Koroške vesti. —k— Slovencem sovražno delo Nemcev na šolskem polju. Omenili smo že žalosten položaj, v katerem se nahaja slovensko šolstvo v Celovcu in njegovi okolici, kjer so Slovence na šolskem polju že preplavili Nemci, in sicer s svojim ponemčevanjem otrok. Nič boljše razmere ne vladajo po deželi. V bližini Celovca je Žrelec. Tam je dvorazrednica, seve_da nemška, obiskuje jo 135 slovenskih otrok. V Podkrnošu je dvorazredna šola z 8S otroki z nemškim učiteljstvom, v znanem Grabštajnu je popolnoma nemška štirirazrednica z 250 popolnoma slovenskinii otroki in z najbolj zagrizenim nemškim učiteljstvom. V Trdnji vasi, ki je še popolnoma slovenska, je nemška dvorazrednica s 100 slovenskimi otroki. V Pokrčah je trirazredna nemška šola, na kateri poučujeta dva nemško - nacionalna učitelja in ena učiteljica, 150 skoro brez izjeme slovenskih otrok. V Timenici je nemška dvorazrednica s 120 večinoma slovenskimi otroki. Kraji severno od Celovca, kakor Gospa Sveta, Karnski grad, Blatograd, Št. Martin, Št. Peter i. dr., so se v zadnjih desetletjih že skoro ponemčili. V teh krajih ni niti ene slovenske šoIe. Bujno se širi ponemčevanje tudi ob Vrbskem jezeru. Tudi v teh krajih je ne~ broj vasi, ki so po veliki večini slovenske, imajo pa izključno samo nemške šole. Koliko je še slovenskih otrok, ki bi jih še lahko rešili. V Sv. Martinu nad Dholico n. pr. je nemška štirirazrednica s 232 učenci, ki so večinoma Slovenci. V Porečah je nemška petrazrednica z 270 učenci, izrned katerih je skoro polovica Slovencev. Podobno tlačijo slovenske otroke v nemške germanizatorične šolske kovačnice v Škoficah, v Ribnici, v. Hodišah, v Kotmari vasi, v Zihpoljah, v Bistirici in v Št. Janžu. V Rožu, v Medjem dolu, v Kaplji ob Dravi, v slovenskem Pliberku in sploh po vsej Koroški. Nemci hočejo prodreti do Karavank in ločiti rožanske Slovence od podjunskih. Ako se jim to posreči, bodo tvorili rožanski Slovenci le še jezikoven otok, ki se nikakor ne bo mogel vzdržati. Rož je krasen in se ne imenuje zastonj Rožna dolina, toda Nemec tam vedno bolj prevladuje, bpdisi na šolskem polju, kakor na industrijskem in na drugih poljih. Edina rešitev za SIovence bi torej bila, preurediti šole, zakaj vzgojo v narodnem duhu more dati otroku le zaveden naroden učitelj v domači šoli. Zato je prvo in najnujnejše vprašanje koroških Slovencev, kako naj si pridobe pravično in zakonito narodno šolstvo, zakaj brez tega je izguba Koroške vprašanje časa. —k— Imenovauje učitelja v Grebin]u. Na seji deželnega šolskega sveta dne 17. oktobra 1913 je bil imenovan za nadučiteija na petrazrednici v Grebinju tarnošnji učitelj Julius Bohatta. Tržani so stcer prosili z deputacijo za nadučitelja Jožefa Oberlercherja iz Labuda, ki je tudi I;ii kompetent in ki je precej stareji ter v Kospodarskem oziru dosti izobražen. Dež. aadzornik Benda iii dež. predsednik Fr. v. Fries-Skene sta deputacijo jako prijazno sprejela ter ji obljubila, da hočeta uvaževati prošnjo. Toda človek obrača, »Volksrat« pa obrne! Mesto je dobil BoIiatta, ki ie precej mlajši — samo za to, ker so se za njega zavzeli baron Helldorf, Merzog in župan Manner, že znani »gozdni mojster«, ki imajo tudi pri »Volksratu« važno besedo. K dosegi mesta mu je tudir pripomoglo znanje slovenščine, baje je prosilec zmožen slovenščine »in Wort und Schrift«, kakor je zapisal v svoji prošnji! Resnica pa je, da niti kakega slovenskega koroškega narečja ne obvladuje, niti otrok ne razume! Kako hoče mož poučevati v prvem razredu — izključno slovenske otroke? Drugi razredi so pa itak popolno-* ma nemški! Vidi se takoj vpliv Schulvereina in Siidmarke, ki sta darovala vsak po 10.000 K za novo šolo! — Da, na papirju pač marsikdo zna slovenski ! O, pri kompetencah je slovenščina dobra — sicer pa je vedno predmet zasmeha in zaničevanja. Za Slovence je vseeno, je li dobil nadučiteljsko mesto Bohatta ali Oberlercher, saj slovenščine ni zmožen nobeden. Omeniti je treba le žalostno dejstvo, da je tudi Grebinj postal nedosegljiv za vedno učiteljem, zmožnim kolikor toliko slovenščine. Obžalujemo izgubo mesta iu kratkovidnost naših nemškutarskih učiteljev! —k— Učiteljske vesti. Imenovan je za nadučitelja v Pontablju nadučitelj Daniel Leitner v Liesingu. Nadučitelj Lovro Horvat je prestavljen iz Pontablja y Globasnico. Za učitelja v Celovcu je imenovan učitelj Kropf v Grabštajnu. Učiteljica v Železni Kaplji Henrika Schnabl je dodeljena dekliški šoli v Šent Vidu. Učitelj Franc Dragatin pride za učitelja na vadnico celovškega učiteljišča. Za suplentinjo v Velikovcu je nastavljena Lea Bohrerjeva. Enoleten dopust za vojaščino je do~ bil učitelj Franc Kogelnig na Fari pri Prevaljah. Šlužbeno starostno doklado dobijo: sedmo: nadučitelj Fr. Christof v Št. Jurju ob Zilji, Jožef Kovač v Ukvah, J. Tschanko Podljubeljem, nadučitelj Franc Morv v Slovenjem Šmihelu, Ferdinand Stres v Medgorjah peto; šolski vodja Pavel KneB v Šmiklavžu četrto; Franc Gornik v Šent Jakobu v Rožu, Gustav Srebernig na Brdi ter Ludovik Primožič v Šent Jakobu v Rožu (na slovenski šoli) drugo. Deželni šolski svet je potrdil ustanovitev otroškega vrtca (nemškega) Pjp.d Rožčico.