na šovjetsko-finsko vojno znatno poslabšali. Te dni bi moral Gorelkin italijanskemu kralju izročiti svoia roverilna pisma, do česar pa ni prišlo. Sovjetska vlada je svojega poslanika nenadno odpoklicala. Gorelkin je ž» zapustil R'm. Glede na to je tudi itaUian-ska vlada poklicala svojega poslanika iz Moskve. Iz Londona poročajo, da ho Anglija vpoklicala letos še dva milijona vojakov, tako da bo imela na kopnem, na moriu in zraku skupno okoli štiri rrnliione mož pod nr-ožiem. Zadevni ukaz o vpoklicu dveh mi-" nov, odnosno o vojaški obveznost, ki *>o "begala obveznike v starosti od 19. do 28. M ie krali Jurij VI že podpisal na sen k-nnskega sveta 1. januarja. Vpoklici posameznih letnikov se bodo izvršili v teku leta. t7 P^lsinkov poročajo, da *r>vifltske čete neprestano neuspešno ^»nadajo Mannerheimovo obrambno t" t o Sovjetska vojska na tem odseku bo!iš*a se ceni na 200 000 do 250 000 voiakov. Prhaia-io na še nova oiačenia. Splošno se pričakuje. da se bo tu v kratkem začel odločilni sov--p+ski napad Po finskih poročilih co b;1e finske čete zadne dni na vseh svojih boii-šč;h zmagovite Pol^g občnega tVena so zajele tudi cele bataljone sovietskih vojakov. Tr Mon+evidea javljajo, da je ururvajska vlada internirala nemški parnik »Tacoma« kot pomožno vojno ladio. ker v določenem času ni zapustila luke v Mont^videu. Nemški poslanik pri urugvaiski vladi ie protestiral proti internaciji, češb da parmka »Tacoma« ni smatrati za pomožno vojno ladio. Par-n^k »Tacoma« da ie pomagal mornarjem z oklonnice »Admiral Graf Spee« le kot bro-dolomcem. ne da bi se bil sam udeleževal pomorske bitke. »Tacoma«. na kateri ie zdaj poleg kapitana 60 nemških mornarjev, ne sme zapustiti pristanišča Nemško oklonni-co »Admiral Graf Spee« ie kakor zn?no no bitki z angleškimi vojnimi ladjami zelo poškodovano sam potopil kapitan Langsdorf, ki jp nato izvršil samomor. Iz Tokia poročajo, da se je začela severno od železniške proge Kanton— Hankov nova velika japonska ofenziva. Japonske čete so zavzele že nekaj važnih krajev v Kvantungu. Neka japonska kolona je napredovala že do Intanga 130 km severno od Kantona. Kitajci se krepko branijo. Po francoskih kakor nemških poročilih je na zapadnem bojišču mir. . Le sem in tja pride do manj pomembnih prask in do nekoliko živahnejše letalske de-iovnosti. Večje vojaške operacije onemogoča mraz. TedensMi tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Slovenjem Gradcu: voli I. po 5, voli II. po 4, voli III. po 2 do 3, telice I. po 5, telice II. po 4, telice III. po 3, krave I. po 4, krave II. po 3, krave III. po 2, teleta I. po 6, teleta II. po 5 din; V Ljubljani pa: voli I. po 6 do 6.50, voli II. po 5 do 5.50, voli III. po 4 do 4.50, telice I. po 6 do 6.50, telice II. po 5 do 5.50, telice III. po 4 do 4.50, krave po 2.50 do 4.50, teleta po 6 do 7 din. »VINJE. Za kg žive teže: v Ljubljani: do mači špeharji po 9 do 9.50, sremski špeharji 10.50 do 11, pršutarji po 8 do 8.50 din. V Radovljici: špeharji po 11, pršutarji po 8 do 9, v Šmarju pri Jelšah: špeharji po 12, pršutarji po 10, v Kamniku: špeharji po 9 do 10.50, pršutarji po 8 do 8.50, v Ptuju: špeharji pc 8 25 do 9.75, pršutarji po 7 do 8, v Slovenjem Gradcu: pršutarii po 7 do 8 din. SIROVE KOŽE. V Gornjem gradu: Goveje po 15, telečje po 17, svinjske po 10, v Slovenjem Gradcu: goveje po 12 do 14, v Ljubljani: goveje po 12 do 15, telečje po 16, svinjske po 6 do 10, v Šmarju pri Jelšah: goveje do 12, telečje do 13, svinjske po 6 do 8 din za kg. VOLNA. V Sloveniem Gradcu: neoprana 10, oprana 20, v Radovljici: neoprana 35, oprana 45 din za kg. SVINJSKA MAST. V Ljubljani: slanina 16 do 18, svinjska mast 21 do 22, v Radovljici: slanina 18, svinjska mast 21, v Kamniku: sla-jina 18, svinjska mast 20, v Mariboru: svinjska mast 18 do 20, sveža slanina domačih svinj 14 do 18, sveža slanina hrvaških svinj 15 do 16, prekajena slanina 15 do 25 din za Kilogram. FIŽOL. V Radovljici 700 do 800, v Kamniku 400 do 500, v Mariboru 600 do 700, v Ljubljani 525 do 650 din za 100 kg. KROMPIR. V Ljubljani 175 do 200, v Radovljici 150, v Kamniku 125 do 150, v Gor- njem gradu 140, v Slovenjem Gradcu 150 uin za 100 kg. KRMA. V Ljubljani: seno 70, slama 30, v Šmarju pri Jelšah: lucerna 30 do 35, seno 5U do 80, slama 30, v Radovljici: seno 70, slama 40, v Gornjem gradu: seno 80, slama 50, v Slovenjem Gradcu: seno 85, slama 35 din za 100 kg JAJCA. Povprečna cena na Slovenskem 1 do 1.50 din za kos. SIROVO MASLO. V Šmarju pri Jelšah 36, v Radovljici 42, v Gorniem gradu 20, v Slovencem Gradcu 30 din za kg. MED. V Ljubljani 18 do 21, v Kamniku 18 do 20, v Šmarju pri Jelšah do 18, v Radovljici 20 din za k£. VINO. V okolici Šmarja pri Jelšah se trguje pri vinogradnikih navadno mešano vino po 3 do 5, finejše sortirano pa po 5 do 7 din za liter. Sejmi 7. januarja: Šmartno pri Litiji. 8. januarja: Krka, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah. Zerovnica; 9. januarja: Ljutomer (samo živinski), Metlika, Kamnik: 11. januarja: Planina pri Sevnici; 14. januarja: Sv. Filip pri Večer ah, Vrednost denaris Na naših borzah smo dobili 2. januarja v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na. svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174 90 do 173.10 (za 216.10 do 219.33) din; 100 francoskih frankov za 98.85 do 101.15 (za 122.19 do 124.49) din; 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 9.95 do 10.05 (za 12.28 do 12.38) din; 1 holandski goldinar za 23.55 do 23.93 (za 29.09 do 29.47) din; 1 belgijsko belgo za 7.41 do 7.53 (za 9.16 do 9.28) din. Vojna škoda se ie trgovala v Beogradu po 425 din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. OTSIOMBHUB! * Po novi uredbi o rekviziciji so rekviziciji podvržena vsa zasebna in javna sredstva. »Službene novine« objavljajo uredbo o rekviziciji. Po nji se smatra rekvizicija za prisilno jemanje razpoložljivih sredstev za potrebe vojake in države, prav tako pa tudi za potrebe prebivalstva. Rekviziciji so podvržena vsa zasebna in javna sredstva na ozemlju Jugoslavije, tako iugoslovenskih kakor tuiih državlianov, v kolikor niso izrecno izvzeta od rekvizicije. Rekvizicija se vrši samo tedaj, kadar potrebam ni mogoče zadostiti z rednimi sredstvi. Rckvirirana sredstva se plačujejo v denarju. Če pa ni na razpolago denarnih sredstev, se plačujejo v bonih kakor tudi v rekvizicijskih priznan'cah. Način nlačeva-nja se mora pravočasno objaviti ■prebivalstvu. Rekvizicija je lahko splošna ali kraievna. Uredba našteva sredstva, izvzeta od rekvizicije. med njimi orodje in pribor, ki služita poedincu kot neogibno sredstvo za vzdrževanje. Glede hrane in krme določa uredba, da se ne more rekvirirati hrana, potrebna 7a štiri mesece od dneva rekvizici.ie. Po uredbi vrši refcviziciio občinsko oblastvo, in sicer komisija treh članov, izmed katerih mora biti eden civilna oseba in član občinske uprave, kjer se rekvizicija vrši, razen v krajih, kjer ni občinskega oblastva Vsak lastnik, ki mu je bilo kaj rekviriranega, ima pravico pritožiti se v mesecih do demobilizaciji, če ni za-dovolien z odškodnino. Bralse in bralke opozarjamo, da sč f!>9 odslej roman začenjal zmerom na če trli strani. na žena ga Neža Olipova. Bila je preprosta kmečka mati, žena trdega dela in zlate poštenosti. Svoio družino je vzgojila v strogo naprednem in nacionalnem duhu. Nien starši s;n dr Janko Olm je znan slovenski odvetnik v Beogradu, mlajšega sina Boštia-na oa je izgubila med voino. V Murau na Štaierekem ie bi] med. voino zanetil UDor 7. lovskega bataljona. Bil je obsojen na smrt in ie nadel no^i kroglami s klicem: »zavela Ju-goslsviia!« Ra?en sJna Janka zanu«ča rajnka O'ioova mama še *tiri hčere ter več vnukov in p »-a vnukov. Bodi ji ohranien časten Žalujočim svojcem izrekamo iskreno SOŽali»! * Zadv'?ki župan oremmil. V Rožni dolini v Liubliani ie umrl v 70. lo+u sfaro^ti mi/arski mojster g. Jurij Petrovč:č. Rainki je bil zadni vi&ki žunan pred prikliučitvno viške ob^ne k mestu Liubljani. Žunanoval je viški t»bč?ni 10 let 'n je za občino izhodno mnogo s+Oir;l. Nemaihne njegove zasluge bo regulac'?a Gradaščice in Glinščice, ei^ktrč-na razsvetljava, vodovod in kanalizacija. Mnogo ie deloval tudi v rožnodolskem društvu. Po rodu je bil iz Podkraia ori irTrušici na Notranjskem. Zaslužnemu možu bodi rasten snomin. njegovim svoieem naše sožalie! * Smrt uglednega napredniaka. V Goriški vasi ori Škocrianu je umrl tesarski moicter in Dosestnik g. Anton Runar, star 66 let. Rainki i.e b'l izredno marljiv gospodar. Večkrat je bil izvoljen v občm^ki odbor. Liud-'e so ga zaradi niegove vestnosti pri prevzet;h delih povsod spoštovali. Možu, ki je bil zmerom v naprednih vrstah, bodi ohranien blag st>om;n, žalujočim svojcem naše sožalie! * Kmetje koljejo živino doma. Zaradi slinavke v mariborskem okolišu niso dovolie-ni živinski seimi. Zato živina k' iub velikemu .izvozu nima nobene cene Kmetie v mnogih krajih več ne prodajajo živine prekupčevalcem in mesarjem, temveč jo koljeio sami doma in Drodaiajo meso. Na ta način iz-kuDijo za meso več, kakor bi dobili od prekupčevalca. * Nova odmera tarife za radijske aparate v gostilnah. Za radijske aparate v javnih lokalih se plačuje 30 d!n za mesec, za vsakodnevno sviranje v lokalih 50 din na mesec. * Za dva kovača je preplava! led^nomrzlo reko. Skozi Glino na Hrvaškem teče rečica Glina, na kateri ie zgra1-eno kopališče. Te dni le stala na kopališču skupina mlajših ljudi, k' šo se med drugim razpovariali tudi o tem, za katero ceno bi se kdo upal preplavati reko. Trgovski pomočnik Bogdan Pučuča je izjavil, da bi preplaval reko sem in tja za dva kovača. To vsoto so navzočni hitro zbrali Nato se je Pučuča slekel, skočil v vodo ter splaval na drugi breg in nazaj Nato se je oblekel, spravil dva, kovača in šel na sprehod. , * Žena je umrla, mož pa je moral v bolnišnico. NaSveti večer je nenadno zadela kap ženo upokojenega železničarja Ivana Pukl a v-ca, stanujočega v Pernici. Mož je hotel k zdravniku, toda na poledenelih tleh mu Ae SDodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da se :e ves potolkel do glavi in obležal na cesti. Nezavestnega so našli ljudje in spravili v bolnišnico. Njegovi ženi seveda ni bilo pomoči, ker ie bila že mrtva. + Smrt rv vodnjaku. Pri posestniku Karlu Tajnšku v Košnici so DODivali vso noč v družbi godbenikov Zjutraj pa je šel Karel Tain-šek krmit živino. Po lestvi je stopal na kozolec, Da je izgubil ravnotežje in padel naravnost v vodniak. Ko so ga kmalu nato našli, je bil že mrtev * Dva požara. V Šenčurju Dri Kranju je te dni gorelo Posestniku Bebharju so otroci podtaknili ogenj in mu ie zgorel del gosoo-darskega poslopja. V Britofu Dri Kranju pa je gorelo Dri mežnarju. Zaradi slabega Hišnika so se vnele saie in je zgorelo vse pod-strešie s senom, ki je bilo spravlieno v niem. Gasilci šo preprečili, da se požar ni razširil dalje. * Utonila je v domačem vodnjaka. 60-letna Katra Medvedova v Čepovanu ie podila kokoši v kokošnjak. Pri vodniaku ie mahnila za peko kokošio. a pri tem ji ie spodrsnilo, da se ie nagnila čez ogradni zid in padla v vodniak. Domači so ji sicer takoj prihiteli na pomoč, a Vendar je niso mogli dovoli naglo sprayiti iz vode. Medtem pa ie nesrečn;ea utonila. Nesreča je zbudila v Cenovanu globoko sočutje s hudo prizadeto družino. * Smrtna nesreča kretničarja. Emil Pavle-tiČ, 27 let stari kretničar, je bil zaposlen pri zelenci v Pulju in podrejen neposredno vojaškim ob-lastvom. P-«?d d^ovi so premikali s pp'-ske postaje v bližno skladišče r°k" gonov starega železna. Pavletiča pa je nenadno pri delu spodneslo, da je padel naravnost pod železniški voz, ki ga je povozil. Bil je takoj mrtev. Mož je zapustil ženo in tri nedorasle otroke. * Pes je preprečil večji požar. V Potrebino-vi hiši Dri Sv. Križu blizu Litije so zaradi * Stavka v Trbovljah se je končala. Pred novim letom se je končala stavka v trboveljskih premogcfccpn h cbrat h Delavstvo je spoznalo, položaj in nespametnost stavk?. Trboveljski preinogOkopni obrati snet v Tedu 'delajo od 27. decembra zjutraj'. Oblastva poizvedujejo ž& tistimi, ki so delavstvo zavedli v stavko. * Povišanje prejemkov železničarjem. Po vesti iz Beograda so se 1. januarja povečali prejemki vsemu železniškemu osebju za 20 odstotkov, železniškim delavcem pa za 9 odstotkov. * Sftkolstvo proti sovražnikom države. Beo- gra'ski listi probču'e'o naslednjo iziavo so-kolskcga starešine Cede Mileča v Mostam: »Sodstvo mora ugotoviti, da so pol'tične stranke v medsebojni borbi za oblast pozabile gpio?ne držpvpe ir narodne koristi. Naša državna jugoslovenska ladja ie v strahoviti buri i. Zaradi tega Sokoli, v tem usodnem času ne sme4o ;zdatisvo;e od Bog^ jim dane r-V^ v fitUifi** kr»J1# ip domovine. Zato zahtevamo od svojega vodstva, da uporabi ,vso S"?V), "fij^vno"^ "f? i.voJ9 pr^vpo jp duhovno si!6 za to da narodppga ed;nstva za Sokolt ne bo mogel n;bčf odpraviti da v teh usodnih čas;b vse pob't;čne starke pOz?b"o $vo4e st—nV^^fVp Vo—*acunp in da složno prevzameio Odgovornost pred Bogom in narodom usodo domovine ter odločno nastopijo*proti valu rpalofb^ia 'n na^Hia, k! era "o načrtu korHiinVem T° n^sprot države5 k"kof tu (1 i 'vse ostale, ki izpod-kopavaio temelje države, je treba razkrinkati.« * Plače čevljarskih delavcev v Ljubljani so ie povišale. Na pogajanjih med zastopniki Združbe čevljarskih mojstrov za sMni okraj Ljubljano m čevljarskimi pomočniki,' zastopanimi po Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslaviie v Liubljani je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega,se prizna delavstvu od 1 januarja 15 odstertna draginjska <3okla-da na kosmati zaslužek. Da se pe bo za vsak manjši porast ali padec draginje vršilo mezdno gibanje z ene ali druge strani, je spora-3EumI-ar Tvrdka »Univereal« v Domžalah le prijavna ohlas+vom bivšega krirgovodio fvnna Cedilnika, češ da jo ie osleoaril za 195 000 din. Cedilnik, star 40 in doma Iz R^dice je izginil. Sodišče ie izdslo za niim tiralico. Cedilnik je v'soke postave, podoigastepa suhega obraza, črnih las in nosi stalno očala * Pobegnil iz zapora. Iz zaporov okrožnega -sodišča v Novem mestu je že ored božičnimi prazniki pobegnil 21-letni Alojzij Cesar, ki je sedel zaradi tatvin in drugih grehov. Zasledovanec je doma iz okolice Mirne peči. * Ponarejalec denarja pod ključem. Orožniki so te dni ujeli cigana Janka Brajdičaiz novomežke okolice, ki je bil vodja družbe, ponarejajoče denar. Njegove pajdaše so že prej spravili na varno. * Pet let bodo imeli mir prebivalci Dravske doline, ki jo je strahova! zloglasni vlomilec in tat 251etni Valentin Štrukelj. Štrukelj je bil namreč te dni pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na pet let robije, ker je izvršil 18 vlomov in tatvin. Pri razpravi je Štrukelj, ki je bil že šestkrat kaznovan, svoje grehe priznal * Še pred cerkvijo nisi varen pred nožem. Na božič po končanem popoldanskem cerkvenem opravilu so se po stari kmečki navadi zbrali možje in fantje pred cerkvijo pri Sv. Urbanu blizu Ptuja Med tem so bili tudi 27-letni posestnikov sin in najmlajši občanski odbornik občine Sv Urbana Franc Kram-berger iz Desincev, 'vhvčarski s4n Pšajt in kočarski sin Horvat, oba iz Ločkega vrha. Zaradi nekega starega sovraštva se je med temi tremi vnel prepir. V trenutku je potegnil Pšajt nož ter ga dvakrat zasadil Kram-bergerju v prsi in vrat. Prerezal mu je žilo odvodnico. Ko se je Kramberger zgrudil hudo ranjen na tla, so prihiteli ljudje ter ga odnesli v bližno gostilno, kjer pa je po polurnem trpljenju izdihnil. Pšajt se je sam javil oblastvom. * Smrtna žrtev fantovske bitke. V neki gostilni v Račah je prišlo med fanti do hudega pretepa, med katerim je bil s strelom iz revolverja ranjen 301etni Josip Pogorelec Prepeljali so ga v bolnišnico, kier je umrl. * Ni" vzel denarja. Nedavno je bil tatvine denarja pri trgovki Miri Brundule v Mežici osumljen neki 151etni fant. Trgovki je zmanjkalo 10.000 dinarjev. Preiskava je ugotovila, da ta fant ni bil pri tatvini prav nič udeležen. * Kaznovani tihotapci. Pred dnevi se je zaključila pred tržaškim sodiščem velika razprava proti tihotapcem, ki so jim dokazali, da so pretihotapili v državo 55 ton kave. Glavni obtoženec Arturo Scandelari je bil ob-soien na 10 let ječe in 4.45 milijona lir kazni. Trije soobtoženci, ki tudi niso domačini iz Julijske krajine, so bili obsojeni na ječo po dve do tri leta in denarne kazni v skupnem znesku 2.74 milijona lir. Pet nadaljnjih obtožencev je bilo oproščenih. * Kazen za izsiljevanje. Tričlanski senat v Celju je obsodil 291etno šiviljo Marijo Butko-vičevo iz Zagreba na osem mesecev strogega zapora, ker je z izsiljevanjem izvabila dvema duhovnikoma v slovenjegraškem srezu 21.500 din. * Obsojen zaradi tatvine. Klemenčič Rudolf iz Negove je bil zaradi več tatvin obsojen na štiri mesce strogega zapora pred mariborskim sodiščem. * Iz maščevanja jc hotel zažgati očetovo »Kaj se ne bi človek jezil! Toda Bernika bom tožil! Mene ne bo nihče obmetaval z blatom!« »Prav imate. Zdajle smo govorili o tem. Bernik že ve, zakaj drži z Bukovnikom, — saj veste zakaj. Vi ste se pa dobro držali, gospod Berce. Saj vam je tudi državni pravd-nik priznal, da vam ni mogoče ničesar očitati. »Kdo bo pa požigal hišo, ki ima svoj denar v njej? Ali morda res kdo misli, da sem bil jaz?« Berce je vstal in izzivalno pogledal po izbi. Ljudje so se takoj začeli ogorčeni braniti in ugovarjati in nekateri so oštriju še stisnili roko. »Dobro vemo, kdo je bil«, je rekel brivec, »in naj ga sodišče desetkrat oprpsti! Ta napihnjena svojat —« »Jezes, fant —« Neka ženska je zavreščala in zdaj so vsi pogledali proti temnemu kotu, odkoder je stopil Bukovnikov Henrik. Z žarečimi očmi kakor zver, je stal pred njimi. Beli zobje so se mu svetili. Pesti so se mu stisnile. Potem se je sklonil in se pognil, kar splezal na dolgega brivca in ga nekaikrat tako udaril s pestjo po ustih in po nosu, da se mu je vlila kri. Drugi so kar otrpnili. Bukovnikov Henrik je stal spet sredi sobe. »Tistega, ki bo še kaj takega rekel o mojem očetu, — tistega bom prav tako zmlatil!« Nekaj ljudi je zagodlo, drugi so se posmehljivo režali. »Mojega očeta so oprostili, — nedolžen je, — sodišče je to reklo in verjeti morate!« Nihče se ni zganil. Henriku so solze zalile oči. »Ali je kdo, ki ne verjame, da je moj oče nedolžen?« je obupan vprašal. Niti glasu. »Saj"je vendar vaš človek in morate mu verjeti!« Henrikov glas je bil zdaj že moledujoč. Zaslišal je sovražno mrmranje. Tedaj je ves besen zakričal med solzami: »Potem — potem — ste pa vsi sami lump-je!« In še preden so mogli možje vstati, da bi predrznega fanta kaznovali, je Bukovnikov Henrik izginil. Po tihi cesti je ves utrujen prihajal možak in zraven njega bleda žena. Njima naproti je stopil Henrik. Obstal je pred očetom, pa mu ni dal roke. Plašno ga je pogledal z otroškimi očmi. »Oče, povej mi, ali si bil ti?« Bukovnik je čutil pomen tega trenutka. »Ne, fant, nisem bil.« Tedaj se je deček globoko oddahnil, prijel očetovo roko in jo poljubil. Potem so šli proti koncu mesta, kjer jih je čakal Rogelj in jih vzel na voz. Niti besede niso izpregovorili na vsej dolgi poti. Večerilo se je že. ko so prišli do domače koče. Bukovnik je medlo, plašno pogledal proti razvalinam Tedaj je zapihal veter od podrtih zidov »Bukovnika so oprostili,« je dejal brivec, ko se je vrnil domov. »Toda maščeval se mu bom, in mladi zvenini tudi. Če mi le ne bi zmerom nos tako krvavel! Saj bi ga opilil! Toda starega bom dobil, če me stane ne vem koliko. Ne bom miroval, dokler ne bo vse razkrito in doKer ne bo od sedel.« In ker tega ni mogel storiti, je storil nekaj še slabšega. Od hiše do hiše ga je vedel njegov poklic in v vsaki hiši je ukradel Bukov-niku nekaj časti in spoštovanja. Kdor nima ne hiše, ne pedi lastne zemlje, ima vendar lahko svoj dom, tisti, ki pa nima kotička v srcu svojih soljudi je brezdomec. In takšni brezdomci so postali Bukovnikovi. Novoletni dan je bil. So leta, ko sedi čas utrujeno in zaspano na našem ognjišču in plete svoje sive pajčevine, da niti ne oty»f?mo, kako potekata pomlad in poletje in kako se v vsakdanjosti dni staramo. So pa tudi leta, ko gospodari čas kakor opravljiva baba; podira in gradi, premika in izpreminja, sadi vedno nove cvetive na okno, preden usahnejo stare, podi ljudi iz hiše in sili vanjo nove, in nam nazadnje pokaže dom, ki ga ne moremo več spoznati. Takšno leto je prišlo k Bukovnikovim. Na novega leta dan se je začelo. Berce je stopil v izbo in je moral slišati iz Bukovniko-vih ust, da ga ne sme več imenovati Hermana ali ga celo tikati. »No pa niti sedel ne bom«, je užalien rekel Berce. »Samo na kratko bom povedal, da ti odpovem posoiilo. Tistih 10.000 goldinarjev. Por1 al ti bom še pismeno, da bo vse po predpisih. Bukovnik se ni ganil in ni rekel niti besede. Berce je počasi stopil k vratom. Še enkrat se ie obrnil in v^račujoče nogledal Bukovnika. Ta pa je ostal miren. Tedaj je Berce zaprl vrata za seboj. Uro nato je hlapec prinesel pismeno odpoved in jo izročil Bukovniku. Pod Bercetovim STRAN 6 UUMHBHEag hišo. Oktobra je nastal v kletnih prostorih Vinka Babiča v Studencih pri Mariboru požar, ki so ga pa domačini pravočasno opazili in pogasili. Preiskava je dognala, da je požar zanetil 291etni Viljem Gorišek. Gorišek se je moral te dni zaradi tega zagovarjati pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na šest mescev strogega zapora. Pri razpravi je Gorišek dejal, da je hotel očetovo hišo zažgati iz maščevanja nad očetom. * Razbojnik Hace jc baje v celjski okolici. Te dni je neko dekle opazilo zloglasnega 22-letnega razbojnika Haceta, ki se ie vozil s kolesom po državni cesti od St. Petra v Savinjski dolini proti Celiu. Po opisu kolesa so ugotovili, da je to ono kolo, ki ie bilo 15. decembra zvečer ukrsclono vo^.škemu uradniku g. Antonu Sag?d' mi s hod ,!ka pred riego-vim stanovanjem v Prileze v' Hši na Kr°kovi cesti v Celiu. Ko1 o je znamke »Viktor'a«. Orožrištvo in cel'?kr. ro1:c':^ sta ukren^a vse potrebno, da čimprej izsledita nevarnega razbojnika. + R?zbojn'štvo na fve'' vi^er. Na c"eLi večer sta pri Sv. An >: nri Slovanjani Gradcu neznana rroar'> v v b!*o 70-V nega preužitkarja Ivana Trir ? a. k; ie b'l sam doma Tain^ek i;ma je v rr>.rtnem strahu izročil okoli 200 din drobiža'. Zatem st? rrU ro-paria zvezala noge in ro" e ter TTa^ka^a vso hišo. Ukradla sta vse kar se iima ie zde-lo kobčkai vredno. Roor-ria 'ta v neki omari 8000 din gotovine r ebrno uro, lovko puško, razno perilo, obleke, čevlje in druge predmete. Tajnška so šele nasledni dan ?iu-trai našli zvezanega. O drznem ropu so b:li takoi obveščeni oro*mki. + Skoro pet tisočakov s« ii ukva?'!i. V T?"-tečah se ie neznanec orkrarlel v B'č'o-ve Marije in ji ukradel iz kleti prihranek 4600 din. Osumljena tatvine je neka ženska, ki so n razi! ure v znane. ♦ Strašen roparski us 'or pri Laškem. Ko jso v nedeljo z jutra i "I1 Jiudie iz Ma^ča k maši v Laško, so našli na potu, ki drži iz Laškega v Šmohor, trmlo mladega moškega V mrtvem so prepoznali 1 ?letneea Senico T"a-na. posestnikovega brata in delavca v tkan'n-ski tvornici v Laškem. Umora osumljen ie bil rajnkega tovar'5 iz tkanmske tvornioe Fajfar Anton, s katerim sta b;la skuoai v nekaterih gostilnah po Laškem. Orožniki so Fajfarja aretirali na njegovem domu v Le-sk^vH nad Tevč^m* nri Laškem. 71o"-inec je podpisom je še stalo: »Ivan Hrastar, kot priča.« Bukovnik se je zelo izpremenil, kar je bil prišel iz zapora. Le redkokdaj je še rekel kakšno besedo, ni več zahajal v gostilno, ni zabavljal in se ni pritoževal. Živino, ki jo je imel pri kmetih, je prodal. Ni maral nekakšnih uslug in usmiljenja. Tako je postal kmet, ki ni imel več krav in konj, ki je imel skednje in hleve v razvalinah. Isto popoldne je prišel še en sel z vasi in mu prinesel drugo odpovedno pismo za dolg 2500 goldinarjev. Razen upnika je bil na pismu še nekdo podpisan »kot priča«. Tedaj je Bukovnik zamišljen pogledal proti Bercetovi hiši. Vedel je, kdo je oče tega drugega odpovednega pisma. Zvečer je bila vsa družina zbrana. Drugače so pri Bukovnikovih na novega leta zvečer še enkrat prižgali božično drevtsce. To leto pa so pozabili okrasiti smrečico. Tako so potekale prve ure novega leta počasi in utrudljivo Na mizi je ležalo eno samo pismo. Nek trgovec iz daljnjega mesta je poslal svoje čestitke. Nihče drug. Nekajkrat je bolna žena skušala zasnovati pogovor. Bukovn k pa ji je dajal same raztresene, nesmiselne odgovore. Strmel je v luč in bog ve kolikokrat prebral trgovčeve čestitke. Tudi v hiši za služinčad je bilo žalostno. Janez je ležal na klopi in spal. Njegov oče je kadil pipo in časih ošinil s pogledom svojega sina. : - j , Pri peči sta sedeli dve mladi dekli, jokali in se šepetaj e pogovarjali. Jutri poj deta, ker bo i utrl »selitveni dan«. Na vasi sta imeli po daljšem zasliševanju priznal umor. Tako strašen zločin je izvršil le zaradi 200 dinarjev. Zločinca so orožniki odvedli v zapore okrajnega sodišča v Laškem. Prebivalstvo je zaradi umora silno ogorčeno in razburjeno, saj ni bilo v okolici Laškega že 20 let takega zločina. * Rckruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovniaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. v.* Nega usnjenih fssretastcv Usnjeni predmeti so videti grdi, če so žanr z?ni. Usnjenih rokavic, torbic in drugega, če so zamazani, ne moremo več nositi. Zavreči jih je pa škoda, zato naj navedemo nekaj nasvetov, kako se taki predmeti čistijo. Svetile usnjene torbice umij s sirovim mlekom. Ce so pa mastni madeži v usnju, očisti madež z bencinom, in ko bencin shlapi, umij še enkrat z mlekom. Nato torbico do suhega zdrgni s čisto krpo. Ko se je usnje čisto porušilo, namaži tenko s kremo za čevlje. Krema pa mora biti svetlejša kakor usnje. Čez nekaj časa zdrgni z volneno krpo. Dooro zdrgni, da tako rekoč zbrišeš vso kremo iz usnja. Barvaste usnjene pasove isto tako umi ješ ?. mlekom in oSistiš kakor torbice. Pasove iz jelen je kože na kar z milom opereš, dobro zpeieš v mlačni vodi in poterfi, ko so že izigrani v čisti vodi, dobro namiliš, raztegneš v pravo obliko in daš sušit. Ko sta tako oprana pas in rokavica že na pol suha, ju ?. cko eoij.ro zmencaš, da postaneta volna, ter obe-s:š. da se čisto posušita. Glasejaste bele pasove ali torbice, če imajo le malo m idežev, previdno zirgni s steklenim pan-rjem. Papir vzemi št. 00. potem umij z mlekom. Čezenj pa zbriši z riževim pudrom. Če postanejo po pranju rokavice tesne, te-[ daj jih dobro zmencaj in previdno navleci na i roko, da iih ne raztrgaš. Nove glasejaste rokavice, če so tesne, zavij v vlažno krpo in jih čez čas previdno obleci, pa se bodo raztegnile. Obdrži jih nekaj časa na rokah. Tudi zamazane čevlje umij z mlekom in, ko se posuše, namaži s kremo. Čevlje je sploh treba večkrat z mlekom umiti, da se očisti ; usnje prahu in obenem izmije krema, posi-b-no še, če so debelo namazani z njo. Od kreme se naredi počasi debela skorja, ki se po-j meša s prahom, posebno še, če so čevlji s'abo i očiščeni, in je krema namazana kar na prah | ali blato. Zato je treba čevlje poprej vedno i dobro izkrtačiti in potem še zbrisati ves | prah in blato ter šele nato namazati s kremo. Nato pa z mehko krtačo dobro skrtačiti in še z volneno krpo zbrisati. Če so čevlji pravilno čiščeni, bodo obdržali do zadnjega lepo barvo. + i Za kafimjo i ! Zdrobov piaženec brc? jajca. Pol litra n e-ka zavri in zakuhaj (mešaje) eno skodelico zdroba, dodaj po ckusu sladkorja, so'i, me/o I naribane limonove lupinice, žlico sirove;?,-* masla, če imaš, pest zmletih orehov ali mandeljnov. Zdrob naj vre pet do deset minut. V kozi razbeli mast. stresi kuhani zdrob na mast in ga z vilicami mešaj, da se zdrobi in zapeče. Zraven daš kuhane češplje. Pruli način. Pripravi zdrob kot zgoraj. Ko je kuhan, oplakni primerno skledo z mrzlo vodo, noter stresi zdrob, razravnaj in postavi skledo na hI?dno Ko se je zdrob shladil in strdil, ga zvrni na krožnik, potresi s sladkorjem, obli j z m ali novim sokom ali z bolj redko mezgo (lahko ga tudi potreseš z naribano čo-ko'ado) in daj na mizo. Tako pripravljeni zd-ob gie zlasti otrokom v slast, če ga š« s čoke ado posuješ. Jvhn iz telečje glave. Telečjo glavo očisti, operi n pristavi s precej vode. Dodaj tudi vs.> zelenjavo kakor za govejo juho, osoli in malo pcoc oraj. Ko je glava kuhana, jo vzemi na 1 -ozn k. juho pa precedi in zelenjavo prevla i skozi sito Pest suhih jurčkov popa-ri in drobno sesekljaj. V kožici napravi iz žlice masti in žlice moke nepretemno prežga-nie v pre ffanju poduši jurčke, dodaj še ž' -č'"o se-ck^anoffa zelenega poteršilia in vse vsaka svojega lanta. Zato sta s. strahom in solzami g edali v prihodnje dni. Pri Bercetu pa je bilo vse živo in razigrano. Brivec, ki se ie bil napil, je robantil o sodni-ji in o državnem pravdniku in zahteval, da je treba Bukovnika takoj izgnati iz vasi. Nasledni dan je bil »selitveni«. Veliki vozovi so priropotali na vas po nove hlapae in dekle. Ta dan je navada, da se posli napijcjo. Pijejo za slovo in na nova znanja. Marsikdo, ki zapusti vas, hoče v žganju zamoriti doino-tožje, pa pozabi, da bo drugi dan domotožje i še hujše, ker se mu pridruži še maček. ' Oštir Berce je delal dobre kupčije. Saj st je razumel na to in je bil družaben mož. Zaupno je cotrepljal kakšno dekle po rami in dal prijazen nasvet kakšnemu hhipčiču Poslušal je in vpraševal, vse je vedsi in veselilo ga je, da je bil tako priljubljen. Še nekdo je bil takrat na ccsti — cunjar Matija Bernik. Svoj voziček je izpremenil v sani, kajti cesta je bila vsa zametena in še zmerom je maio snežilo Mimo Bukovnikove in Bercetove hiše je kar pognal. Tam na desni, kjer so bile s snegom pokrite razvaline, je bilo preveč tistega, kai je ljubil, in na levi, kjer je cvetela kupčija, preveč tistega, kar je sovražil. Pred štirimi dnevi bi bil moral priti na občino zaradi spora z Bercetom. Pa ni šel tja. Naj ga Berce toži pri pravi sodniji, če ima toliko poguma. In če ga spet zapro —? O, zaradi žalitve nikogar ne zapro. Za žalitev je treba samo denar šteti In denarja je imel Matiia Bernik dosti — dosti več, kakor, pa so ljudje mislili. Bolelo ga je, da je bil tri dni v zaporu Za božične praznike ni šel nikamor na obiske. Tiri zdaj je bil vesel, da je lahko šel z doma. S del je! To je bila huda beseda. Saj je bil e lini. ki je bil zaradi požara pri Bukovniku zaprt. Na to je mislil Matija zdaj, ko se je s sanmi pol!-al ob robu gozda. Obstal je in vzel iz žepa časr .i. kjer je bilo zapisano, da je bi! neki urednik zaprt šest mescev zato, ker je povedi 1 svoie mnenje. Potem se ie izkazalo, da e b>lo niegcvo mnenje pravilno in da je bil časnikar tako rekoč mučenec. Ta časnik ie bil Mat.ijeva tolažba j Tudi zdaj ga je prebral in si rekel, da je ! lepo, če človek za resnico trpi. Čeprav ljud- • jc note m m sli jo. da ni dosti prida. Šele za-! radi tega prav! Samo človek ne sme samega sebe iz rok izgubiti in pogumen mora biti. Tedaj — strel! Hkrati rezek krik iz gozda. Bernik se je zdrznil, kakor bi bil strel zadel njega. Pes je začel tuliti. Kaj pomeni to? Komu je bil namenjen strel? Čigav glas ie slišal? Bernik se je zbral in izpregel psa. »Išči, Pluto, išči!« Oba sta skočila čez jarek in izginila v gozdu Nekaj časa sta iskala — potem sta ga našla — nedaleč od ceste — Opiral se je ob smreko, vsa prvava prsa je imel in zraven njega je v snegu ležala puška. Bukovnik! Bukovnik! O moj bog! Cunjar se je sklonil k njemu, ta pa se ni zganil. (Dalje) skupaj stresi v precejeno juho. Počasi na] vre Med tem pa olušči od kosti iz glave vse meso ga drobno zreži in stresi v juho. Po okusu lahko juho malo okisaš. V lončku raz-tepi osminko litra kisle smetane m dva rumenjaka, mešaje zlij v juho, a ne sme več vr«ti Zraven daš zrezano in opečeno zemljo. Goveii zrezek s smetano. Goveje meso (najbolje od stegna) zreži na zrezke, jih potolči •n osoli. V kozi razbeli mast in zrezke hitro opeci po obeh plateh. Opečene zloži na topel krožnik in postavi na toplo. Na mast pa stresi pest drobno zrezane zelenjave (peteršilj, korenček, zeleno) in eno čebulo. Ko zelenjava porumeni, potresi po zelenjavi dve žlici moke, in ko tudi moka malo porumeni, zalij z vodo ali juho, da dobiš redko omako. V omako zloži opečene zrezke in pokrite duši do mehkega. Preden daš na mizo, prilij še osminko litra kisle smetane in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Ko vse skupaj še malo povre, so zrezki gotovi. Zraven daš zmešan krompir, valjance, makarone in slično. Zrezke lahko pripraviš za večerjo že med kuhanjem kosila, le zvečer šele dodaš smetano in peteršilj. Kislo zelje z jajci. Ko kuhaš kislo zelje, ga malo več pristavi, da ti ostane za večerjo. Prav gosto kuhano zelje (najboljše je, če ga ocediš) stresi v dobro pomazano kozo, za dva prsta na debelo. Po zelju pa naloži za dva prsta na debelo kuhanega olupi j enega in na tenke koščke narezanega krompirja. Po krompirju potresi pest naribanega bohinjskega sira, malo popopraj in po potrebi še osoli. Štiri jajca dobro raztepi in polij po zeHu. Kozo postavi v pečico in speci. Daš za večerjo kot samostojno jed na mizo. Pred več kakor tristo leti, to je 1. 1624., je na urad angleške vo'ne mornarice prišel zavitek, v katerem je bil velik rokopis. Poslal . e ta rokopis graditelj ladij Van Groesel, po rodu Nizozemec, ki pa ie že od sVo!e mladosti živel v Londonu in si je med inžen nekaterimi izbolišanii v gradnji ladij pridobil dokaj slovesa. Stari admirali so pregledali njegovo ponudbo, zmajevali z glavami in mu vljudno odp:sali, da predloženi iznajdbi ne pripisujejo r-osebnega pomena. Van Groesel . im je predložil načrt prvega pomorskega vodila, ki lahko plove tudi pod vodo. Ni bila to Jiava podmornica. Z njo je imela to skup-io, da se je lahko potopila, kaf je tudi bila velika novost. V jedru je šlo za zaboj, trdno zgrajen, dobro zaprt, v katerega lahko vdre /oda, ki pa se da pognati iz zaboja in v pražimo se požene sfsnjoni zri* k. T?ko bi se ves zahoi potapljal ali pa. dvigal spet na morsko površino. Ta prva »podmornica« bi se dala ''leči po morju ali z jadrnico ali pa s čolnom na vesla. To je bil ves načrt, mornariški strokovnjaki pa si niso mogli predstavljati, čemu naj bi vse to služilo. Zahvalili so se izkušenemu graditelju ladij za njegovo pozornost, Groesel je še nekoliko bolj zaslovel in pri tem je ostalo. Groesel je pozneje svojo iznajdbo še nekoliko izpopolnil, napravil ie tudi nekai poskusov, da se ie videlo. da ie vse lepo delovalo. nato pa je zanimanje za to zadevo minilo in 200 let se ni nihče več zmenil za Groeselovo iznajdbo. Misli se je znova oprijel ameriški inženjer Fulton. Čeprav takrat še niso poznali motorja na bencin in drugih inštrumentov, ki so danes nekako živčevje podmornice, se je Ful-tonu le posrečilo sestaviti pravi podmorski čoln, ki je imel že vse bistvene lastnosti današnjih podmornic. Leta 1801. ie ponudil svojo iznajdbo Napoleonu. Toda Napoleon glede tehničnih iznaidb ni bil na taki višini kakor voJskovodia. Kakor se ^e omalovažujoče izražal o prvem parniku, tako ie odklonil tudi ponudbo prvega podmorskega čolna, češ da hoče neki ameriški inženjer samo denar vleči iz francoske blagajne. Iznajditelj je tako prenesel svoj načrt v Anglijo, kjer je izvedel zanj tudi kapitan Johnson, ki je prvotno vodil trgovinske ladje po svetovnih morjih, v poznejših letih pa se je oprijel pomorskega tihotapstva. Po Fulto-novih načrtih si je torej zgradil pravi podmorski čoln, ki je bil za tihotapske namene kakor nalašč. Johnson je neprestano sanjaril o čedalje večji porabnosti svojega podmorskega čolna, prve podmornice na svetu. Okrog leta 1820. je zasnoval celo načrt, da bi s podmorskim čolnom osvobodil Napoleona z otoka Sv. Helene. Preskrbel ši je denar, dobil nekaj prijateljev in delo se je začelo. Začel je graditi velik potopljiv čoln, s katerim bi se mimo vojnih ladij, ki so branile dostop do obale Sv. Helene, približal otoku in bi odpeljal slavnega Napoleona. Toda medtem je Napoleon umrl. To so bili prvi začetki podmornice. Nihče še ni slutil, da bi v vseh teh skromnih poskusih moglo tičati tudi strašno orožje. Sele svetovna vojna je pokazala prve prave podmornice. Od takrat naprej je podmornica še bolj napredovala in danes so podmornice že pravi jekleni onski, ki nosijo pod vodo topove. strome puške, torpeda, mine in drugo. Podmornici napoveduieio še zanimivo bodočnost. Ameriški strokovnjaki pravijo, da bo podmornica bodoči športni čoln. Kakor si danes mars;kdo sam sestavi radiiski aparat, tako si bodo v bodočnosti navdušeni športniki sami gradili podmornice. Dalje pravijo Američani, da se bodo kmalu začele graditi vel;karske tovorne podmornice za prevoz blaga, kakor ga danes prevažajo tovorni pa^vki. M'sel ie sprožil neki ameriški državn;k in sicer glede na vojni čas. Ako bi bila kdaj Amerika blokirana, bi io take podmornice zanesljivo mogle preskrbovati z vsem rotrebn;m. Ne bi imele nobenega orožja. vozile bi le velike tovore blaga pod morjem. pr'>S>o pO Scotfjl- Turško pokrajino Anatolijo je zadel 27. decembra si'en potres. Posebno prizadeta mesta so Ordu, Amasija, Sivas, Tekat in Frz:n-čan. Mnogo vasi je čisto uničenih. Turška viarla iV 7 vsemi razipoložliivimi sredstvi r>t«'_ hitela prizadetim kraiem na pomoč. Prav tako se ie lotil reševania tudi Rdeči polumesec. Po približnih Poda1k'h znaša število smrtn;h žrtev okoli 40.000. Koliko je poškodovanih. ni ■mirin rii i:h ie nad 50.000. Središče 1 KRIMINALNI ROMAN J Prestrašen se je Rihard Moravec, po rodu ameriški Slovenec, zbudil iz globokega spa-nia. O lepši preteklosti je bil sanjal. Dvakrat huie mu ie bilo zdaj ori srcu, ko se ie snet zavedel, da leži v ječi in da bo moral šc dolgo vrsto let prebiti za mračnimi zidovi. Zakaj se je bil tako nenadno zbudil? To vprašanie se mu ie zarilo v možgane in začel ie iskati vzrok mot.nie. Nekai posebnega se ie bilo moralo zgoditi, toda kai? Bolj ie slutil, kakor vede! da še ni mogel dolgo časa spati. Ni še moglo poteči mnogo ur, odkar se ie veliko, mračno poslopie iet-nlšnice pogreznilo v nočni mir. Moravec je ■premišlial. Po večerji je kakor navadno korakal r)o ietniški celici sem in tja. Tega se .ie še dobro spomnil. Prav tako se ie spomnil podrobnosti svoiih sanj. Todr ko je najlepše sanja!, ga je nekaj nenadno prestrašilo in zbudilo. Zdajci ie zadržal sapo. Njegov pogled ie osamel. Na tleh tesno ob vratih celice je ležal v d^-občkano kroglico zmečkan papir. Že spet! Moravca je spanec čisto minil. Z drgetaio-č;m srcem ie re*umno zlezefs trde postelje ter no vseh štirih kobacal oroti vratom v strahu, da se ne bo zdai zdai poiavil ietni-5ki paznik pot1 Hal skozi lino v ( elico in se zadri nad niim zakaj ne sp;. Ves razburjen je pograbil košček papirja. V celici je bi- io slabo razsvetljeno. Svetloba je prihajala skozi lino s hodnika. Toda Moravec se ni pri vratih upal zravnati papirčka, da bi videl, kai je napisano na niem. Tiho je stopil nazaj k postelji in se stisnil k zidu. Prvič je bil zdaj skoro vesel, da je v celici sam. Že dva tedna je prebil v samotni celici Pred dverha tednoma se je bil ponoči seri s svojim ietniškim tovarišem .Tpkobom Dorganom in ga pretepel, čeprav ie bi1 nie-gov sojetnik orjak Premlatil ie tovariša, ki je bil neugnan sirovež. Zaradi hude te^ne poškodbe ie prišel Moravec v samo+no celico. Kar začudil se ie Moravec. da ni bila kazen hu:ša. Jetnižki ravnatelj ga je le še rosno posvaril. To ie bilo vse. V štirih let;h ječe ie bil to orvi čin prav;ce, ki je ie b5l Moravec deležen. Morda ie ib'lo to vzrok, da ie Moravec nenadno 7ačci rut ti nekako prijateljsko nagnien.ie do ietmškega ravnste-lia Larkina. Zato ie ravnatelju zauoal tudi mars'kaj. o čemer je bil prej mislil, da ne bo nikdar nikomur govoril. Moravčevi prsti so drgetali od razburie-nia ko je tesno na odejo razgrnil zmečkan kofček papirja. Oči so ga bolele, ko je v slabi razsvetljavi bral vrstice: »Tvoj čas se bliža Lahko boš pobegnil. Avtomatični zapah je ob tvoji cei;ci spet odpovedal. Nihče ne ve tega. Opi- li ključ, kakor sem ti naročil, in stori vse tako, kakor sem ti že sporočil. Počakal do polnoči, ko bo jetniški paznik Dawis opravil pregled celic. Ne poskušai prej pobegniti, ker bi bila to blaznost!« Moravec ie od razburjenia kar sapo lovil. Avtomatični zaoah, drseči drog, ki je istočasno zariral vrata vseh celic na njegovi strani hodnika, se je bil pri njegovih vratih pokvaril. Najbrž £e je naprava obrabila, ne da bi bili to opazili. Samo nekdo je to videl, in ta človek mu je to na tako skrivnosten način sporoči] Toda kako ie mogel ta neznanec vreči listek papirja vn;egovo celico? Ali je ta človek jetnik ali kdo drugi? Vsekakor se ie mnogo upal! Gotovo je listek vrgel skozi linico, ko je šel mimo. Kako lahko bi bil papirček zadel v omrežie in bi se bil cdbil na hodnik. Ali ni neznani orratelj mnogo riskiral zani? Že trikrat mu je neznanec sporočil, da ie zapah pokvarjen. Na vsak način je neznanec eden izmed Hudi. k' ima večkrat priložnost gledati v njegova vrata. Vsa tri sporočila ro nrspela do Moravca na razr*ne na*'ne. Ta. tretie, snoročllo mu je b'io f?oiwo vr"eno skozi lin^o. ko ie snal. Drugo groroč 'o ie odkril na fleh nekega jutra. ko °e ie h5! vm.il s svojim za'trkom v svoio celico Prvo ie na*el nred n^kaj dnevi v svoji skodelici, ko se ie bil zbvdil Zdai se bliža njegov čas! Za trenutek mu je rostalo vroče in mrzlo. Njegovo srce se mu je rkoro ustavHo Toda že je z železno voljo spet obvladal živce. potresa je bilo v vzhodni in severni Anato-liji. Predsednik turške republike Izmet Ineni je odpotoval v potresno ozemlie, da osebno nadzoruie reševalna dela,. Ustanovljen ie bil tudi poseben odbor za nomoč prizadetemu prebivalstvu Na čelu odbora .ie predsednik tu^ke poslanske zbornice " mnogih mestih, ki so b'la po potresu prizadeta, je nastala tudi lakota, no vrhu vse»a pa ie nastopil še hud mraz. Potresni sunki so se še ponovili. Spremljalo jih ie podzemsko bobnenje. Vseh močnejših sunkov je bilo sedem. 8 . „ Vajhuje ie prizadeto mesto E-ztnčan; ki šteje 100 000 prebivalcev. Mesto je -koro čisto porušeno. Nadalie je uničena vsa rodovit- na pokrajina med mestoma Silvasom in To-katom Skoro nobena hiša v teh krajih nI ostala cela. Zanimivo je, da so skoro istočasno čutili potresne sunke tudi v Ameriki in Holandski Indiji. Vendar tod potres ni bil tako silen in po večini ni napravil posebne škode. Medtem ko ie vzhodne turške pokrajine opustožil potres, so nastale v zapadnih velike povodnji, kj so zajele številna seleča, med njimi mesta Smirno, Bruso in druga. Pq neslužbenih podatkih so doslej ugotovili 150 človešk;h žrtev zaradi poplav. Ob"a-stva so izpraznila nad 20 vasi in prebivalstvo rešila v planine. Najdba tobanSe pre leti ž i Mmeksi Na pol pota med Rimom in Naoolijem Stoji ob morju gora Monte Circeo. Jame in rovi jo prepletajo kakor krtov dom. Ta hrib je pravi muzej zemske zgodovine V niei so čudne okamenine in orodje prazgodovinskih ljudi, ki so živeli tu na meji med morjem in kopnim. V gori so nedavno spet odkrili razne znamenitosti. Pred nekoliko meseci je neki italijanski profesor dal razkopati neko zasuto jamo in našel po previdnem kopanju med usedlinami vsakovrstne kosti in rogove jamskih hijen, nosorogov in velikih jelenov^ ki so značilni zastopniki živalstva iz pradavnine pred zadno ledeno dobo. Nedaleč od teh ostankov pa je ležala prosto na površini lobania takratnega človeka. Na lobanji so vidni vsi značilni znaki takratnega človeka: bežeče čelo nad očesnimi izboklinami, nenavadno dolga in ploska zad-j nja stran glave. Razni znaki kažejo, da so j tega človeka tu pokopali, a nasilno razširjena luknja v zadnji strani glave daje sklepati. da so tega človeka njegovi vrstniki ubili in pojedli Pračiovek v teh krajih nai bi bil torej pred 100 000 leti ljudožrc' Učenjaki namreč sodijo, da je lobanja približno toliko let stara Ob takšnih najdbah se prav zavemo, kako si lino staro te že človeštvo in kako malo časa je preteklo, odkar se oonaša z nekakšno prosvetljenostjo in kulturo. Kako se varuj sš SMS Gripa se spet širi. Tako pišejo iz Radeč, da je tam zadnie dni zavzela velik razmah. Zaradi obolelosti manjka v šoli že zelo mnogo otrok. Bolezen se loteva tudi sta <-ei Vh li-i-di. Vsem je še v spominu grina ali španska bolezen, ki je razsajala po svetovni vomi in teria nešteto žr+ev. BoVzen novzrofero neznani majhni bacili. Domneva se, da se širi bolezen po dotiku od človeka do človeka. Doba od okužbe pa do bolezni traja dva do tri dni Bolnik dob i navadno najprej bolečine v glavi ali križu. Oči ga začno peči in pordečiio. Poiavi se zelo hud nahod, ptvmin- elpirl1 vs*>?e1i Tn. . di bolečine v grlu se pojavijo in okoli ust I nastane včasih izpuščaj. Vročina se zviša | včasih do 40 stopinj. Tako stanje traja tri i do sedem dni, potem pa začnejo bolniki po-! časi okrevati. Lahki primeri gripe skoraj ne zapustijo nikakih posledic. Gripa pa postane nevarna tedaj, če si ji pridruži še druga bolezen. V hujšem primeru se pridruži močan bronhialni katar, ki se lahko razvije v pljučnico in vnetje porebrnice. Pojavi se tudi lahko močna driska. Osobito za pijance postane gripa nevarna, ker so manj odporni. Večkrat se tudi pripeti, da se pri gripi oslabi srce in da potem mučijo bolnika srčne slabosti leta in leta Kako se torej varujemo gripe? Naj navedemo samo nekaj nasvetov, kako se ti je treba ravnati, da se morda ubraniš te nerodne bolezni Morda, smo rekli, ker čisto zanes-liivih sredstev ?e n' Predvsem skrbi za odpornost svojega telesa Zato ga utrjuj Imej noge vedno tnale' izogibal se ljudi, ki imajo gripo' Vsai dvakrat dnevno si očisti nos z lahnim razkuževalnim sredstvom (seveda ne ostrimi se kH-bo ro*nt š. vzemi aspi- rin ali kinin in pij lipov čaj! Ce pa se je bolezen že razbohotila z vročino, moraš brez-( pogojno v posteljo. Pri hudem primeru .je pa'" t-eba poklicati zdravnika. Najvažnejše Da je. da bolnik ne zapusti postelje. rtoiVipT rri r«>:niio ->3imani 24 ur. c'.-kar nimaš več vročine. Četudi se počutiš že dobro, ne zapusti sobe še najmanj 48 ur. Marsikateri bolnik je že umrl zaradi te«a, ker ie prehitro vstal in prehitro šel iz sobe. X Meteor ga je oplazil. V bližini Napolina j v Italiji je pred kratkim neki kmet delal na polju. Nenadno pa ie začutil, da je mimo n'e-ga kakor blisk naglo šinil na tla razbeljen predmet in mu ranil obraz. Razbeljeni košček je brez sledu izginil v t'eh. Kmet je moral k zdravniku, ki je ugotovil, da je moža poškodoval meteor, ki je /a Sel iz svetovnega prostora v območje zemlje. X Ure iz kremenea so najnatančnejše. Zem ljemerski zavod v Berlinu ima nekoliko ur iz kremenea. ki spadajo med najtočnejše ure na svetu. Taka ura gre tako natančno, da pr,j-i hiteva v celem mescu komaj za pet dese> tisočink sekunde To se pravi, da bi jo morali celih 166 let prepustiti samo sebi. če bi hoteli, rto hi rns preštela 73 eriO Sekundo Po hodniku ie zaslišal korake. Čedalje bliže so prihajali. Negibno je ležal TvToravec dokler ni paznik odkorakal dalje. Ropot korakov ie zamrl. Skoro do sekunde natančno je vedel Rihard Moravec. kdai bo paznik spet štrklial mimo njegovih vrat! Previdno je vstal in segel na nolico po tubo na kateri je b;lo zapisano, da !e v niej zobna krema. V tubi pa je bilo vse kaj bolj dragocenega R;hard ie izvlekel iz nie tanko pilo, n^kaj močne žice in kos kovine, ki ie imel obvko nedodelanega kliuča. Pilo in nedodelani kli"č je bil dobil po isti noti kakor sporočala. Oba predmeta sta bila skrbno zavita v listek, na katerem mu ie neznanec dal upanje na rešitev iz strašne ječe. Se enkrat ie skrbno prebral sooroč;la, "°rvo sporočilo je dobil pred petimi dnevi. Naalovlieno ie bilo na številko 1469., ki jo je imel naš jetnik. Glasilo se je: »Drseči drog pri Tvoiih vratih ne zapira zanesHivo. 2e dvakrat ni zaprl. Nihče ni tega videl. Fo se smet to zgodi, boš lahko ušel. Ukrad' kos žice v stroinem prostoru in čakaj!« Moravčeva prva misel je bila, da se hoče kdo iz njega bridko ponorčevati. Kako naj bi se zapah pokvaril, ne da bi jetniški pazniki to opazili? Toda pozneje je ugotovil, da ima prav malo pojma o tem. kako ie zapah napravljen, zaradi česar mu je postalo verjetnejše, da je pokvarjeni zapah ušel pazni-Skim očem. Snet in spet je prebral sporočilo. Naslednjega dne je ukradel kos žice. čeprav hi vedel, za kaj ga bo uporabil. Četudi drseči zapah morda spet enkrat ne bo zaprl, je pomslil. vendar je na vrat h 4e zmerom ključavnica, ki ie stalno zaklenjena. Drugo sporočilo ie b;lo že jasnejše. Papir : je ležal v kotu poleg celičnih vrat in v ta papir sta bila zavita pila in nedodelani kliuč. »Zapah je danes zaprl, vendar ne dobro Vse ka->e. da bo kakšen dan snet odpovedal Bodi pripravljen. Tznili nedodelani kliuč. ki paše v tvojo kHu-čavnico: Potem pritrdi kliuč na žiro, da boš lahko od smotra i odklenil. Ko pride tvoi trenutek in boš ti stopil iz cel;ce, se moraš ravnati natančno no mojih navodilih. Veliki prezračevalni rov na iužnem koncu tega hodn;ka ima uremakHiva vrata. Mož tvoie velikosti lahko zleze vani in skozi rov zleze na •• streho. Potem skoči na streho strojnega poslopja in s«lezai po dežnem 9!e-bu na tla. Ne po^kušai zbežati čez dvorišče in glavni vhod. Veliki z;d ie var-peiši. Če se le malo potrudiš, ga preplezaš. V kurilnici nod stroin;m prostorom ima eden izmed mož ponoči službo. Ta ima dolg železni drog. S tem si lahko pomagaš pri plezanju čez zid « I Rihard Moravec je prisluhnil. Toda vse orjaško poslopje je bilo čisto tiho. Paznik se bo šele čez nekai minut vrnil. Vzel je nedodelani kliuč v roko. Ali se bo površno izdelani ključ prilegal ključavnici? Vse ga je sililo, da bi ga preizkusil, toda vedel ie tudi, da se .ne sme no nepotrebnem izpostavljati nevarnosti. Po dvanajsti uri šele sme, je zapisano na listku. In spet ga je hotela premagati maloduš- nost, a se ie znova obvladal. Kdo mu je le poslal listke kliuč in pilo' Kdo? Gotovo pač kakšen jetnik, zakaj od časa pred skoro šestimi tedni, ko ga je bil obiskal niego^r prijatelj Stone. ni bil prišel z n;komer od ! zunai v stik Gotovo ie bil moral biti nekdo, ki večkrat l^hko gleda njegnva vrata, i Ramo kakšen iefark iz celic na nasnrotni s strani ^e IfcKko onavnval nanake drsexega i paha. V poštev nrideio štiri celice in v niih | osem ietnikov Torej eden izmed teh mož je bil toliko pogumen. da ga je obveščal. Kdo izmed niih ie u«;bal Morda .folrn^on. ponareialec denaria, ki je v isti celici s» Petersonom. vlomilcem Ta dva bosta kaven kmalu od^de^a. Ni verietno. da hi kai takega riskirala in si morda podališala bivanje v ječi. Potem s+a v nasledni celici Rollins ki sedi zaradi velike tatvine, in Thomos^n, žeo-ni tat. Drew, železniški razbojnik, d»lt svojo celico s pustolovcem Gravem. V četrti celici sedita Dorgan zaradi uboia in Kendrck, ki ie zaradi uro^-" obsojen na dosmrtno ječo. Kdo izmed njih? Moravec se ie snet spomnil tretjesa sooro-čila. no katerem nai počaka do polnoči, ko se ietnišfci p=7rrk izmenia. To mu ie čicio všeč. Paznik Driggs, ki ima v tem delu jet,-nišnice službo do polnoči, ie mnogo nrev^fi pazliiv. Paznik Dfwis, ki pride za njim. ie nekoliko boli novršen. Ob eni uri, ne pozneje. mora poizkusiti. Rihard Moravec ie skril kliuč in žico snet pod odeio 2;ca je bila zelo m^čna in bo lahko nadomeščala roko. Potisnil bo ključ ki ga bo imel nritrienega na žici. skozi zložno mrežo v lini ter ga bo s pomočio primerno zvite žice vtaknil od zunaj v ključavnico. domovina št. 1 STRAN 9 Z vitaminom C se zdravijo želodčne bolezni Znanstveniki so dokazali, da obstoji zve- . pa so ugotovili nekaj presenetljivega, kar med želodčnimi boleznimi in potrebo | bo šele bodoča praksa izkoristila. Izkazaio se je namreč, da rak na želodcu v izredno veliki množini požira vitamin C. Če takemu človeku vbrizgamo na dan petino grama vitamina C, je treba 45 dni, preden se začne vitamin iz njegovega telesa izločati. Ne- ža ------ telesa po vitaminu C. Treba je omeniti, da so se znanstveniki pri preučevanju vitaminov ozirali v prvi vrsti na motnje, ki nastanejo, če tega ali onega vitamina teio spioh ne dobiva. O vitaminu C so dognali, da se pojavi brez njega skorbut in da ta bolezen izgine, če dobiva telo hrano, v kateri je vitamin C, torej v prvi vrsti presno sadje, sočivje, ki je raslo na solncu. eie pozneje so začeli spoznavati vsakodnevno nalogo te snovi v rednem življenju č.oveškega telesa. Prišli so do spoznanja, da mora dobivati človek vitamin C vsak'dan. Zato mora imeti čez vse leto dovolj presnega sadja in sočivja. Posebno limone in pomaranče imajo mnogo tega vitamina. Če pa vsega tega ni, pa naj ima vsak človek ^saj dovolj krompirja. Hrano z vitaminom C moramo dajati telesu redno, kajti ta vitamin se v telesu ne nabira in ne hrani, temveč samo prehaja skozenj Če ga te'o dobi v izobilju, ga takoj izloči, kolikor ga n^- potrebuje, z močo ' rednih razmerah potrebuje telo na dan 50 miligj?amov vitamina C Če se ta količina poveča ali zmanjša, se takot pokaže, da v telesu nekaj ni v redu. Zdravniki so opazili, da za želodčnimi boleznimi trpeči ljudje okrevajo, če jim daiemo hrano, ki ima obilo vitamina C. Navadno predpišejo zdravniki takemu bolniku hrano, .ki prena-vil ne draži. Ameriški znanstveniki so napravili zadeven poizkus na morskih prašičkih. Izločili so vse snovi, ki imajo obilo vitamina C, tako da je bila njih hrana sko-ro brez vitaminov in pojavih so se želodčni čiri. Ti pa so izostali, če so iz hrane izločili ostale vitamine A B in D, a pustili vitamin C. Če se hrani poizkusna žival redno in če ji ranimo želodčno sluznico, se rana hitro zaceli. Če pa ni v hrani vitamina "C. se rana ne zaceli, temveč se razvije iz nje čir Zveza med želodčnimi čin in vitaminom C je dala nekaterim zdrivnikom pobudo, da so začeli razmišljati, a'i ni vitamin C tudi v zvezi z rakom na želodcu. Zaenkrat v vitaminu C zdravniki niso našli neoosredne- o-"* s-f^c+vs* n**r»H vahrhtni KnV^ni nač P^fem bo zavrtel žico. da bo ključ odklenil. " velikim trudom je obvladoval Morav°c svoie živce. Ležal ie čisto mirno, kakor bi bš1 spal. "r dolgih letih ječe se je pri Moravcu razvil izredno fin čut za čas Zd^i ie bila enajsta ura. Še eno uro bo treba čakati, da se izmenja pazn;k A k&i bo potem? Ali se mu bo beg posrečil? - >.-< ?o bo enkrat v dobro razsvetljenem hodniku. ali bo lahko neopazen prisoel do prezračevalnega rova' Morda se nenadno pojavi kak paznik ali celo več paznikov "°oznal ie nezapisane postave, ki veljajo za jetniške begunce. Smrt se jim pravi, smrt br07 oklevanja Aforavec se ie v tem trenutku zavedal, da se ne bo več vrnil v svojo celico, kakor hi-tr" bo envrat na hodniku. °a kaj bi se bal smrti! Nikogar več n'ma na svetu. ki bi žaloval za niim. Vsaj nekaj trenutkov svobodo- še! hoče doživeti, predan bo vsega konec. Če ga na b°gu primejo, ga bodo ustrelili. Prava reči Štiri leta ie že presedel, še šestnaist jih mora. Med Se«tnaj-st;Tni leti strašne ječe in smrtio ni razlike. Morda pa si bo svobodo priboril. Njegova svoboda bo imela svoi smoter, svoi pomen. Jetniški ravnatelj Larkm ve. kaj namerava v svobodi stbriti. V nekem trenutku velike hvaležnosti je Moravec Larkinu govoril o svo^h najskrivnejših mislih in namerah. * * Moravec ie nenadno dobil trde in okrutne jjoteze okoli ust. Saši je sicer bil njegov obraz včasih, lin bežni V ip prnafcen Kako nsfi še šestnajst let čaka na svobod, da bo izvršil tisto, kar mora storiti. V srcu ki nemški učenjak pojasnjuje ta pojav tako, da se pri rasti nove tvorbe vitamin C rabi v večji meri, kakor se rabi pri vsaki rasti. S to snovjo torej ne moremo ustaviti rasti novih tvorb, pač pa lahko z večjo količino koristimo telesu, ki ga sicer rak porabimo za pravočasno ugotovitev nastajajoče bolezni. Če torej pri pravilno hranjenem človeku doženemo izredno pomanjkanje vitamina C v telesu, pomeni to bližajočo se nevarnost raka. Pri raku je baš važno, da ga ob pravem času ugotovimo. » 'f.„ i i.* I' It/fcSlr | r': Jakuti v Sibiriji so največ požrešneži na svetu * . , r Vsi ljudje se pečajo z vsem. Tudi z vpra- | kožuhovina tamkajšnje divjačine napravija ra šanjem, kateri narod na svetu ima najhujše ! zen zlatih rudnikov deželo zelo bogato. Jakuti torej lahko zelo mnogo pojedo, ker so bogati. i V nasprotju z Jakuti pa velja drugi azijski narod, namreč Japonci, za v jedi zmerno ljudstvo. Ti pospravijo povprečno le tretjino toliko odi, kohkor je potrebne dober evropski jedec. Razmerno dosti pojedo Američani, ki v tem oziru Evropce v splošnem precej prekašajo. jedce, so se pobavili neki zadevni strokovnjaki. Ugotovili so, da največ pojedo Jakuti, ki bivajo v Sibiriji in soadajo pod Rusijo. Jakuti štejejo le 250.000 duš. Prebivajo ob reki Leni in njenih pritokih ter se bavro z re"o konj, goved in severnih jelenov. Oblačno se v gove.;e in konjske kože Praznične ženske obleke so navadno obrobljene z dragoceno kožuhovrno in obložene z lepimi srebrnimi okraski. Dragocena t. Jesti moraš počasi Ljudjem se preveč mudi jesti. To pa ne velja samo za odrasle, temveč pogosto tudi za otroke, ki jih silijo odrasli jesti hitro Otroško telo se šele razvija, česar bi odrasli nikoli ne smeli pozabiti. Če uživa človek jed v miru in počasi, lahko hrano bolie razgrize in pomeša s slino, obenem pa razvijajo vsi prebavni udi več^o delavnost, tako da se živila temeljiteje prebavijo, Neki angleški zdravnik je izjavil: V Veliki Britaniji so milroni otrok, ki v svoiem raz-voiu zaostajajo, ker se slabo ali napačno hra-nro in ker hrano kar požira;'o. , Pravilnost svoie trd;tve dokazuje s poskusom ki ga je napravil v neki londonski šoli. Izbral je 25 otrok v starosti od petih do še-jrt-v, ipt in skozi šest mesecev so iim daiali obed v šoli. Glavno je bilo, da so morali otroci pri obedu dobre pol ure sedeti. Potem so jih teb tali, izmerili in primerjali z drugimi 25 enako starimi otroki, ki so bili ta čas na hrani doma. Izkazalo se je, da so bili otroci, k' so dobivali obed v šoli, povprečno za 10 odstotkov bolje razviti od onih, ki so jedli doma, in sicer ne. samo telesno, temveč tudi duševno Angleški zdravnik ie s tem dokazal, k%ko važna je pravilna prehrana in kako je treba paziti zlasti na to, da človek prehitro ne je. I*© $tov«!fiin R^i^ifiv!—^ rt MlilHMI «re glas: je začutil veliko hvaležnost nasproti skrivnemu prijateiiu, s ^omočjo katerega bo morda zdaj ušel iz ječe. Rihard Moravec v teh štirih letih, ki iih ie že presedel, ni imel mnogo rok. k^+ere bi bil prijateljsko stiskal. Ob?ndba pa dva i se t let ječe mu ie bila kakor'obsodba na smrt. Zdaj je štel trideset let. Še šestnaist !et na i hi •presedel v mračni ječi, bi oris*>l iz nje, če bi ostal živ. bolan na duši in telesu. Iz daliave so se zaslišali »u^flpfei na rvon. Polnoč! Zdai bo nazn^k izmenjan. Moravec je ležal tfho. Silil se ie k rednemu dihaniu. ko ie prv'č stopal r>»zr>ik D^vrs mimo niefiTVih vrat. Ko ie prišel 3rnf*č, se je hotelo Mora^cu ustaviti srce, zakaj Dawis je obstal pri njegovih vratih. Ali je odkril, da ie zapah pokvarien? Ne. ne! Dawis je samo po stari navadi pogledal skozi lino v celico, nato pa počasi odkorakal dalie. Moravec je olaišapo zadihal,. Po tretjem Dawisovem obhodu bo pobegnil. Toda nenadni skleo ie zbudil v niem oo-nrsleke. Hitro se mora zgoditi. Vs^k obhod lahko (prinese možnost odkritia. Zelja, da' bi planil nokoncu. je bila y Moravcu čedalje močneiša, toda trezna preudarnost ga je, opominjala, da leži negibno na postelji. u • Da bi te zadne minute že minile! Čez hodnik sem se je slišalo smrčanje dveh jetnikov. Nedileč s® ie eden izmed jetnikov zbudil in začel šepeta i e ogovarjati svojega tovariša. Pri Ha je zadri a minuta! Zdaj! Zaslišali so se 'pričakovani korafei paznika na obhodu, čedalje bliže so prihajali, nato pa spet počasi zamirali in naposled zamrli. Moravec ie globoko zadihal. Dawis tudi tokrat ni ooari] zapaha Z enim samim skokom je bil jetnik Moravec na nogah. Z mirnimi rokami je zakrivil ž'co tako. da ie bila videti kakor napol uslo-č<=na roka Fn konec ž^e ie skrbno pritrdil o>oli kliučnega ročaja. Še zadnič ie prisluhnil, nato ^'e 7le?el k vratom ter potisnil ključ in *'co skori železno tntežo v lini. Še zmerom sta smrčala oba raofa. ■V to smrčan'"e se ie mešalo lahno škripanje kliuča. ki ga ie s pomoči o žice spravljal v Wučavnico. Drugače je bilo vise tiho in rnimo A/roravec se ni lioal dihati* Naposled i-e zdrkni ki nič v reko odprtino. Tn ie oač gotovo luknia v kliučavnicL Previdno ie zdaj potegn'1 ž:oo k s^bi Kliuč V zdrsnil do kon_ c na svoie mesto. Vse prehitro se je to zgodbo. Vsai tako se ie zdelo Morp.vv.i. Ali nI kliuč morda nrevelik za to luknjo? Srce mu je glasno Tf 7biio. ko ie mo*no okrenil žico na desno. Začutil ie lahen odbor, nato pa se je kiiuč z ž;co obrnil. Moravec se ie u">ri v vrata. Vrata so lahno za?krioa!a in se odprla. Prvi korak ie bil storien! Moravec je skočil r-^zai v ceVco-in od^io tako naravnal, da je bilo na orvi mah v^eti, ka^or bi na t)r>-stelil le kdo spal To ga mogoče lahko reši. Previdno ie iz celice prisluhnil na hod-nik. Vse je bilo tiho. S skrajno napetimi živci se je tiho kakor roparska zver splazil iz celice. Celico je. zaklenil za seboj in vrgel ključ z žico v posodo za umazano vodo. STRAN 10 11 mftanMmg bi ROMAi »Zora!« »Vera!« Oklenila se je je okrog vratu. »Vera, tako sem srečna. Vera, da bi se že skoraj vrnil... Ne morem čakati .« Besede so se ji trgale, sama ni vedela, kaj govori. Tn potem je čula, kako ji je Vera nekaj pravila; kakor iz neznane daljave so odmevale besede v njej. ^Vrne se, Zora, kmalu se vrne'« ŠM sta po vrtu. •fera, kaj naj storim?« se je takrat utrgalo iz nje. Nenadoma se je zavedla, da to ni njen dom. Zdelo se ji je, da izrablja naklonjenost svoje prijateljice, da tega ne bi več smela ... »Kaj naj storiš? Tu ostaneš in počakaš, da se vrne. Dolgo ne more bUi več. Šest mesecev ie preteklo, kar je bilo p^smo oddano v Vladivostoku. Računala sem. Če bo imel srečo, utegne biti v enem ali dveh mesecih tu. Naikasneje v treh ...« »En mesec... dva ... tri...« je šepnila. Tako dolgo še. In ona je mislila, da pride morda že v nekaj dneh. Tri mesece... Ali bo mogla tako dolgo strpeti? Nenadoma se ji je zazdelo, da ne bo mogla, da jo bo hre-penjenje. čakanje strlo. Tri mesece... Takrat je spet začula Verin glas. »Zora, prej je pismonoša prinesel zate pismo Če se ne motim, je od doma.« »Kje ga imaš?« je brezbrižno vprašala. Ko ga ji je Vera dala, je šla v kuhinjo in strgala ovitek. Oče ji je pisal. Draga hči! Pred dnevi sem zvedel od tvojega moža, da si zapustila njegov in svoj dom. Čudil s^mse tej novici —tako nenadoma je pri-?!a, da sem bil pošteno presenečen. Kaj je bilo temu vzrok? Zakaj si pobegnila od nje-p-•> 'otel sem sam to odkriti. Povorašal sem po +vojem možu in zvedel marsikaj, kar mi je bilo prej tuie. Čudne stvari, ki jih kar ve"'eti ne morem. so resnične, je prav, da si to storila. 'T nekaj dneh te obiščem — saj mi boš p<~vodala vse, kar ti teži srce. Tvoj oče sem, m-»raš mi odkriti, kaj te boli. "edno mi je bilo največ za tvojo srečo — tu o i zdaj. ' Materi tvojega bega nisem omenil. Povedal ji bom, če boš sama to hotela. Poljublja te tvoj oče. »Kako je dober!« je šepnila, ko je pismo preVala. »Kako drugačen je, kakor sem si irr'«iila...« ie šla v svojo sobo in je napisala oc >vor. Samo dve besedi: ^ridi! — Zora.« Pri večerii se ie Vera spomnila Janezovih sta iev in Brankove prošnje. »Taz poidem tja in jim prinesem veselo vos .« se je Vinko ponudil. »Tn jaz grem k Brankovemu očetu,« je tiho d^iala Zora. Drugo poglavje STARI SLAVEC ■la so že pretekla, kar je stai-i Slavec 7 iz Verinih ust, da Branka ni več. In 1oi:a so se na njegovem licu postoterila. G soke brazde, ki so že prei razorale njego-£:,o, so se še poglobile; bile so kakor pre-; i brez dna. Lasje, ki so bili prej skoraj <;-. i\ le tu pa tam prepleteni s srebrnimi ;j.ivei, so postali beli kakor sneg. Hrbet, ki je :>rej zakrival težke križe, ki mu jih je naložil čas, se ie upognil, kakor bi ga težilo ogromno breme in ga tlačilo k zemlji, ki ga je klicala. Bela hišica na hribu je osivela. Na poljih se je košatil osat. Brajda pred hišo se je razdivjala in postala neprodirna; spenjala se je po zidovih, kakor bi hotela radovednim očem zakriti sive stene Meta je pred dvema letoma umrla. Stari Miha je bil še pri hiši. S starim gospodarjem sta zdaj živela kakor sta vedela in znala Sultan se je postaral in se skoraj ni več ganil iz kota pod pečjo. Nič več niso mukala goveda v hlevu. Tudi konja ni bilo več pri jaslih. Slavčeva domačija je stala ob robu prepada. Ni mogla več zmagovati bremen, ki so jo tlačila. Davki so prihajali in zapadali. Po-soiila so prihajala in zapadala. 2e nekajkrat bi bil skoraj zapel boben. Toda Slavec je bil preponosen, da bi bil to dopustil. Najemal je posojila in preden se je zavedel, je bil tako eloboko v dolgovih, da ni videl rešitve iz njih. Tudi iskal je ni... In vedel je: takrat, ko kmetija ne bo več njegova, ko jo bo moral zapustiti, jo bo zapustil za zmeraj. Svojega padca ne bo mogel prenesti. Počivat bo šel, tja v grob, k svoji ženi. In vedel je: ta čas ni več daleč. Morda še nekaj tednov, morda še nekaj mesecev, če bo tako hotela usoda, potem ... Sprijažnil se je s to mislijo. Saj si je tako želel miru, želel si ga je odtlej, ko je zvedel, da Branka ni več. Teh nekaj dni, ki so mu še ostali, je hotel preživeti v miru. Kakor nekdaj je hodil na solnce pred hišo, gledal je ostanke svojega blagostanja. Srce se mu je trgalo, kadar se mu je ustavil pogled na zapuščenih njivah, na izsekanih gozdovih, ki so hoteli z novo rastjo zakriti svoje goličave, kakor bi se jih sramovali, kakor bi mu očitali... Nekoč so bili polni življenja, zdaj odmirajo, kakor odmira vse, kar je njegovega. In ko bodo umrli, umre on ... Gledal je pot, ki se je vila k njemu na hrib. Kakor pot usode se mu je zdela. Kar ni več Branka, ni bilo vesele vesti, ki bi mu jo bila prinesla. Samo žalost, samo bolečine ... Pobesil je glavo in se potopil vase. In ko se je prebudil, je,, spet obvisel njegov pogled na koncu ceste, ki se je vila iz gozda, njegovega ubogega gozda. Tn videl je mlado ženo, ki je stopala navkreber. Po kai neki prihaja? Skoraj neievoljen je bil. In zdaj je bila že čisto blizu. Po kaj neki prihaja? »Dober dan! Saj ste vi gospod Slavec?« ga ~e vprašala, ko se je ustavila pri njem. Pokimal je »Ali ne bi šla v hišo?« je predlagala. In ko --o je začudeno pogledal, je dodala: »Treselo vest vam prinašam... « »Veselo vest?« se mu je raskavo utrgalo iz gr1 a. »Veselo vest? Zame na več veselih vesti. Ze dolgo ne.« Toda ona je vztrajala. »Veselo vest...« In prijela ga je pod roko in šla z njim v hišo. Takrat šele se je domislil, da je niti ne nožna. »Branko je bil moj zaročenec...« je tiho odgovorila na njegovo neizgovorjeno vprašan-e. Nič ni odvrnil. Le njegove mrtve oči so malo oživele, ko ji je pogledal v obraz. Nemo je prikimala. Potem je sedla k njemu za mizo in mu rekla: »Nikar se ne prestrašite ...« »Zakaj bi se prestrašil? Minili so časi, ko me je še kaj moglo prestrašiti...« »Bodite močni...« Tako čuden, zaupanja poln je bil njen glas. Kaj neki pomenijo te zagonetne besede? In potem ie videl, kako je segla v torbico in vzela iz nie pismo, ki ga je položila predeni na mizo »Tole poglejte....« S svojimi slabimi očmi je kakor v megli razločil debele, velike črke in potem se mu je nenadoma pogled zastrmel. Kakor mesečen je vstal izza mize in se opotekel k oknu. Tam so ležala njegova očala, stara, zaprašena. saj se jih ni dotaknil, sam ni vedel kako dolgo že. »Moj bog, Branko... je pisal...« Molče ie prikimala. »Da, Branko . Ni mrtev ... Živi, vrne se. Tole pismo sem danes ... « Beseda ji je zastala. Stari Slavec je nenadoma zakrilil z rokami in se prijel za srce* iz grla se mu ie izvil čudno hropeč glas, nato pa mu je glava težko udarila na mizo. Skočila ie k njemu. »Kaj vam je?« Toda Slavec je ni čul. Stekla je iz sobe in na pragu poklicala. Iz hleva je počasi stopil stari hlapec. »Kaj pa je?« »Stopite noter! Gospodar... « Ta beseda, še bolj pa nien glas sta mu povedala, da se je nekaj zgodilo S>oustil je vile na tla in okorno stekel proti hiši. S strahom v srcu je Zora odprla vrata v izbo. Stari Slavec ie slonel na mizi in težki ječaii so se mu trgali iz ust. »Gospod Slavec!« »Oča Matevž!« Zora in hlapec sta poklicala v en mah. Starec je dvignil glavo. Z zmešanim pogledom se je ozrl k njima, kakor da ju ne bi poznal. »Gospod Slavec!« Zdaj šele so oči oživele. Zavedel se je. Vstal je in z omahujočim korakom stopil k Zori. ' »Ali je res? Moj Branko živi?« »Res je ...« je tiho potrdila. »2ivi.., Vrne se...« Na mizi je ležalo Brankovo pismo. Sesla je po njem in ga pobrala. Pod prstom je začutila nekaj mokrega. Solza. Očetova solza. Dvignila ie pismo k ustnicam in solzo s poljubom izoila. Potem je dala starcu roko. »Vrne se...« »Vrne se...« ie ponovil za njo. Počasi je stopila na prag, odprla vrata. Pozabila iih je zapreti za seboj. Stari Matevž je gledal za njo, dokler ni izginila na beli cesti v dolini. Tretje poglavje DA REŠI DOM... Dolgo je potreboval stari Slavec, da se je zavedel vsega pomena Zorinih besed. Sprva so se mu zdele kakor nebeška pesem, kakor mir, mir... Šele potem ga je obšla zavest, da so življenje. In še drugo spoznanje ga je obšlo. Z bistrimi očmi je hitel njegov pogled po dragi domačiji. Spet jo je videl vso. Videl je zapuščene njive, izsekane gozdove, podivjano braido, osivele stene in takrat ga je zgrabil strah za vse. To, kar se mu ie še pred nekaj minutami zdelo samo po sebi umevno, neizogibno, kar se mu ie zdelo nujnost, ki ne more. ne sme iti mimo njega, ker je pot v mir, se ga je zdaj nenadoma oprijelo z grozo. Če se sin vrne in najde tako domačijo... Če se vrne in ne dobi svojega doma, če bo prišel po hribu in dobil v hiši tuje, sovražne obraze____ Kaj bo rekel? Ali se ne bo sramoval svojega očeta, ali ga ne bo prekinjal? S pobešeno glavo se je vrnil stprec v hišo. Tzza stare pratike na zidu — že štiri leta ni kupil nove — ie z drhtečo roko potegnil pisma. ki so prihajala dan za dnem, pa jih še prebrati ni maral. Vedel je, kaj prinašaio... 'Dalje) Zanimivosti i,Unav je zanurzniL Od 29. decembra je ladijski promet na reki Dunavu čisto ustavljen, ker je reka čisto zamrznila. Pre-kinjenje prometa zaradi zamrzlega Dunava ima precej neprijetne posledice zlasti za Nem čiio, ker j: zdaj ne morejo dovažati madžarske in rumunske pšenice in petroleja po vodni poti. Nemčija je zdaj navezana izključno na železnico, zlasti na železniško zvezo iz Ru-rounije preko Rusije in zasedene Poljske. X Varčevalni ukrepi v Nemčiji. Za božične praznike si je lahko nabavil na predložitev posebnega odrezka na karti za oblačila vsak Nemec po eno kravato iz poljubnega blaga, ženske pa so lahko kupile na predlo-ž'tev tega posebnega odrezka par nogavic iz naravne ali umetne svile. Ker so se dogaiale zlorabe pri nabavlianju žalnih oblek, za katere ni potreba predložiti nakaznic za oblačila, sme i o od 1. januarja dalje trgovci prodajati blago za žalne obleke, odnosno že izdelane žalne obleke samo na predložitev uradnega mrtvaškega lista. Po 1. januarju morajo žene ki pričakujejo otroka, prijaviti pri enem izmed galanterijskih trgovcev, če si bodo po porodu nabavile za svoja deteta otroške vozičke . x Kava iz domačih zelišč. Odkar je nastala v Evropi vojna, je z dobavo kolonijalnega blaga povsod križ. Tako je med drug'm hi--,ro zmanikalo kave. Ker pa je to krepčilo, ki se ga liudie ne moreio kar tako odvaditi so začeli ponekod iskati nadomestila. Tako poročajo iz Kanfanarja v Istri, da se ie nekemu tamkajšnjemu kmetu posrečilo sku-aati neke vrsto umetno kavo iz zelišč, ki iih ;'e nabral v domači okolici. Pravijo, da ima ~a njegova nova pijača skoro enak vonj in okus ko prava kava. Njen iznajditelj pa se •je hotel prepričati ali ni morda ta njegova irijača zdravju škodljiva. Zato jo ie poslal v kemično delavnico v Pulju, naj io pregledajo. Tam so baje ugotovili, da ima ta nadomestek precej sličnega v sebi kakor prava Kava in da tudi ni prav nič škodljiv Na vsak način je takšna iznajdba v teh hudih vojnih časih, ko si ne moremo in tudi ne smemo privoščiti vsega, kar bi si želeli, zelo dobrodošla. X Sredstvo proti magnetičnim minam. Iz Londona poročaio, da je bilo izumljeno uspešno sredstvo proti magnetičnim minam, ki so ugonobile že toliko ladij Posameznosti so taine. Znano je samo to, da proti minam ne bodo uporabljali kakor doslej letal, temveč ladie. Te ladie so napravljene tako, da zanje ni nevarnosti v Ulice s strehami. Zatemnitveni ukrepi zaradi nevarnosti pred nemfk;mi letalskimi napadi so londonskim poslovnim ljudem na ■pravili doslej že mnogo škode Na cestah prav ob glavnih poslovnih urah ni Ijud' in prodaja je zavoljo tega nazadovala, londonski mestni svet ie oreiel zdaj predloge, kako naj bi temu zlu odpomogli Po teh predlogih nai bi hodniki najvažnejših poslovnih cest dobili strehe tako da bi mogli trgovine soet polno razsvetliti, ne da bi svetloba uhajala navzgor in izdaia'a mesto letalom. Za poskus bodo piekrili najprej pet kilometrov dolg odsek Oxfordske ulice. Stroške bodo nosili trgovci sami. X Ce-pijestjc preti daviei je podobno ccp-Ijcnju zoper koze. Že dolgo časa velja kot najučinkovitejši pripomoček zoper davrco davični serum, ki ga je treba čimprej vcepiti bolnTku. Ta načto je dosegel gotovo velike uspehe, a navzlic temu se dogajajo še vedno primeri smrti zavoljo davice. Pred kratkim so zaradi tega poskusili uvesti namesto cepljenja po obolenju predhodno cepljenje otrok v ozemliih, ki jim preti nevarna bolezen. To zašč;tno ceplienje ie torej podobno ce&lienju proti kozam. V Ncm-č ii so pivd kratk-m izvr$-'li t-kštio cepljenje na velikem številu otrok. Uspehi m b*!i prav dobri, kajti število obolenj je naglo padlo. v Kr ko rase rastlinstvo pri nas in na severu. Na dalinem severu rrse:o rastline, enake našim, scfhio ia zrasejo, odevetejo in usah- nejo v enem letu, medtem ko so pri nas iste rastline dvoletne ali celo večletne. Ta presenetljiva razlika se pojasnuje s tem, da so na severu dolgi dnevi, kar pospešuje razvoj nekaterih rastlin, to ie tako zvanih dolgodnev-nih rastlin, ki potrebujejo za svoj razvoj mnogo dnevne svetlobe. Primer take rastline je kadulja. Na severu je enoletna, pri nas pa večletna. Pri nas so nekatere rastline dolgo-dnevne in kratkodnevne. Taka rastlina je zobnik. Pri kratkodnevnem zobniku zadostuje dolgost naših dni. da se razvije in usahne še v istem letu, ko je vzklil. Pri dolgoletnem zobniku se razvijejo v prvem letu samo popki listov, cvetovi in plodovi se pa pojavijo šele v drugem letu. Naravoslovci so pa dognali, da tudi dolgodnevni zobnik cveti že v prvem letu, če cepimo nani list s pookom iz krat.ko-dnevnega zobnika. To se no da pojasniti drugače, kakor s tem, da prehaja iz cepljenega lista v rastlino tako zvsni hormon, pospešujoč nastanek cvetov. Smrtna žrtev pijanca Brežice, decembra V soboto popoldne se je z g'asi 1 upokojeni rudar 431etni Anton Škofca pri Ogorevčev'h v Malem vrhu. Potrkal je in gospodari e-va žena Julijana, ki rra ie spoznala po glasu, mu je odprla vrata. Prišel je v hišo in prise-del h gospodariu France+u za m;zo. Sno^e+ka sta se precej vinieni gospodar Ogorevc F-a^o, ki ie bil vse dopoldne kuhal žg^nie. '"n Škof-ca mirno pogovarjala. Ko pa je Škofca torial neki dolg. odnosno zahteval *panie. ki mu ga nai natočiio v prineseno ]'tr<*o steklenico. se ie vinieni dar razburil in se pričel prerekati s Škofco. Prestrašena žena, ki ie poznala svojega močno razburljivega moža. je pograbila na postelji ležečega otročička in z njim zbežala iz hiše. Ko ie Škofca vztraial pri svoii zahtevi, je faziarieni Ogorevc pograbil dolg nož. ki ie ležal na mizi, in dvakrat z v=o silo zabodel Škofco Molče se je Škofca priiel za prsi. šel proti izhodu in se pri pragu nezavesten zgrudil v mlaki krvi. Videvši kaj ie storil, je stekel Ogorevc k sosedu Rožmanu m mu povedal, da ie zabodel Škofco Ves pijan ie Ogorevc še vpraševal soseda, ali nai Ško^o do konca ub v dru-tvu. da gtoriio vani. ker društvo lahko zastopa samo člane in jim v marsikateri zadevi no- mrga D">e 8 t. m bosta naše društvo in Društvo kraji i ce Mariie proslavili roistni dan Ni Vel. kraliice Mariie Hkratu bn božično obdarovanje malčkov v Rese 7.?*"* poldne ob 3. uri. Pridite točno! en L J (J B L J A A od 7. do 14. januarja. Nedelja, 7. januarja: 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Šramel-kvartet »Štirje fantje«. — 9: Napovedi. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz fiančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor idr. Ignacij Lenček). — 10: Plošče. — 10 30: Koncert radijskega orkestra. — 12: Naši nadevi (plošče). — 12.30: Objave. — 13: Napo-• odi. — 13.02: Akademski pevski kvintet. — ■ Kmetijska ura: Gnojišče, travnik in nji- ■i (inž. Rado Lah). — 17.30: Adamičevi fant-. i? igrajo; vmes balalajke in mandoline (plo-: 'e). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Na-v onalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Operet-ru napevi (Ado Darian — tenor, prof. Šivic — klavirska spremljava in radijski orkester). — 21.30: Znani plesni orkestri (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Trio kitar (Prek, Privšek, Slovnik). Ponedeljek, 8. januarja: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstvena ura: Mladost in opojnine (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Ša-ljapin poje balade (plošče). — 18.40: Staničeva šola in leto 1848. (dr. Jože Lovrenčič). — 20: Ljubljanski godalni kvartet. — 20.45: Operna glasba (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet Fantje na vasi. Torek, 9. januarja. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.00: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13 02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18: Vesele češke popevke (plošče). — 18.40: Poslanstvo mladine v našem času (dr. Stanko Gogala). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19 20 Nacionalna ura. — 19 40: Obiove. — 19 50: Deset minut zabave. — 20.00: Dvorak: Rusal-ka, fantazija po operi (plošče). — 20.20: Finž-gar: Dekla Ančka, zvočna igra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radiiski orkester. Sreda, 10. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.00: Plošče. — 12 30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14 00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: a) Smuška tehnika (Janko Ziherl). b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. Adlešič). — 18.40: Razvoj slovenske narodne zavesti (prof. Kocbek). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19 50: Zimski počitek narave (dr. M^ks Vraber). — 20.00: Violinski koncert Fanike Brandl-Jevdienre-vič (pri klavirju prof. Pavel Šivic). — 20 45: Operetni venčki (plošče). — 21.15: Pevski zbor »Grafika«. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitaro bo igral Stanko Prek. Četrtek, 11. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7 15: Plošče. — 12: Slovanska orkestralna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Harmoniko bo igral Edvard Kovač. — 14.00: Poročila. — 18.00: Radijski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf "Coiarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 79.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — r 9.50: Deset minut zabave. — 20.00: Repro-ruciran koncert simfonične glasbe. — 21.15: Samospevi Zorke Levičnikove (pri klavirju ~~of. Pavel Šivic). — 22.00: Napovedi, poro-č- . — 22.15: Radijski orkester. "'trk, 12. januarja: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: ~>- -evedi, poročila — 7.15: P^šče. 11: Kram- : ,";-nie z mladino (Miroslav Zor). — 12: Sio------ska pesem in glasba (p!ošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: ~7~di"ski orkester. — 14.00: Poročila. — 18: ura: Gospodinjsko gospodarstvo (Vi-<■"? Peršuhova). — 18.20: Valčki (plošče). — T8.40: Francoščina (dr. Stanko LebenV — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O programu akademske skupine SPD (Karel Tarter). — 20: Klavirski koncert Jadvige Štrukelj-Požene-love. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za tiste pete, ki se rade vrte (plošče). Sobota, 13.. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.00: Plošče v venčku vam podamo, kaj v njem je, ne izdamo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošče v venčku vam podamo, kaj v njem je, ne izdamo. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura: a) Pravljice (Boltar-Ukmarjeva). b) Pav-bha in njegova druščina (lutkovna igrica). — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: O zunanii politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Koroško ženi-tovanje (pisar večer). — 22.00: Napovedi, porodiš, — 22.15: Radijski orkester. Za smeh m css MERILO ZA LJUBEZEN Zenka: »Čedalje manj me ljubiš. V začetku najinega zakona si mi rezal velike kose mesa. zdaj pa mi daješ čedalje manjše.. « Možek: »Veš, v začetku najinega zakona nisi znala tako dobro kuhati kakor zdaj... « rrOBI.Jl RAZLOG DOLGOROČNA POSOJILA! Ce resno želite posojila, ga dobite Dri slov. banki. Pojasnila daje Zastopstvo "hranilne posojilnice »Moj Dom«, Gregorčičeva ulica 3, Celje. Priložite znamko za 3 din. najem se odda odnosno tudi proda sredi trga Podčetrtek enonadstropna hiša z gostilno in pekarno, hlev, vrt, prostrano dvorišče (lastni studenec s stalno pitno vodo) in gozdna parcela izven trga. Ponudbe na naslov: Posojilnica na Dolu pri Hrastniku. Šibkejši socialni sloji (kmetje, delavci) se zaie varujejo pri domači zavarovalnici »DRAVA« Maribor, Aleksandrova c. 14-L Zavaruje za primer smrti, doživetja, dote in rente (penzije, preužitka). — Sprejemajo se v vseh krajih spretne osebe (moški in ženske) kot krajevni zastopniki. Javite se čim preje. OD Din: 104 Neža: »Ne morem vam povedati, kako nervozna sem. Moj mož je bolan, pa moram noč in dan paziti nanj.« Urša: »Kaj nimate strežnice?« Neža: »Seveda jo imam, in prav zato moram paziti na moža .. .« PREPROSTO Gašper: »Kako je to, da si ti tako preprosto oblečen, a tvoja žena tako elegantno?« Miha: »To je preprosto: moja žena se oblači po modi, jaz pa po svoji blagajni... « OTROŠKA »Jutri bo moj rojstni dan,« pripoveduje šestletni Jožek tujemu gospodu. »Moj tudi,« meni gospod. Jožek se silno začudi in reče: »Kako je neki potem mogoče, da ste vi tako veliki, a jaz tako majhen.« PO KONCERTU Pevka: »Ali ste opazili, da je moj glas zavzemal kar vso dvorano?« Znanec: »Da, Zato je mnogo ljudi šlo iz dvorane, da je napravilo prostor.« ŽRTEV. »Zdravnik je prepovedal moji ženi kuhati.« »Kaj je bolna?« »Ona ne, pač pa jaz « SAMO DIN 49*50 6t. 62.300 AnKer-ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep krom Iran oikrov ■ pismeno garancijo Din 49.50 Stev. 62.301 ista * osvetljenimi kazalci in številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. B| vam ga pošlje za* stanj in poštnin« prosto Ljubljana 8 Lastna protoko!!ran» tovarna ur v S' 1. ingsIovi inserentov oglasov s šitrami ostanejo strogo tajni. MLIN na vodo v dobrem stanju kupim takoj, ali tudi vzamem v najem. Weiss Ferdo, Stražnivrh, pošta Črnomelj. NOV REDILEN BPAŠEK -rit-DlN« za prašiče — \/sak kmetovalec si lahko ilitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti. 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem« Prodaja flroijerlla KANT.. I inhljiina. židovska ni. MOSTOVA ESENCA ..MOSTIN« Z našo umetno esencc Mostin si lahko vsakdo 't majhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena 1 stekl za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice pc pošti din 75.— Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se aoni samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slove« nije drogerija KANC, LJubljana, židovska nI. I a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa sama drogerija KAN C, Maribor, Gosposka nlica 34.