GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 1995 352(497.4 Ivancna boru I C 119950010,7 AMBULANTA I V A N Č N A GORICA s- i—i s CD cz "D ŠtO\/i I kal T september 1 995 U • VIDEO • OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jemejeve malhe Jesen naznanjajo odhodi ptic, zlatorumena barva in začetek pouka. Veliko dejanje za vse šolarje, malošolščke. pirošolčke in dijake pivih letnikov se tako prične. Šolska vrata so se odprla na obeh naših matičnih in osmih podružničnih šolah. Desetmesečna skrb za učence, starše in institucije je neizbežna. Po šolah so zadnje dni pred začetkom pouka hiteli pripravili vse za prihod učencev. Mnoge stvari bodo ostale še naprej v obliki želja, ki neprestano presegajo naše zmogljivosti. Vseeno pa smo naredili marsikaj. Učenci krške in hrastovške šole se bodo letos greli ob radiatorjih nove centralne kurjave. Nekaj sredstev je namenjenih za popravilo strehe in obnovo centralne kurjave v šolskem cenim, prcpleskano bo nekaj oken in opravljenih neka; najnujnejših vzdrževalnih del po vseh šolah, vrtcih in nekaterih kulturnih domovih. Učenci iz Višnje Gore in okolice si že lahko ogledajo maketo nove, šole v želji, da bi bili prvi srečneži v tej občini, ki hi lahko imeli enoizmenski pouk. Ta ostaja cilj vsem šolnikom. Predvidena investicija je ocenjena na 220 mio tolarjev. Predvidena površina brez telovadnice je 1660 m2. Obstoječa telovadnica ostaja v uporabi, skupaj z novo pridobljenim večnamenskim prostorom bodo pogoji za izvajanje športne vzgoje za učenec zelo dobri. Sredstva zagotavlja republiški šolski tolar, občinski proračun, nemajhen delti pa ostane tudi krajanom. Vteh dneh so bile vse naše cesti1 živahne kol že dolgo ne. Rumene rutice so nas opozarjale, da pretirana skrb staršev, šolnikov, policistov, organiziranih voznikov in ostalih udeležencev v prometu ni odveč. Poostren je bil prometni nadzor, obiski ljudi, zadolženih za preventivo, so starše in šolarje opominjali na napake v prometu, vse pa poučevali o varni poli v šolo in domov. Stiske staršev so razumljive, saj :u vse otroke ni najbolje poskrbljeno. Zakon ne pozna izjem in zagotavlja avtolnuni j>revoz najbolj ogrotejnini učencem, Kar pa dodatno bremeni skupnost in starše. Na občini se nič več ne počutimo kol pivošolci. Pristojnosti so skoraj že v celoti prenesene in razdeljene. Največ problemov nam ostaja na področju izdajanja lokacijskih dovoljenj. Veliko dela nas čaka, saj nam je upravna enota odstopila preko 100 nerešenih vlog. V zaključni fazi je tudi reševanje vlog črnogradileljev iz leta 1992, ki jih je preko 100. Prihajajo tudi nove. vloge, zato je kadrovska okrepitev na tem področju več kot nujna. Občinski proračun ima na več postavkah primanjkljaj, kar nam povzroča dodatne skrbi. Pričakujemo odobritev sredstev za demografsko ogrožena področja, zalo dela na nekaterih predvidenih cestnih odsekih še čakajo. Pritiski za nove nenačrtovane metre asjlala in nepredvideni stroški ob raznih rekonstrukcijah so dodatno največkrat nerešljivo breme. Prizadevanja livarne iz Ivanine Gorice in ekološko osveščene javnosti so pokazala konkreten sad. Livarna odpira vrata in vabi krajane k ogledu delovanja čistilne naprave. To je začetek, čaka nas še marsikaj, lako pri odvažanjii odpadkov kot tudi na drgnili bolečih ekoloških točkah. Krajani Ambrusa želijo kulturni dom, ki je menda nekdaj že bil njihov, sedaj pa je prešel v lasi in uporabo kmetijske zadruge. Razumnost obeh upravičencev bo v pogajanjih gotovo prinesla pametno rešitev v splošno korist, ne samo dveh pogajalcev, temveč vseh strani. Na vseh področjih nas čaka veliko dela. Jesen prinaša nove funkcionarje po krajevnih skupnostih, občinski svet nadaljuje z delom ob podpori ustreznih odborov, imenovali bomo podžupanu, čaka nas pa tudi delitvena bilanca stare občine. Kar ni, lahko še bo. Upajmo, da nam bo vsaj vreme prizaneslo. župan Jernej Prve dni so za varnejšo pot v šolo poskrbeli tudi policisti na konjih, ki so bili za učence prava atrakcija. Kaj pravite, kdo je bil dekletu bolj všeč? Konj ali policist. DOGODEK STOLETJA V začetku septembra je gotovo najpomembnejši dogodek začetek šolskega leta. Čc smo odkriti, se ga ne veselijo prav vsi ali pa vsaj ne vsi enako. Prav gotovo pa so otroci iz Lučarjevega Kala letos izjema. Veseli so šli v šolo prvi dan, veseli gredo tudi sedaj. Prav nič ni čudno, saj jih avtobus odpelje v šolo izpred domačega praga in jih prav tako pripelje tudi nazaj. Prvič, odkar že veliko več kot 100 let hodijo lučarski otroci v šolo, jim od letos naprej ni treba več pešačiti do Hrastovega Dola in nazaj. V vsako stran dobre pol ure. Kaj to pomeni za njih, njihov šolski uspeh, zdravje ... tega se gotovo še ne zavedajo. Vedo le, da zjutraj lahko spijo pol ure dlje in da so prej doma, da ob dežju niso mokri v šoli vse dopoldne in da jih ni treba biti strah medveda. Hvaležni so šoli in občini, še posebej pa g. ravnatelju in županu Jerneju Lamprctu. Prišli so k meni in me prosili, da to napišem: Darko Berčon, Stanko Berčon, Joži Mandelj, Jure Turk, Igor Turk, Dušan Turk, Danica Portuna, Jelka Markelj, Tomo Mandelj in Marko Mandelj. P.S. uredništva: lučarski otroci imajo tudi po zakonu zagotovljen prevoz v šolo, saj so od Šentvida pri Stični oddaljeni kar precej več kot štiri kilometre. A.A. Pri Ceglarju v Artiži vasi se je razvilo takole prijateljstvo med pripadnikoma različnih živalskih, vrst. Bilo bi lepo, če bi se takole radi imeli tudi ljudje, ki spadamo v isto vrsto bitij. Leopold Sever NE PREZRITE! V današnji številki je zepet URADNI VESTN1K. Ni to branje le za pravnike. Za vse se najde v njem kaj zanimivega- - Razpisi za nove uslužbence županstva, - razpis za enkratno pomoč študentom, - natečaj za občinski grb in zastavo (podaljšan rok) in še marsikaj, »ar vas bo gotovo zanimalo. "Jrava", poznavalci, pa tudi drugi vedo, da je to indijska konoplja, ali kot ji tudi pravijo marihuana, pa kar veselo raste, in to v vedno večjih količinah. Večji del, pa najbrže ne vso, požanjejo policisti. Za Krajino pravijo, daje nerazvita. Morda, vendar nenapredni tamkajšnji prabivalci gotovo niso. Že pred mnogimi leti so se prvi pri nas lotili pridelovanja tobaka. Danes je očitno bolj donosno pridelovanje indijske konoplje in prav v Krajini jo je vse več. Kdo bo bolj uspešen (zvit)? Pridelovalci ali policisti, to je sedaj vprašanje. NOGOMET JE LAHKO LE ZABAVA V Ambrusu vse "spore" med severom in jugom vasi, rešujejo samo enkrat na leto in to z žogo, na nogometnem igrišču. Nagrada zmagovalcu je, priznajte, zelo privlačna. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: - Policisti začeli hoditi v osnovno šolo. - V naše kraje se je naselil človek. - Zakaj agrarne skupnosti? - Iščemo inšpektorja! - Mali oglasi. AVTO - SLAK TREBNJE Qbrtniška ul., tel.: 068 44 446, 44 355 fax: 45 749 Prodaja in servis vozil VOLKSVVAGEN J/\ Volkswagen - Polo, Golf Vento, Passat, Transporter ko veš, kaj imaš. Vozila so na zalogi. Prodaja in servis vozil Skupina Volksvvagen Ibiza, Cordoba, Toledo Vozila so na zalogi. 119950010,7 STRAN DAN ZADRUŽNIKOV M-KZ STIČNA V M-KZ STIČNA smo v soboto, 9.9.1995, organizirali tako imenovani DAN ZADRUŽNI-KOV in DELAVCEV. To je bil prvi poskus takega srečanja, želimo pa, da bi bilo v bodoče tradicionalno. Srečanje je bilo namenjeno boljšemu informiranju, in pogovoru o problemih, ki jih je v zadrugah kar veliko. Prisotne na tem srečanju smo seznanili s problematiko odkupa živine, krompirja in mleka pa tudi z ostalimi informacijami, ki so pomembne za naše zadružnike. Na srečanju sta bila tudi predstavnika občine, in sicer tajnik in predsednik občinskega sveta. Ker je imel g. župan druge obveznosti, je predsednik občinskega sveta mag. Jure Gorišek, prisotne seznanil z delom in aktivnostmi mlade občine. Žal nam tudi v soboto vreme ni prizaneslo. Pred hudim neurjem s točo smo se umaknili v Zadružni hram, kjer tudi ob petju in harmoniki nismo pozabili na zadružne probleme. Vse naše misli so bile usmerjene v problematiko odkupa, cen, kako in kdaj bomo uspeli prodati krompir, teleta, prašiče... V bodoče pričakujemo na takih srečanjih večji odziv, ker dobra organiziranost, informiranost, sloga in sožitje lahko rodijo tudi boljše sadove v zadružništvu, seveda z malo večjim posluhom države. M.V. M-KZ STIČNA KAR JE TVOJE, JE TUDI MOJE, KAR V nedeljo proti večeru se je ustavila limuzina pred njivo koruze, med Gorenjo vasjo in Mrzlim Poljem. Izstopil je lepo oblečen gospod in izginil v koruzi. Ne, ni bilo tisto, na kar smo prvi hip pomislili. Predolgo ga ni bilo nazaj. Ko pa je prišel, je polno vrečko spravil v prtljažnik. Tega. da je pri tem močno oviral promet, [lili ne bi izpostavljali. M-KZ STIČNA vam v svojih železninskih trgovinah poleg drugega materiala nudi kompletno oskrbo z repromaterialom za kmetijstvo. Na zalogi imamo semensko pšenico sort ANA, MARIJA in ŽITARKA ter ječmen ROBUR in REX. Pohitite z nabavo kakovostnega semena. V skladišču semenskega krompirja v Ivančni Gorici vam še naprej po ugodnih cenah nudimo krmna žita (ječmen, koruza in soja). Po zadružnih enotah in v komerciali zbiramo naročila za odkup t.i. "kmečkih jabolk". Jabolka morajo biti zdrava, brez primesi in sveža. Garantirana cena je 10 SIT/kg. Prijavo okvirnih količin sprejemamo do 18. septembra 1995. Prav tako vas obveščamo, da bomo v zadrugi prodajali tudi grozdje. Večjim kupcem priporočamo, da količine naročijo vnaprej (tel. 777-855 -komerciala.) Na isti telefonski številki dobite tudi informacijo o nakupu rabljenih kmetijskih strojev. V SP trgovinah pa vam še nadalje nudimo kompletno oskrbo za gospodinjstvo. Za naše stalne stranke še naprej velju nakupovanje s popustom z našo kartico - NAŠ STALNI KUPEC - VAŠA PREDNOST. Vsem zadružnikom in ostalim našim potrošnikom želimo lepo jesen in dober pridelek. Se priporočamo! M-KZ STIČNA SILIRANJE KORUZE Čas siliranja koruze se naglo približuje, zato je skrajni čas, da očitstimo stene silosa ter jih po potrebi premažemo s silolaki. Najugodnejši čas za spravilo koruze je v voščeni zrelosti, to je takrat, ko je koruzno zrno sicer trdo, vendar ga z nohtom še lahko razkol-jemo. V tej fazi ima koruza približno 30 % sušine. Drugi način ugotavljanja zrelosti koruze je s pomočjo tako imenovane "mlečne črte", ki sorazmerno z dozorevanjem potuje od vrha zrna do njegove baze. Pri tem postopku storž prelomimo na polovici. Če je na polovici storža spodnji del zrn okoli kalčka mlečno bele barve in je če je na njih kalček zelo jasno viden, zgornji del zrn pa je voščeno trden in ga z nohtom s težavo prerežemo, je pravi trenutek za siliranje. Večji rejci, Vi imajo večji dnevni odvzem silaže in se jim ni trba bati naknadnega segrevanja silaže, naj silirajo koruzo v začetku polne zrelosti. Manjši rejci z manjšim dnevnim odvzemom pa naj silirajo koruzo v voščeni zrelosti. Kjer je koruzo prizadela toča in je glavnina listov scefrana, priporočamo, da ne hitite s siliranjem, če ni zrnje v voščeni zrelosti. Od toče prizadeta koruza bo dala količinsko manj zelene mase, s prezgodnjim siliranjem pa jo osiromašimo še na hranilnih snoveh, ki pa so v steblu in storžu. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupanc-Puš, ing. agr. KAM S KROMPIRJEM? Odločitev za kmete ni lahka. Pridelek je bil namreč letos zelo bogat. Država pa je dovolila še uvoz večje količine krompirja. Odkupne cene so tudi zato sorazmerno nizke, pa še prodati se ga ne da (Kje je sedaj tovarna na Mirni!). Da bo odločitev še težja, se širijo govorice, da je bila v zahodni Evropi letina krompirja zelo slaba. Kdor morda računa na to, zelo veliko tvega. Tehtnega nasveta pa od nikoder. PREIZKUS ZNANJA V ORANJU Tudi letos so se člani Društva podeželske mladine iz Ivančne Gorice, tako kot že več let doslej, udeležili regijskega tekmovanja oračev. Potekalo je 12.8. na površinah KPC Jahlje pri Domžalah. Sodelovalo je 40 oračev iz ljubljanske regije, med njimi dve dekleti. Prvo mesto pri posameznikih je dosegel Matej Adamlje iz Radohove vasi, drugi je bil predstavnik Jabelj, tretje mesto pa sta si delila prav tako naša občana, Aleš Adamlje iz Radohove vasi ter Franc Kav.šek, lanski prvak, iz Škrjanč. Seveda so naši orači dosegli prvo mesto tudi v ekipni razvrstitvi. Tudi pri ženskah, vsa pohvala Dolenjkam. Poleg tega, da so najbolj "korajž.ne" v vsej regiji, so dokazale, da so kos marsikateremu moškemu oziroma fantu (v oranju seveda). Magda Kastelic iz Velikih Pcc pri Šentvidu jc bila od samo dveh predstavnic prva, skupno 12., druga pa je postala Marija Nučič iz. sosednje, videmske občine. Poleg že omenjenih je iz naše občine sodelovalo še 5 oračev, ki so prav tako častno zastopali naše barve. Kmetijska svetovalna služba OBVESTILA Vse kmetijske proizvajalec obveščamo, da bo v oktobru organiziran pregled in servisiranje molznih strojev in naprav. Pregled bo finansirala občina Ivančna Gorica iz proračuna, morebitne rezervne dele pa plača vsak lastnik sani. Serviser bo prijavljeni; kandidate obiskal na domu. Prosimo vse zainteresirane, da se prijavijo Kmetijski svetovalni službi osebno ali na telefon 777-045, najkasneje do 30.9.1995. Po spravilu pridelkov je najprimernejši čas za odvzem vzorcev zemlje za kemično analizo, kar je osnova za pravilno gnojenje in dognojevanje posameznih kultur. Obveščamo vas, da stroške analize v višini 40% plačate, 60% pa refundira občina. Zainteresirani naj se /glasijo v pisarni Kmetijske svetovalne službe vsak dan od 7.00 do 8.00. V današnji prilogi si oglejte razpis za agromelioracijska dela in razpis za pridobitev enkratne finančne pomoči učencem in študentom z območja občine Ivančna Gorica, ki se izobražujejo v kmetijskih programih. Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica ZVEZA KMETIC SLOVENIJE V Gornji Radgoni smo se članice Društev kmečih žena iz Vidma, Grosupljega in Ivančne Gorice udeležile ustanovne skupščine Zveze kmetic Slovenije. Čeprav je od zgoraj navedenih uradno registrirano le društvo oziroma aktiv iz Videm-Dobrepolja, smo vse tvorno sodelovale pri ustanavljanju tudi ostalih 35 društev iz cele Slovenije. Predsednica Zveze kmetic je postala ga. Miheaela Logar, dipl. biologinja, sicer pa tudi kmetica in poslanka iz Vodic pri Ljubljani. ZVEZA KMETIC SLOVENIJE je prostovoljna, stanovska, nepolitična organizacija, ki združuje društva iz vse Slovenije, v katera so včlanjene ženske s podeželja. Tako društva kmečkih žena kot zveza sama si prizadevajo za ustrezno mesto kmetic v naši družbi in za uresničevanje ciljev, določenih s programom dela. Po pooblastilu članov društva in zveza opravljajo naslednja dela in naloge: - usklajujejo skupne in posamezne interese članov, - predstavljajo zvezo doma in v tujini, - spremljajo zakonodajo (s področja kmetijstva, socialne politike in izobraževanja...) in dajejo pobude svojim članom in ustreznim institucijam ter ustanovam, - v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravljajo programe izobraževanja kmetic, - spodbujajo dejavnosti za razvoj podeželja, - sodelujejo s sorodnimi organizacijami doma in v tujini in se z njimi povezujejo, - obveščajo javnost o svojem delu in - podeljujejo priznanja. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedeš uredništva: Ivančna Gorica Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Tatjana Lampret, Leopold Sever, Kscnja Medved, Simon Bregar. Oblikovanje: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Maccdoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini bresplačno. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. Točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. PITANJE TELET NA VISOKO KLAVNO TEŽO S KONCENTRATOM "ZLATO ZRNO" Teletina velja za meso najboljše kakovosti, ki je na voljo le v omejenih količinah zaradi omejenega števila telet, ki jih je mogoče zaklad, ne da bi bila ogrožena reprodukcija staleža govedi in prireja govedine. Zmanjševanje oskrbljenosti tržišča s teletino je mogoče do določene meje. kompenzirali s pitanjem telet do največje možne telesne leže, pri kateri ima meso še več značilnosti kakovostne teletine. Značilno za teletino je, da je bledo rožnate barve, je nežna, nemastna in jo je kulinarično mogoče hilro pripraviti. Pri tem je svella barva mesa za porabnike razpoznavna lastnost. Tako so bile razvite tehnologije pitanja lelei za "belo" meso (teletino) z mlekom in mlečnimi nadomestki, ki so dovolj revni z železom, da se pri pitanju doseže za bledo meso potrebna stopnja anemičnosti telet. Vendar pa je takšno pitanje telet drago, tehnološko zahtevno in v nasprotju z načeli varslva živali, ker tak način prehrane preprečuje teletom normalen razvoj v prežvekovalce. Emona - Tovarna močnih krmil je razvila tehnologijo pitanja odstavljenih telet z močno krmo ZLATO ZRNO brez mleka in mlečnih nadomestkov. Nova tehnologija omogoča, da spitamo odstavljena teleta na način, ki ustreza prežveko- valski naravi telet, torej brez mleka in mlečnih nadomestkov, do klavne leže in klavne kakovosti, ki ustrezala evropskim Standardom za teletino. Nov način pitanja je gospodaren, cenejši od klasičnega pitanja z mlekom in mlečnimi nadomestki, je enostavnejši in elološko neoporečen ter v skladu s predpisi o varstvu živali. Ker pa je teletina tem bolj kakovostna, čim mlajša so teleta, je treba teleta čimprej vključili v pitanje. 'Ib pomeni, da jih je treba po sistemu zgodnjega odstavljanja zgodaj razvili v prežvekovalec, da bodo svojo sposobnost rasli ob krmljenju s konccnlralom in senom lahko dobro izkoristila in zgodaj dosegla zadovoljivo Stopnjo spitanosti, 'teleta so spilana, ko dosežejo telesno težo 20(1 do 250 kg. Klavni trupi morajo ustrezati slovenskemu pravilniku o teletini, ki omejuje starost telet do 6 mesecev in težo trupov do 150 kg. Ustrezno kakovost dosežemo, če so lelela v času pitanja dovolj hitro prilaščala. Poskusi so pokazali, da je za kg prirasla potrebnega od 2,88 do 3,63 kg koncentrata ZLATO ZRNO in 1 kg kakovostnega sena. Shema odstavljanja in pitanja telet Starost Napajanje Zlato zrno Kakovostno seno Voda 1. teden mlezivo - - - 2. do 7. teden (odstavljanje) mleko ali mlečni nadom. 2x3 l/dan pO volji pO volji po volji od 8. tedna naprej - pitanje - po volji po volji pO volji Darja Jane: ič, ing. kmet. Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta EDVARDA MANDLJA s. iz Velikih Češnjic-Šentvid pri Stični se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Iskrena hvala za izrečene pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred, Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi. SANACIJA SE LAHKO ZAČNE Problem onesnaževanja Farme Stična je že dolgo znan. Da rešitev za sanacijo obstaja smo izvedeli 15. junija na redni seji Alternative Zelenih odbora Ivančna Gorica. Tokrat niso samo opozarjali na probleme onesnaževanja, ampak so ponudili tudi rešitev. Na svojo redno sejo so namreč povabili poleg direktorja podjetja Farme Stična, g. Plantariča, in predstavnikov čistilne naprave tudi inovatorja Zorana Simiča, ki se v svojem podjetju Biokrog ukvarja z reciklažo različnih industrijskih odpadkov. Za svoj patent principa kompostiranja tekočih in poltekočib organskih odpadkov je dobil tudi letos na EKV v Celju priznanje, patent pa je tudi evropsko priznan. Zoran Simič je sestavil peno, ki pospeši postopek kompostiranja. Pena vsebuje 25 do 35 sestavin, npr: hraniva, sredstva, ki vežejo vanje, sredstva, ki urejajo kislost in bazičnost itd. Ko se pena pomeša z gnojem, izgubi vonj in se lahko tak gnoj tudi transportira, Na Škofljici danes že predelajo od 150 do 200 ton organskega gnojila. Proizvodov predelave je več, in sicer substrati za direktno sajenje ali pa bolj koncentrirana organska gnojila. Gnojila prodajajo domačim proizvajalcim ali pa ga izvažajo. Inovator seje Farmo Stična ogledal in naredil nekaj analiz. Povedal, da bi lahko začeli z uspešno sanacijo. Sanacijo trdega separata bi lahko rešili takoj. Gnojevko, ki priteka na čistilno napravo, je treba prečistiti, tudi prevelika koncentracija anioniu- ma se da odpraviti, saj po čiščenju tekočina izgubi koloidno lastnost in vonj. Po tem postopku bi bile lagune popolnoma nepotrebne, saj se s peno lagune pokrije, s tem pa se prepreči, da bi se smrad širil v okolico. Tekočina pod peno bi se filtrirala, in ko bi se tekočina odtekala, bi pena prišla do mulja, ki bi ga premestili, hkrati pa bi mulj izgubil vonj in šel naprej v predelavo. Celotna tehnologija ima dve ekološki prednosti: pospravi se organske ostanke in pridobi se organsko gnojilo, ki je boljše od mineralnih gnojil. Primerjavo mineralnih gnojil in organskih gnojil, kijih izdeluje Zoran Simič, je naredila Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Dejstvo je, da v potoku Stičnica in Višnjica ni več življenja. Potok Višnjica je od čistilne naprave mrtvi potok, dotik z vodo, ki teče od čistilne naprave, pa je agresiven, saj dobiš spuščaje na koži, je povedal navzočim predsednik Zelene alternative Ivančna Gorka Franc lleglcr in dodal, da so za onesnaženost vedele vse odgovorne institucije, od podjetja Farma Stična do republiškega inšpektorja. Narejenih je bilo kar nekaj študij glede onesnaževanja, tako vode kot zraka, vendar so te večinoma ostajale v predalih raznih služb, je zaključil predsednik AZ. Danes so presežene vse meje onesna- ževanja, vsega pa tudi čistilna naprave ne more prečistiti. Kot so povedali predstavniki čistilne naprave, le-ta deluje in čisti toliko, kot fizično zmore. Če pa dobijo koncentracije, ki so stokrat prekoračene, pa ni nobene čistilne naprave na svetu, ki bi to prečistila. Zlasti ob dežju je situacija nevzdržna, kajti narasla voda pritisne umazanijo na čistilno napravo, tedaj pa se prečiščevanje ustavi, saj je čistilna naprtiva preobremenjena. Farma Stična je sicer z letom 1988 začela s postopno sanacijo, razširjali so lagune, ločili so meteorne vode od vseh odpadnih vod, namestili merilec za dozirano spuščanje na čistilno napravo. Vendar kljub tem ukrepom še vedno onesnažuje. Analize, ki so bile opravljene 14. 6. 1994, so pokazale, da Farma redno prekoračuje dovoljeno mejo amonijaka, občasno pa še šestvalentnega kroma, železa in cinka. Kljub temu pa bi se sanacija podjetja Farma Stična lahko začela. In sicer takoj, ko bodo zagotovljeni tehnični, finančni in ekonomski pogoji. P. B. zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61 290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE -CENITEV NEPREMIČNINE - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE TEL.: 061/762-246, 061/763-078 GOZD NI SMETIŠČE! Že nekaj časa je preteklo, odkar sem, prizadet zaradi malomarnosti ljudi, v glasilo občine Grosuplje napisal članek z naslovom Tudi gozd je naše okolje (Naša skupnost, julij 1991). Kot rezultat brezvestnega odnosa ljudi do narave, do okolja sem navajal primer kritičnega stanja v gozdu, ki se razteza ob šolskem centru, med Ivančno Gorico, Stično in Virom. Ker se stanje do danes ni prav nič izboljšalo, temveč nasprotno, močno poslabšalo, ponovno izpostavljam primer tega, po površini sicer majhnega, po krajinsko ekološkem pomenu pa toliko bolj pomembnega gozdiča. Gozdna površina, ki jo omenjam, vse bolj pridobiva na pomenu, saj je to gotovo potencialno in žc dejansko najpomembnejša naravna rekreativna površina novonastaloga občinskega središča in okoliških naselij. Vendar ima podobno sliko, kol jo kaže asfaltno igrišče za šolskim centrom, tudi okoliški gozd. Odpadki se naglo kopičijo Vse kaže, da so tc rekreativne površine pravi poligon za sproščanje takih in drugačnih strasti naše mladine. Pred leti zastavljeni cilji nekaterih "zelenih navdušencev", da bi ta gozd postal svojevrsten učni pripomoček pri izobraževanju mladine, se je sprevrgel v pravo nasprotje. Res je postal šolski primer, vendar ne v pozitivnem smislu, temveč primer brezobzirnega ravnanja z našim okoljem. V omenjeni gozdu praktično na vsakem koraku naletiš na različne izraze mačehovskega odnosa do nar- ave. Očitno je, da že našo mladino vzgajamo v smislu: Kar odvržeš v gozdu, se ne vidi in nikogar ne moti. Ni čudno, da šolajoča se mladina v gozdu odmetava različno embalažo, papirje, pločevinke, steklenice, saj se je tega naučila od svojih staršev. Najbrž je pomislek, da s pločevinko veliko manj prizadenejo naravo, kot so ga starejši z odvrženim plastičnim sodom, s starim pralnim strojem ali celo školjko starega avtomobila, precej na mestu. Vendar ne povsem, saj če se bodo drobni odpadki, ki so največkrat trajnega značaja, kopičili s takim tempom kot do sedaj, potem si lahko ustvarimo še mnogo bolj črno sliko prihodnosti tega gozdiča. Zavedati bi se morali, da v gozdu žive mnogi drobni, očem pogosto prikriti organizmi. Ti so še posebej občutljivi na vse tujke, saj snovi, ki nastajajo pri počasnem razpadanju odpadkov, zastrupljajo njihove organizme. To ni dosti drugače, kot če bi na nas nekdo nenehno zlival strupeno tekočino. Vsak naj pomisli, kako bi se počutil! Za čistejšo in bolj zdravo prihodnost Veliko bo treba spremeniti. Še posebej naš odnos do okolja. Premalo se zavedamo, da gozd ni samo lesena njiva, ampak precej več. Gozd predstavlja množico organizmov, rastlin in živali. Torej gre za občutljiv živi sistem, ki ga vsako grobo ravnanje močno prizadene. Verjetno bo morala šola veliko več kot doslej prispevati k vzgoji mladine v smislu pravilnega odnosa do našega skupnega okolja. Ena od najboljših oblik ekološkega uzaveščanja mladine so gotovo akcije čiščenja okolja. Te se lahko organizirajo v okviru naravoslovnih krožkov ali pa naravoslovnih in kulturnih (tudi uzaveščen odnos do narave je del človekove kulture) dni. Ob pravilno predstavljenem smislu tovrstnih akcij ni nikarkršnebojazni, da bi uspeh izostal. Pobuda bi lahko prispevala precej več k ekološki zavesti mladine kot mnoge lepozveneče besede politikov in pedagogov. Velik del problema pa bi lahko rešili že z nekaj koši za smeti, postavljenimi ob običajnih poteh šolarjev! Lado Ktitnar Gozdarski inštitiut Slovenije NE 31, AMPAK 33 METROV IN 33 CENTIMETROV V prejšnji številki Klasja smo objavili sliko in kratko informacijo o našem morju, višnjegorskem bazenu. Takrat je bilo še pasje vroče, pa vseeno se je takoj oglasilo kar nekaj Višnjanov, češ da mere bazena niso prav napisane. Mi smo dobili podatek in ga tudi napisali, da je bazen dolg 31 metrov. Merili ga takrat res nismo. Pravilna dolžina je menda natančno 33,33 metra. Taka je menda zato, ker so ob njegovi izgradnji daljnega leta 1933 bila v njem tekmovanja plavalcev tudi na 100 metrov. Za to dolžino so ga morali preplavati trikrat. Včeraj, v četrtek, 14. septembra, smo se z ustreznim metrom hoteli prepričati, kdo ima glede dolžine bolj prav, pa je bil bazen žal zaprt, saj je sezona očitno za letos že zaključena. A.A. DENAR OB CESTI Zadnja leta se obrt in malo podjetništvo v Ivančni Gorici, brez pomoči države in občine, hitro razvija. Tudi konkurenca je že velika, o čemer pričajo številne reklamne table. Le reda s temi reklamnimi tablami ni nobenega. Lahko bi rekli, da reklamne table v Ivančni Gorici že onesnažujejo okolje. Pa še neučinkovite so, najbrž zato, ker jih je preveč na kupu. Kar 21 smo jih našteli! Saj ni čudno, ko pa niso obdavčene. V dobro urejenih občinah je to kar opazen vir dohodka proračuna, pa še table so estetsko usklajene in so tam, kamor sodijo. NASE ŽUPANSTVO Naš prispevek k turističnemu J prospektu Ivančne Gorice, kij ga menda misli založiti občina. In še veliko podobnih bi lahko objavili, še posebej iz naših gozdov. LaMaS d.o.o. Ulica 25. Maja 14 61295 Ivančna Gorica Mtel : 0609 /612-923 RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah: •Pentium 100,90,75 Miz, 48G'DX4-100. 48&DX280, 486DX266 r 11 i M mi •' i talil: m bi "»! i Klij] ■ in ui HIT llff Tako križev pot, ki si g;t ogleduje toliko romarjev in umetnostnih sladokuscev, kot tudi orgle, ki so deležne pravih ''mojstrskih prijemov." Že na dan blagoslovitve so za zvenele pod prsti prof. Toneta Potočnika (ob petju opernega pevca Marka Finka), v začetku septembra pa je v ivanški cerkvi na povabilo gospoda Jožeta Kastelica gostoval Norber Hintermeier, priznani organisl iz Nemčije. Navdušenje številnih prisotnih je bilo veliko; iz orgel, v katerih je kar 32 registrov, s po 56 piščalmi so prihajali pravi božanski zvoki, ki so v nas dvigovali mogočna, lahko rečem - meditativna občutja. Gost, orgelski mojster iz Rogaške Slatine in mi, ki te orgle sedaj imamo, pa smo bili od nastopajočega deležni še posebne pohvale - orgle so mu namreč tako sedle v srece, da bo na njih posnel nekaj melodij za svojo CD ploščo. Ksenija Medved Miha Kastelic iz Gorenje vasi Prvega septembra pred 199 leti se je v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici rodil pesnik, urednik Kranjske čbelice in kulturni preroditelj Mihael Kastelic. Dabi ohranili spomin na našega zaslužnega sonarodnjaka, smo pred petimi leti na njegovo rojstno hišo v Gorenji vasi vzidali spominsko ploščo. Na njej je med drugim napisan tudi verz in soneta, ki ga je France Prešeren posvetil temu svojemu prijatelju in sodelavcu: "Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi..." Že iz teh besed razberemo, kako je Prešeren cenil delo in pomen našega rojaka. Na slovesnosti se jc takrat zbralo veliko mladine in drugih prebivalcev iz okolice. Spominsko ploščo jc slovesno odkril pesnik Tone Pavček. Za to priložnost je prof Mihael Glavan. ob sodelovanju s prof. Jakobom Mullerjcm, spisal knjižico, v kateri je skrbno opisano življenje in delo našega književnika. Marsikaj iz njegovega življenja pa je še kljub temu ostalo skrivnost. Ko se bomo 1. septembra ls>% spominjali dvestole obletnice njegovega rojstva, bi bilo prav, če bi še kaj storili za ohranitev spomina na našega rojaka in domoljuba. Naš časnik se ga bo tedaj vsekakor spomnil z nekoliko obširnejšim zapisom. Leopold Sever Koncert vokalnega kvarteta KVALITETA RASTE V petek. 15. septembra, je bil v nabito polni dvorani kulturnega doma v Stični koncert vokalnega kvarteta Stična, z gosti. Nastop je bil pregled dela te vokalne skupine v zadnjih nekaj mesecih in hkrati promocija njene prve samostojne kasete z naslovom Z veselim srcem voščim. Program je obsegal deset pesmi s kasete, ki so vse znane slovenske narodne, v različnih priredbah. Koncert je pokazal velik napredek te vokalne skupine tako v natančnosti intonacije kot v iztanjšani interpretaciji. Pevcem se pozna redno in zavzeto strokovno delo pod umetniškim vodstvom mag.Lorene Mihelač. Nadvse smo veseli, da se je v naši občini razvila kvalitetna vokalna skupina, ki ima zagotovo dovolj moči. da bo s tako zas- tavljenim delom še rasla in napredovala. Dopolnilo koncerta sta bila nastopa pianistke Lorene Mihelač, z dvema Chopinovima valčkoma in že uveljavljenega tenorista, domačina Miloša Genoria, z arijami in samospevi. Njuna izredno dopadljiva nastopa je publika nagradila z navdušenim dolgotrajnim aplavzem. Koncertni večer je bil izpeljan na izredno visokem nivoju, tudi v izvedbenem pogledu. Potekal je s primernim govornim povezovanjem in brez nepotrebnih motenj, prekinitev in dodatkov. Tokratni kulturni večer v Stični je lahko vzorčen primer kulturne prireditve. Vokalni kvartet Stična, ki ga sestavljajo Marko Okorn, Dušan Kamnikar, Alojz Kastelic in Tone Zaletelj, pod umetniškim vodstvom Lorene Mihelač. deluje že nekaj let v enaki sestavi. Njegov pivi vodja je bil Franc Strmole. Imel je že veliko nastopov na domačih in tujih odrih. Z veseljem ga podpirajo domačini in mnogi sponzorji, ki so pripomogli k izidu kasete. O njem bomo pniv gotovo še veliko dobrega slišali. Kaseto Z veselim srcem voščim, so popolnoma v živo posneli v stiškem samostanu, julija 1995, njen producent in tonski mojster je Janez Hostnik, izdala pa jo je založba Muzika viva Ljubljana d.o.o., Podgornikova 3. Dobite jo lahko na sedežu Kulturnega društva Stična, Mihael Glavan "FARMER" d.o.o. Šentvid pri Stični 3a Tel.: 061-785-074 ZA KAKOVOSTNO PRIDOBIVANJE MLEKA VAM NUDIMO MOLZNO OPREMO "ALFA LAVAL AGRI" * MOLZNI STROJI * MLEKOVODI * MOLZ1ŠČA ZA KRAVE, KOZE IN OVCE * ORIGINALNI NADOMESTNI DELI * ČISTILNA SREDSTVA * SERVIS ZA VSE VRSTE MOLZNIH STROJEV Pokličite ali obiščite nas in ustregli bomo Vašim željam in potrebam. Vedno smo Vam na razpolago! VRTRKKRK SELO pri llndoliovi vasi ž.ajo se prvonovemberski prazniki, zato cenjene stranke obveščam, da imam na zalogi vse, kar potrebujete za ureditev groba svojcev: — mačehe — marjetice — črna zemlja — nagrobni pesek — vaze — sveče Priporočam se tudi za naročila ikeban in šopkov za prvi november! MATURA JE BILA Vsi, ki smo sc 25. avgusta /.brali v predavalnici Srednje šole Josipa Jurčiča, smo čutili neko notranje zadovoljstvo, oziroma nam jc bilo lepo pri srcu. S skupnimi močmi smo namreč uspešno opravili veliko nalogo - maturo. Pravzaprav smo sc prvič znašli vsi skupaj na isti sirani: maturanti, profesorji, vodstvo šole in tudi starši, in se soočali s tem, da bo naše delo ocenjeval nekdo izven šole in da bo naš skupen trud in na koncu uspeh primerljiv z. drugimi šolami v Sloveniji. O maturi seje govorilo že kar nekaj let. Vendar so se v šolah začele intenzivne in sistematične priprave dijakov nanjo v šolskem letu 1993/94. V tem šolskem letu smo izdelali poseben predmetnik za gimnazijo, po katerem so sc dijaki žc lahko vključili v intenzivnejše delo pri predmetih, za katere so se odločili, da bodo tO njihovi maturiteni predmeti. Na šolah pa se je začelo spremljanje priprav na maturo, izobraževnaje profesorjev, šolskih svetovalnih delavcev in ravnateljev ter opremljanje šol. Vse le aktivnosti so se odvijale tudi na naši šoli. V prvi fazi spremljave priprav na maturo smo se na šoli usmerili zlasti v organizacijo dela, analizo splošnega učnega uspeha in učnega uspeha predmetov skupnega dela mature, to je slovenski jezik, matematika in prvi tuji jezi (angleški in nemški jezik). Priprave dijakov na maturo so prevzeli najbolj izkušeni učitelji. Analizirali smo tudi vpliv izpitnih katalogov na potik, usmerjali dijake v pripravo na maturo in preverili znanje s pisanjem predmaturitetnih nalog. Starše in dijake je bilo treba seznaniti z novo zakonodajo, po kateri smo sc morali ravnati. To nalogo je prevzela tajnica mature, poleg razrednikov in vodstva šole. Zelo odgovorna naloga jc bila svetovanje dijakom ob odločanju za maturo ali zaključni izpit in ob opredeljevanju dijakov za posamezna predmetna področja v četertem in petem delu mature. To je bila osnovna naloga šolske svetovalne službe, ki je skupaj z vodstvom šole pripravila različne oblike informiranja dijakov in Staršev, Tako so se oblikovali na šoli oddelki za maturo in zaključni izpit. V teh oddelkih seje sevedii delalo po različnih predmetnikih, Med svetovanjem nas jc vseskozi pestilo pomanjkanje informacij, povezanih z nadaljnjim študijem oziroma vpisom dijakov v 1. letnik na fakulteti. Ker je matura pomenila novost v šolskem sistemu, je bilo treba Organizirati izobraževanje tudi za šolske kadre, Profesorji so sc morali seznaniti z. novimi katalogi znanj, pripraviti in preizkusili so morali vzorčne naloge, razvijati enake kriterije in standarde znanj pri pouku in pripravljati dijake na eksterno preverjanje znanja. Naši učitelji so se pridno udeleževali vseh seminajrev, ki jih je organiziral Zavod za šolstvo in šport in bili po dolgem času spet zadovoljni s predstavljenimi vsebinami in načini dela. Za izvedbo mature mora biti šola opremljena s predpisanimi učili in razpolagati mora z ustreznim prostorom. Tako smo se vključili v projekt opremljanja šol, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport, in prejeli šc manjkajočo opremo za izvedbo eksperimentalnih vaj pri li.-iki, kemiji in biologiji. Za potrebe pouka in preverjanje slušnega razumevanja pri tujih jezikih smo opremili šolo s petimi prenosnimi stereo sistemi in kasetofoni. Že tako dobro računalniško opremljeno šolsko knjižnico smo obogatili Z referenčno literaturo za posamezne maturitetne predmete. Tako smo na šoli pripravili temeljne pogoje za začetek izvajanja mature, napravili smo vse, kar je bilo v naših močeh. Soočili pa smo se z velikim problemom, kako izvesti zahtevana navodila za hišni red v času mature, ki so bila poslana z KlC-a, zaradi neustreznih prostorskih pogojev in ker delimo šolski prostor z osnovno šolo. Na maturo se jc prijavilo 49 dijakov, od tega večina z gimnazije. Maturitetni predmeti na naši šoli so bili: slovenski jezik s književnostjo, matematika, angleški, nemški in francoski jezik, zgodovina, geografija, fizika, kemija, biologija, psihologija, sociologija in filozofija. Z maturo smo začeli 16. junija in jc trajala vse do konca meseca. V tem času smo trdo delali vsi: dijaki, profesorji in vodstvo šole. Učitelji so morali, poleg ustnega spraševanja, skrbeti za nadzor pri pisnem delu mature in biti tudi varnostniki. Ravnateljica šole pa je imela odgovorno nalogo predsednice mature. V šolskem maturitetnem odboru je bila tudi predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport, prof. Vida Thuma-Gomivnik, pri pisnem delu pa nas je obiskal tudi dr. Janez Dular, član republiške maturitetne komisije. Oba Sta naše delo na maturi pohvalila. Vendar so bili za vse nas, ki smo pri maturi sodelovali, pomembni rezultati mature. Lc-ti so bili znani šele 28. julija. Kljub temu da smo na rezultate morali čakati dolgo in smo bili ob tem kar nestrpni, smo z njimi lahko zelo zadovoljni, Republiški povprečni uspeh na maturi jc 85 %, na naši šoli pa 86 %. To pomeni za našo šolo veliko priznanje, če vemo, da je na nekaterih zelo znanih gimnazijah uspeh znatno nižji in da smo bili pri pripravah na maturo prepuščeni povsem samim sebi. Na nekaterih šolah so se vključila v aktivnost tudi podjetja v kraju in sofinancirala dodatno izobraževanje dijakov in njihove priprave na maturo. Matura se sedaj že lahko oceni kot pozitivni in potrebni zaključek šolanja na srednjih šolah. Na naši šoli so rezultati potrdili, da je naše delo strokovno, na ustrezni ravni in da so se dijaki zelo marljivo učili. Prepričani smo, da bo njihov trud poplačan ob vpisu na visoke šole in univerzo, kjer ne bi smelo biti nobenih problemov več. Kot predsednici mature mi je bilo v veliko čast, da sem 25. avgusta lahko slovesno podelila spričevala prvim maturantom na tej šoli in da sem jih lahko kot zelo uspešne maturante pohvalila. Ob odhodu z naše šole in sploh s srednje šole želimo vsem našim maturantom veliko uspeha pri nadaljnjem študiju in še naprej veliko sreče ter osebnega zadovoljstva. Ravn ateljica Srednje šole Josipa Jurčiča Milena Vrenčur, prof. ZA BOLJ VARNO POT V ŠOLO Kod vsako leto ob začetku šolskega leta so bili ludi letos policisti zelo aktivni, posebno okrog šol in ob šolskih poteh. Nenadna sprememba v prometu, ko se ponovno pojavi na cestah množica šolarjev, nujno zahteva poostritev nadzora, lako nad vozniki, kot todi nad šolarji, LetOS so bili policisti v Ivančni Gorici šc posebej aktivni, Skoraj na vsakem prehodu, koder hodijo šolarji je stal policist v opozorilo šoferjem in otrokom. Pojavila sta sc tudi policista na konjih,kar je za Ivančno Gorico novost, in sla vzbujala veliko pozornost vseh udeležencev v prometu. Prav to je bil tudi njun namen. Spremljala sta učence in dijake v ivanško srednjo šolo in osnovno šolo Stična. Nekaj dni kasneje so sc posvetili predvsem prvošolčkom. Za vse, ki so prvič prestopili šoski prag, predvsem pa so sc prvič podali na kar nevarno pot do šole, so imeli posebno učno uro. V sproščenem pogovoru, saj je bil led hitro prebit in strtih premagan, so policisti seznanili otroke z najosnovnejšimi pravil i pravilnega in varnega obnašanja na cesti, šc posebej po poti, kjer gredo v šolo oziroma domov. Dogaja se namreč, da starši prve dni res "spremljajo" svoje najmlajše na poti v šolo. vendar lako, da jih peljejo z avtomobilom. Policisti so otrokom razkazali policijski avtomobil in otroci so sc po radiu pogovarjali z. dežurnim v ljubljanski policijski centrali. V načrtu so imeli tudi sprehod po poli, kjer bodo hodili v šolo, pa jim je to tisti, dan preprečil močan dež. Dogovorili so se, da to opravijo, ko bo vreme bolj primerno. Otroci so policiste pazljivo poslušali, in upamo, da so si čim več tudi zapomnili. Se posebej pa si bodo, če jih bodo na to nenehno opozarjali tudi doma in v šoli. A.A. (^Srvovn.0- OvvCčV s>tiCr\0. Dober dan, šola.... V ponedeljek, 4. septembra 1995, so se spet odprla šolska vrata. Na naši šoli kat sedem: v Ambrusu. v Zagradcu. na Krki, na Muljavi, v Stični, v Višnji Gori in v Ivančni Gorici. Polni pričakovanj so vstopali prvošolčki: letos jih jc 141. Na naši šoli je v 52 oddelkih 535 učenk in 566 učencev; zaradi pomanjkanja prostora jih ima 250 pouk le popoldne. Tudi letos se bodo učenke in učenci lahko vključevali v različne interesne dejavnosti, obiskovali tečaje nemškega jezika, računalništva in smučanja; peli bodo v pevskih zborih, sodelovali pri raziskovalnih nalogah iz zgodovine in geologije, na razstavah, prireditvah, ekskurzijah in na raznih tekmovanjih. V četrtek, 18. septembra, so sc čclrlošolci vrnili iz Term Čatež; bogat vzgojno-izobraževalni program so zaključili s preizkusom plavanja in z ogledom Kostanjevice. V novembru bodo sedmošolci za teden dni odšli v Javorniški Rovt. na Kozjak in na Libeliče. kjer bodo imeli pouk in dejavnosti po programu živi-jenja v naravi. Že prvi mesec zbiramo star papir in tečemo, da bomo dobro pripravljeni na jesenski kros. Počasi se približujemo uresničitvi zamisli o novi šoli v Višnji Gori in nadaljevanju gradnje šolskega centra. Učenkam in učencem, staršem, učiteljicam in učiteljem želim, da bi v šolskem letu 1995/96 radi prihajali v šolo ...! Marinka Piškur OSNOVNA ŠOLA STIČNA ISKRICA ZBIRATELJSKA VNEMA ALI HULIGANSKO OBNAŠANJE? Prizadevni organizatorji Srečanja treh dežel v Stični so skušali ustvariti praznično vzdušje tudi tako. da so v kraju samem izobesili državne zastave, na turistične table in kažipote ob poti v Stično pa so pritrdili državne zastave manjšega formata. A prav te male slovenske zastave so ob poti med Ivančno Gorico in Stično izginile, še preden so se romarji in naši gostje razšli. Ugibamo le lahko, kakšen je bil razlog za odstranitev naših državnih simbolov in kdo je bil odstranitelj. Če je bil to vnet zbiratelj zastav, naj bi se po prireditvi oglasil pri organizatorjih, pa bi mu radi odstopili nekaj primerkov. Kdor je vzel zastavice zaradi resničnega pomanjkanja tovrstnega blaga na slovenskem trgu, naj bi sc pri Turističnem društvu Stična pozanimal za naslov podjetja oziroma trgovine, kjer se tako blago lahko kupi. če pa je pri vsem šlo le za huligansko početje ali pa morda še za kaj drugega, je storilca(e) lahko sram, da je(so) umazal(i) naša gos-titeljska prizadevanja in gostom iz Italije in Avstrije posredoval(i) popačeno sliko slovenskega človeka. Gregor Ficko rccErr d.c.c. - organizira začetni tečaj angleškega jezika za otroke v starosti od 6 do 12 let v šolskem centru Ivančna Gorica, - nudi prevode poslovnih, tehničnih in drugih besedil i/, angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine in obratno, - nudi prevode zapriseženega sodnega tolmača za nemški jezik. Prijave za tečaj (pričetek v oktobru 1995!) in ostale informacije vsak dan na tel. 777-244 ali mtel. 0609 623 634 (Lilijana Štepic). NA JERNEJ EVO SOBOTO f Ur£Qniwipi oubor srečanja u molem ' nagoinelu $euer-jugo\mlnia '95, jjoltlanja ekipi: SE AMBRUS RAZDELI NA SEVER IN JUG a naf||||fjubilejnem srečanju T^mbrus 26.04.1995. reJsctimk oro, ouoorcr MED NAJUSPEŠNEJŠIMI V OBČINI Rokometaši, v glavnem so to mladi fantje, RK SVIŠ (Stična,Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid) so iz tekme v tekmo boljši. Le kanček športne sreče jim je manjkalo, pa bi bili sedaj že v drugi državni ligi. Sedaj, koje pokroviteljstvo nad klubom prevzel Studio MARKELJ, bodo, vsaj tako upajo, prenehale finančne težave, s katerimi so se vbadali vse od ustanovitve. Navdušenih navijačev jim namreč ne manjka. Vse ljubitelje rokometa pa vabijo na tekme, ki jih bodo igrali doma, v telovadnici Šolskega centra Stična. 30. septembra bodo igrali z RK FRUCTAL B 7. oktobra pa z RK "AM COSMOS SLOVAN" Obakrat bo tekniti ob 20. uri. BALINANJE V soboto, 9. septembra 1995, so se v Šentvidu pri Stični pomerili balinarji /a naslov medobčinskega prvaka v balinanju za posameznike v lelu 1995. Na tekmovanju jc nastopilo 19 balinarjev. Postavljeni so bili 4 nosilci skupin (prvi štirje v lanskeem lelu). Sistem tekmovanja jc igralcem omogočil, da navkljub porazu v predtek-movanju niso izpadli iz boja za kolajne. Po napetih bojih v predtekmovanju sta se v veliki finale uvrstila člana Balinarskega kluba Mravljica iz Šmarja-Sapa Tone Miklič in Tone Jagodic. Z rezultatom 13:10 jc osvojil naslov medobčinskega prvaka v balinanju za leto 1995 Tone Jagodic. V boju za 3. mesto pa sta se pomerila člana balinarskega kluba Šentvid pri Stični, lanskoletni prvak Tomo Tomažič in Franc Krištof. Prepričljivo boljši je bil Tomo Tomažič, kije svojega klubskega tovariša odpravil s 13:0. Strokovni delavec ZSO Andrej Cevc Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica Sokolska 8, 61295 Ivančna Gorica RAZPISUJE medobčinsko rekreativno ekipno prvenstvo v namizenm tenisu za leto 1995. Prvenstvo naj bi se igralo predvidoma po ligaškem sistemu. Ekipo sestavljajo 3 igralci + rezerva. Če želi ekipa nastopiti kot domačin, sta predpogoj vsaj 2 namiznoteniški mizi. Prijave pošljite na gornji naslov do 6. oktobra 1995. Prijava naj vsebuje ime ekipe, seznam igralcev in kontaktno osebo ekipe (ime in priimek, naslov bivališča, telefon doma, v službi). Po zaključenih prijavah bo sestanek z vsemi prijavljenimi ekipami, na katerem se bomo dogovorili za pravila in nemoten potek rekreativne namiznoleniške lige. Informacije o tekmovanju lahko dobile pri strokovnem delavcu ZŠO Andreju Cevcu na telefon 762 - 587, dopoldne. Strokovni delavec ZŠO Andrej Cevc Vsako leto avgusta na predvečer farnega žegnanja se na ambruškem igrišču zbere vsa športna smetana našega kraja. Žc tadicionalna tekma v malem nogometu SEVER-JUG je tudi tokrat privabila precej obiskovalcev. Napeto ozračje, ki vlada pred tekmo in med njo, sicer Ambrušanc malo razdeli, toda "sprte strani" sc prav kmalu spet pobotajo. Jubilejno 10. srečanje med zgornjim in spodnjim koncem Ambrusa jc potekalo predvsem v znamenju navijačev slednjega. Po trdem boju in odlični igri v vseh tretjinah je prehodni pokal ostal v lokah igralcev Severa (to se je zgodilo žc osmič zapored), a treba je reči, da so imeli igralci Juga tokrat malce "športne smole". Nekateri pravijo, da bo prihodnjič drugače. Ki.i.o se je vse skupaj začelo? Pred več kot desetimi leti, ko na igrišču še ni Lilo rellektorjev, so na nedeljo igrali starcjSi pod nazivom "suhi in debeli"; začelo se je z zajcem. Pozneje, ko sta nastopili mlajši in organizirani ekipi s "selektorjema" Tonetom in Andrejem, je bilo kar nekaj zapletov v zvezi z mejo. To zelo spominja na Jakcsov roman in po njem posnet film s podobnim naslovom, kot ga ima naše tekmovanje. Kdo ve, če se niso tudi od tam kaj naučili? No, mejo so potem le uspeli določiti ob lipi, zasajeni na dan osamosvojitve, in to za ceno delitve ene od hiš. Pod to lipo je menda zakopan tudi "statut" tekmovanja. Ob žegnanju, ki sc je lepo ohranilo v naših krajih, jc ,o prireditev, ki popestri praznovanje. Letos je po končani tekmi nekdanji aktivni športnik Emil Jankovič z lepimi nagradami (večerjami v hotelu Slon in morda šc izleti) navdušil zbrano publiko za streljanje sedemmetrovk. To je potekalo v napetem in prijetnem ozračju vse do finala. Prireditev pa se je seveda končala z odojki, ki so sc že med tekmo pridno vrteli. To je bil nogomet, menda najpomembnejša postranska stvar na svetu. Še dobro da postranska! Gregor Vidmar DEZ NI OVIRA ZA TEKMOVANJE Vsako leto v dolini pod Kalom AMD Šentvid pri Stični kot prireditelj organizira dirko motokrosa za državno prvenstvo v kategoriji 80, 125 in 250 ccm. Letošnjo prireditev jc kljub slabemu vremenu obiskalo veliko število gledalcev. Mnogo jih jc prišlo z dežniki in primerno obutih, da si ogledajo tekmovanje domačina, Boruta Koščaka z Virja. Opaziti je, da ima le-ta iz leta v leto večje število privržencev, tako mladih kot starejših. Naš mladi in ambiciozni tekmovalec je obe vožnji odlično odpeljal. V obeh vožn'ih je močno deževalo, tako da so se "fantje na jeklenih konjičkih" obmetavali z. blatom in jih ni bilo mogoče prepoznati. Vendar jc bilo iz množice ljudi slišati vriskanje in vzpodbujanje za številko 74. To je bil Borut. Na cilj prve vožnje je kot četrti, v drugi pa je dosegel 2. mesto. Skupno je zbral 30 točk in tako osvojil 2. mesto za državno prvenstvo. Veselje je bilo opaziti tudi na tekmovalcu Borutu, saj jc po končani tekmi zavriskal v množico ljudi, ki so ga vzpodbujali. Vsemu blatnemu, mokremu in izčrpanemu je prvi čestital brat Tadej, ki sc lahko pohvali, da mu je odlično pripravil tekmovalni motor. Dejal jc, da svoje skrivnosti mehanike ne izda. V množici, v blatu so ga pričakali mama, njegovi navijači in sponzorji. Veselje sc je pričelo, dež in blato nista bila ovira, za vzdušje pa jc poskrbel Bistro Furman iz Temenice. Vendar sem Borutu ukradel nekaj časti za pogovor. "Kako si doživljal tekmovanje v tako težkem položaju?" "Za nas tekmovalce ta dirka v Šentvidu ni bila najzahtevnejša, obstajajo težje in nevarnejše proge. Dež me ni oviral, vendar v takem vremenu izgubljamo na hitrosti, biti moramo bolj pazljivi in potrebna je vzdržnost. Vesel sem, da sem obe vožnji dobro odpeljal pred domačim občinstvom, ki mije tudi letos potrdilo, da jc z menoj. Zahvaljujem se vsem, ki so me vzpod- bujali, mi pomagali. Teden dni pred tekmo je bil zame zelo mučen, dri dni pred dirko sem opravil zelo zahteven izpit na fakulteti, kar mi je v šc večje veselje." Najbolj prijetno in veselo je bilo pri raz.glaševanju rezultatov, to jc pri podelitvi pokalov. Množica ljudi je v en glas "skandirala" Borut, Borut..., ko je stopil na stopničke za zmagovalce. Organizator AMD, jc najboljšim podelil bogate nagrade. Slavje se je nato pozno nadaljevalo v noč. Do konca tekmovanje sla šc dve dirki, Borut dobro in uspešno lovi tekmovalca, ki jc v skupnem seštevku sedaj na 3. mestu. Zaželimo mu, da sc povzpne na mesto, ki si ga najbolj želi. Zahvaljuje se podjetnikom, obrtnikom za pomoč: Castrol Ljubljana, GPG Kolinska Ljubljana, Livarstvo Marjan Kastelic - Stična, Kovinastroj Grosuplje, Eyra Stična, Maljaž in Mihaela .lakša Ljubljana, Bistro Furman Temenica, Zmaj Šentvid, Gradnja Šentvid, Farma Stična, Energic Studio Ivančna Gorica. M.G. Uradne ure in telefonske številke, kijih boste morda potrebovali. Županstvo Župan Upravna enota Policijska pisarna Policijska postaja Ivančna Gorica Ivančna Gorica Grosuplje Ivančna Gorica Grosuplje pon. 7,30 dol 1,00 12,00 do 15,00 13,00 do 15,00 7,30 dol 1,00 12,00 do 15,00 9,00 do 13,00 sre. 7,30 do 11,00 12,00 do 16,30 13,00 do 15,00 7,30 do 11,00 12,00 do 16,30 13,00 do 19,00 pet. 7,30 do 11,00 11,30 do 13,00 12,00 do 13,00 12,00 do 13,00 7,30 do 11,00 11,30 do 13,00 9,00 do 13,00 tel. 778-384, 778-385, 777-697, lax 777-697 centrala. 764-311 upravnica 763-106 778-402 763-122, 762-166 ŠAHISTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA POKAL OBČINE V gostilni Frenk v Ivančni Gorici, kjer so šahistom na razpolago prostori za igranje šaha bomo izvedli tekmovanje za prehodni pokal občine Ivančna Gorica. Ob nedeljah dopoldan so možna množična tekmovanja, med tednom pa posamezna. S tekmovanjem bomo začeli oktobra. Ekipa šteje 2 šahista, lahko pa tekmuje več ekip. Prijave pošljite do 15. oktobra 1995 na Odbor za rekreacijo šahistov (gostilna Frenk Ivančna Gorica), nato vam pošljemo propozicije tekmovanja. S pridobitvijo prostorov za igranje šaha se nam nudi priložnost za množičnost in kvaliteto šahovske igre, ki je v naših krajih nekoč že bila. Žal pa je vse prenehalo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in mačehovskega odnosa za to dejavnost odgovornih forumov. Tako so morali pri nas vzgojeni šahisti prestopati v druge šahovske klube po Sloveniji, ki so imeli za njihov napredek več posluha. Pri nas imamo mednarodnega mojstra Marka Tratarja, ki si za svoj napredek mora iskati druge klube po Sloveniji. Imamo pa še druge mojstre in kandidate, perspektivne šahiste, kot na pnmei dr. Ano Praznik, večkratno republiško prvakinjo, Dušana Bariča, Mitjo Piškurja, Heleno Vrenčur in druge, ki so in še igrajo za druge klube, ker pri nas za to nimajo možnosti. Če pa bi se našla finančna sredstva za te perspektivne šahiste, bi lahko nastopali pod imenom naše občine. Nam bi bili v ponos, mi občani pa bi se veselili njihovih uspehov. Šahovski odbor NOVO V IVANČNI GORICI RTV servis avdio-video POPRAVILA IN SERVISIRANJE TV, radio, avtoradio, vide-orekorder, satelitski sprejemniki, montaža anten, magnetofoni, diktafoni, telefoni vseh vrst, montaža anten JANEZ SKUBIC IVANČNA GORICA Pot v Boršt 25 Telefon: 061/777-930 NOVO V IVANČNI GORICI DV 10 STRAN PO ZNANJE CEZ LUŽO Tako kot vsako icto so tudi letos študentje zunanjetrgovinske in mednarodnopravne smeri 4. letnika pravne fakultete v Ljubljani v mesecu marcu obiskali priznane mednarodne organizacije in institucije v ZDA. Med 36 srečneži sva se s pomočjo sponzorjev znašla tudi Jože Novak in Bojana Maravič. Po nekajmesečnih pripravah in s pomočjo mentorja prof. Štiblarja smo odpotovali na strokovno ekskurzijo v New York in VVashington D.C.. Vse skupaj je trajalo 14 dni, vendar je bil vsak dan natrpan s predavanji in pogovori. Delovni dan smo začenjali ob 9.00 uri in ga zaključiti od 17.00. To nc bi bilo nič posebnega v naših razmerah, a kaj ko Amerika naredi svoje z nervoznim in ekspresnim načinom življenja. New York je mesto nebotičnikov, kjer sonce pokuka na dan le za kakšno urico. Kot da tudi sonce noče gledati nepopisne revšinc in bede, ki vlada v določenih predelih New Yorka. Manhattan je le del New Yorka, okrog pa so predeli, kjer živijo večinoma nebeli prebivalci v bedi in umazaniji, kot si je pri nas ne moremo predstavljati. Ncw York je zelo nevarno mesto, zato se ni priporočljivo sprehajati v določenih predelih (kamor tudi taksisti neradi vozijo) in ob poznih urah. To velja še posebno za take turiste in laike kot IZ JAJINE ZAKLADNICE IZBRANIH RECEPTOV NABERIMO BRESKVE, MARELICE. (Recept za sladokusce) TESTO: 25 dag moke, 12.5 dag margarine, 10 dag sladkorja. 1 rumenjak - zamesimo testo, počiva naj dve uri - s testom obložimo dno pekača in ga prebodemo z vilicami - pečemo 10 minut NADEV: 25 dag skute, 10 dag sladkorja, 1 vanilij puding, limona - zmešamo 4 jajca. 1 sladka smetana, 2 vanilija - smetano trdo stepemo in primešamo z že stepenimi jajci, nato vse skupaj zmešamo Nadev nato namažemo na polpečeno testo in pečemo približno še eno uro pri 1800C. Breskve , marelice, operemo, razpolovimo in jih razvrstimo na skuto. Sadje prelijemo z želejem - po priloženi navodilih. Pecivo naj počiva nekaj ur. dokler spodnja plast ne postane rahla. Sladico lahko serviramo s smetano, da je še bolj vabljiva. Torej ni potrebno, daje samo dobra, ampak mora biti vabljiva tudi očem. Kje in kako bomo postregli s pecivom? V skritem kotičku med zelenjem in na lepo pogrnjeni mizici. Kajpada bomo v vse to vdahnili vsaj kanček ljubezni. In vse je že nared za prijeten klepet... Pa dober tek! Jaja smo bili mi. Američani si ne znajo predstavljati življenja brez taksijev, kar je bilo za nas nekja popolnoma tujega. Vendar smo kmalu ugotovili, da se skozi gost vsakodnevni promet ne da drugače. Poleg taksijev, ki jih vozi po mestu na tisoče, smo se zavedali drugačnosti tudi pri hrani. Američani nc kuhajo doma, njim obed ne pomeni takšnega obreda kot Slovencem in drugim Evropejcem. Ko si lačen, pač greš v najbližjo restavracijo (indijsko, kitajsko, mehiško, italijansko...) ali najverjetneje v Mc Donalds'. In ko čakaš v Mc Donalds' na hamburger, poleg cenika spremljaš na zaslonu borzne tečaje (Čas je zlastol). Nočno življenje Nevv Yorka jc tako pestro in raznoliko, kot so zanimivi in drugačni ljudje. Vsakdo najde nekaj zase - diskoteke, musicali, pubi in naše oči so le s težavo absorbirale vse to. Seveda pa smo veliko izvedeli tudi o tistem, zaradi česa smo prišli v ZDA. Na predavanjih, pogovorih in izmenjavi mnenj smo spoznali delovanje mednarodnih organizacij, kot so OZN, mednarodni denarni sklad, svetovana banka. Razširili smo si teoretično znanje o delovanju State Departmenta, o delu na sodiščih in v odvetniških pisarnah. Bisi smo v svetovnem fiančnem centru (Wall Street), v znamenitem dvojčku VVTC, pri slovenskem veleposlaniku v ZDA, g. Danilu Turku in v predstavništvu LBS... Obiskali smo študente prava in si z njimi izmenjali izkušnje. Nekoliko nasje presenetila nevednost gostitelja o naši mali Sloveniji. Seveda smo bili s svojo drugačnostjo opazni in smo vzbujali zanimanje, vendar jc bila Slovenija največkrat Slovaška ali del Rusije. Zanimivo je to, da se jc nevednost razblinila ob omembi naše nekdanje domovine Jugoslavije. Najbolje in največ so o Sloveniji in Slovencih vedeli v State Dcpartmentu v VVashingtonu. Kljub temu smo ZDA zapustili z dobrim občutkom, da smo vsaj malo pripomogli k promociji Slovenije v svetu. Za to nepozabno doživetje pa se moramo zahvalili vsem, ki so nam z lastnimi sredstvi omogočili, da smo razširili svoje znanje na najboljši možen način - z neposrednim obiskom ZDA. Med sponzorji iz cele Slovenije so bili ludi nekateri iz občine Ivančna Gorica. 'Ib so: FARMA Stična, PESKOKOP Ivančna Gorica, UNIVERZAL Ivančna Gorica, ARMEX Ivančna Gorica in GRADNJA Šentvid pri Stični. Vsem skupaj najlepša hvala! Bojana Maravič VI SPRAŠUJETE, Ml IŠČEMO ODGOVOR Starejša gospa iz Šentvida pri Stični nas je spraševala, kdaj bo tudi ona dobila telefonski priključek. Povedala je, da bi ga nujno potrebovala in daje že dolgo od tega, kar so ji ga obljubili. Ko sedaj sprašuje, kdaj bo, jo pošiljajo od enega do drugega. Tudi nam se je to dogajalo, pa še to, da najbolj odgovornih sploh ni bilo mogoče dobiti. Nazadnje smo povprašali na županstvu. Tudi tu niso vedeli nič natančnega. Povedali so, da se nenehno trudijo in da so v stalnem kontaktu s Telekomom. Razlog, da v občini ni dovolj telefonskih priključkov, je menda zelo preprost in vsakdanji. Ni denarja za posodobitev in postavitev krajevnih telefonskih central. Znesek pa je tako visok, da ga raje ne bi napisali. Največji optimisti na županstvu pa šušljajo, na glas si ne upajo povedati, da računajo na prihodnje leto. Vsaj začelo naj bi se. IMP LIVAR, d.o.o. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 61295 IVANČNA GORICA VABI K SODELOVANJU 1. ABSOLVENTE POKLICNIH ŠOL za usposabljanje v času pripravniške dobe za naslednje poklice: -STRUGAR (1 kandidat) - STROJNI MEHANIK ALI MEHANIK OBDELOVALNIH STROJEV (3 kandidati) Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas šestih mesecev, po končani pripravniški dobi pa bo podjetje najboljšim pripravnikom ponudilo možnost redne zaposlitve. 2. DESET DELAVCEV ALI DELAVK ZA PRIUČITEV ZA DELO V BRUSII.NICI ULITKOV (ZARADI ZAČASNEGA POVEČANEGA OBSEGA DELA) Kandidati morajo izpolnjevati poleg zakonskih še naslednje pogoje: - starost od 18-40 let - dobra fizična kondicija in zdrave oči Izbrani kandidati se bodo usposabljali za delo 3 mesece in sklenili delovno razmerje za -določen čas šestih mesecev, po tem obdobju pa bo podjetje najboljšim delavcem omogočilo nadaljevanje delovnega razmerja ali redne zaposlitve. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43, 61295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA -do 15.8.1995, oziroma do zapolnitve potreb po pripravnikih oz. delavcih. ■i r ( ' 2" • i 11 ».j r MM "i; i zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI TEL: 061/762-246,061/763-078 MOST - KRT '95 SERVICE CML INTERNATIONAL SLOVENIA - Muljava, 2.8. - 16.8.1995 Na Muljavi je lepo, je ugotovil Anglež. Mark, ko seje lanskega avgusta poslavljal od prijateljev, s katerimi je preživel štirinajst prijetnih dni na Jurčičevim. Res da je bil to delovni tabor, a zabave in odkrivanja lepot po slovenski deželi so se tudi naužili. In tako se je letos spet vrnil na Muljavo, kjer se je zbrala pisana druščina mladih iz Evrope - Irene, Patricia, Ana in Alva iz Španije, Susan in Mark iz Velike Britanije, Neli iz Nemčije, Ivon s Švedske in Finec Tatu. Letošnji tabor sva vodila Rok Klasinc in Uroš Lampret, organizacijo mednarodnega prostovoljnega dela pa vodi in usklajuje društvo MOST iz Ljubljane. Na Jurčičevini smo jih prijazno sprejeli in jim predstavili program dela. Čiščenje in zaščita eksponatov, manjša popravila in zaščita lesenih objektov, urejanje okolice, Jurčičeve poti, priprava pestrih jedilnikov - to so bila glavna opravila Krtovcev. V mali kuhinjiei so se dogajale velike stvari. Preizkušali smo jedilnike in speeialitete vseh narodov. Nepozaben ostaja Tatu in njegove finske spe-cialitete, predvsem pa njegova neusahljiva volja do zabave. Vsak dan smo se po opravljenem dopoldanskem delu in kosilu odpravili na izlet. Začeli smo s Krko, kjer smo se dodobra osvežili (beri ohladili), se popeljali s kajaki do Šmihela, spoznali stiski samostan in okolico, Višnjo Goro in Polževo, Taborsko jamo, torej po načelu postopnosti. Očarala jih je naša Ljubljana, ves čaroben Bled in prekrasni planinski svet. Na morje nasje ljubeznivo popeljal sam gospod župan in v naši druščini prav lepo preživel vsa j en sproščen počitniški dan. Ob večerih so sc nam pridružila dekleta in fantje z. Muljave in okolice. Ti večeri so bili veseli, sproščeni, prijateljski in zato nepozabni. Že je bilo tu slovo, 'ležko in polno obljub po ponovnem srečanju. In tu so že pozdravi in zalivale iz Madrida, VVallesa in Helsinkov, želje po ponovnem snidenju. Torej že snujemo načrte za naslednji tabor. Mladi, vabljeni v svet kulturne dediščine, prijazne domačnosti in iskrenega prijateljstva! Uroš Lampret ZA WKKO VOtflO Reševanje občinskih težav na izviren način - Idejo patentiral: LEOPOLD SEVER Po ukinitvi policijske postaje v Ivančni Gorici bo tole še najboljša zaščita občanov, Občinski možje menijo, naj bi imeli ti varuhi po vsej občini enotne uniforme, le o oborožitvi se ne morejo dogovoriti: eni so za palico, drugi pa za metlo. Glede na pereče varnostne in ekološke razmere bi bilo najbolje, če bi nosili oboje. V ta namen so v občini že opredeljena določena finančna sredstva, ki pa najbrž ne bodo zadostovala za vso opremo. Leopold Sever ISCEMO INŠPEKTORJA Uvajamo novo rubriko. Namenjena je vsem, ki so prepričani, da sc v njihovi bližini dogajajo stvari, ki jim niso všeč in mislijo, da to ni prav. Nočejo se izpostavljati ali pa ne vedo, na koga bi se lahko obrnili za nasvet. Pišite nam, po možnosti s kančkom humorja in po načelu starega reka: "Greh se pove, grešnik pa ne". "Grešnik" bo že našel sebe, ko bo prebiral časopis, ali pa bo zapis vzbudil pozornost poklicanih. Dobili smo že dve vprašanji. Eno gospo zelo moti hrup, ki ga povzroča sosed tja v pozne večerne ure. Se posebej jo ta hrup moti, ko gresta z možem v posteljo. Sosed pa pili, žaga, tolče, razbija ... Sprašuje nas, kaj pravi zakon o hrupu, ki je bil sprejet pred kratkim. Ogledali smo si ta zakon, pa ... Oprostite, skupaj imamo vendarle nekaj več kot štiri razrede osnovne šole, pa formul višje matematike, po katerih lahko izračunaš dovoljen hrup, ne znamo razvozlati. Naš nasvet: Pošljite sosedu fotokopijo zakona, morda se mu bo kaj posvetilo. Vse drugo kar bi storili (policija), bi stvar samo zapletlo. Poklical nas je en gospod in spraševal, kam naj se obrne, da bi njegov sosed, ki je lovec, nehal streljati okrog hiše. Nekje je slišal, da tega tudi lovci ne smejo. Naš nasvet: Najbolje, da ne storite ničesar. Več razlogov jc za lo. Sosed -lovec ima puško! Lovci še kako držijo skupaj. Tudi med policaji so lovci. UREDNIKOV OKVIRČEK Zopet je mesce naokoli, pa še nekaj dni po vrhu in dobili ste sedmo številko Klasja. Odmevi na zadnjo številko so me presenetili. Čeprav sam nisem bil zadovoljen, ste bili vi s kritiko časopisa zelo prizanesljivi. Bilo pa je nekaj čisto upravičenih pripomb: - da je časop:s "sračje gnezdo", - da pišemo samo o kmetijstvu, - d;t je preveč šolskih prispevkov itd. Kar jc res, je res, vseeno pa nekaj v opravičilo. Klasje je mesečnik in lahko bi dejali, da je sezonski časopis. Kar sc nam v tistem mesecu zdi najbolj aktualno, temu posvetimo več pozornosti. Jc pa šc druga stvar. Za določena področja (gospodarstvo, obrt pa še kaj) nam še ni uspelo najti poročevalcev. Veste pa najbrž, da poklicnih novinarjev nimamo. Mogoče je to šc bolje, saj je časopis lako bolj uomač. Le nekaj je, kar moti in to bo treba s časoma popraviti. Večina tistih, ki se bolj poredko lotijo pisanja za časopis, je prepričanih, da je njihova tema, o kateri pišejo, najpomembnejša in da se morajo razpisati na dolgo in široko.Tudi na kratko se lahko veliko pove in včasih šc bolj učinkovito. Zlitino je, da dolgih prispevkov bralci ne berejo. Sklenili smo, da v bodoče daljših prispevkov od 30 tipkanih vrstic, razen po vnaprejšnjem dogovoru z urednikom, nc bomo objavili. Dolgi prispevki zavzamejo tudi veliko časopisnega prostora in ga zato zmanjka za krajše zanimivosti, ki bi prav gotovo popestrile vsebino. Naj na koncu povabim k sodelovanju • sc, ki so pripravljeni s svojimi prispevki sodelovati v svojem časopisu. Posebej bi bil vesel, če bi sc iz anonimnosti pojavili humoristi, satiriki in karikaturisti. Korajža torej velja, saj ne grizemo. urednik - v.d. Zadnjič smo v uvodu k malim oglasom napisali, da v Ivančni Gorici nimamo tržnice. Res je nimamo, jc pa ideja menda že bila. Celo za pokrito tržnico, ki naj bi stala za ivanško pošto, je bil bojda že narejen načrt. Pa je ostalo vse tako, kot je. Nič, torej. No, sicer pa pokrito tržnico že imamo. Kje? V Kulturnem domu vendar! Saj je tam vsaj enkrat mesečno razprodaja cunj, največ iz cenenega uvoza. No, vsaj nečemu služi velika in tudi lepa dvorana Kulturnega doma. Omenili smo tudi bolšji trg. Saj veste, kaj to je. Eden od občanov je stvar vzel resno in hoče bolšji trg odpreti na svojem dvorišču, ali pa sejem rabljenih avtomobilov ali kmetijske mehanizacije, ali pa ... (Pa ta gospod ni iz Ivančne Gorice.) Zadnjič smo ga srečali, ko je čakal na razgovor o svojem predlogu z županom. Pozabili smo potem poizvedeti, kaj sta se dogovorila. Dejstvo pa je: dokler bodo o novih trgovalnih centrih v Ivančni Gorici lc ideje, so edino mali oglasi v Klasju možnost, kot smo napisali že zadnjič, da kaj prodaste, kupite ali zamenjate. Tudi v prihodnji številki Klasja bodo mali oglasi zastonj. Telefonirajte: 778-384, 778-385 ali 777-697. Pišite: Uredništvo Klasja, Sokolska 8, 61295 Ivančna Gorica Videli boste, da se izplača. Starejši upokojenec, vdovec, vesele narave, z lastno hišo, išče gospodinjo. Zaželena je dobrosrčna upokojenka, dobra kuharica, vajena domačih opravil, predvsem pa, da ima vozniški izpit. Ponudbe, po možnosti s fotografijo, pošljite na Uredništvo Klasja, pod šifro: "V dvoje gre laže." XXX Kupim osebni računalnik, zmogljivosti vsaj 386, z barvnim monitorjem. Če bo cena ugodna, pa tudi tiskalnik. Ponudbe pod "Računalnik" pošljite na uredništvo ali na telefonsko številko: 777-305. XXX Ponovno ponujam nove, tri metre dolge punte po ugodni ceni, dokler zaloga še traja. Ponudbe pod "Podpirajo vse" pošljite na uredništvo ali pa telefonirajte na številko 0609 61 26 26 . Pohitite, saj jih bom sicer uporabil za drva, ker se zima že bliža. POLICIJSKA KRONIKA Prodam starinski koncertni klavir. Informacije na telefon (najbrž v večernih urah, saj se dopoldne nihče ne oglasi) 777-585. XXX Zbiram, zamenjam, prodam, kupim stare knjige, stara pisma, znamke in razglednice slovenskih krajev. Telefon 777-232. XXX Iščem polagalca keramičnih ploščic. Prednost imajo dobri in poceni mojstri. Ponudbe pod šifro "Garaža" na uredništvo. P.S. Nisem inšpektor, zato se brez skrbi lahko prijavijo tudi "fušarji". Če bo cena ugodna, je diskretnost zagotovljena. XXX Otroško posteljico in košek zelo ugodno prodan. Informacije na tel. 779-662 po 19.00 zvečer. Ne onesnažujte s plakati svojega kraja! Oglas v Klasju je cenejši in učinkovitejši! 1.8. sta policista Zupan in Voler na policijsko postajo privedla gospoda N.F. in gospo Z.M. iz Brezovega Dola zaradi presežka pridelka med koruzo in fižolom na njunih njivah - indijske konoplje. Kvaliteto rastline bodo ugotovili na UNZ v Ljubljani. jem obvestil. 2.8. je občan S.D. poprosil za pomoč, saj mu je soseda E.E. preko strehe lučala kamenje, ki jc padalo na njegov avto, poleg tega pa je energična gospa še razgrajala in razbijala na svojem domu. Policist Marčič je ugotovil, d;i je pritožba utemeljena in ker se je E.E. fizično uprla intervenciji, sta na pomoč prišla šc policist Vlašič in dr.Zupančič iz. ZD Ivančna Gorica. Ugotovljeno je bilo, da je bivša narkomanka in da se večkrat razburi na tak način. Na PP je odklonila pomoč zdravika, in ko se je pomirila, so jo odpeljali domov. Za E.E. je že napisan predlog po členu 11/4 in KO zaradi poškodovanja tuje slvari. 2.8. je patrulja Marčič - B. Košir na kraju prometne nesreče ugotovila, da jo je zakrivila voznica osebnega avtomobila NM C4-845 S.B., ki je vozila od Krke proti Ivančni Gorici. Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznico ob postanku avtobusa na postajališču, kljub zaviranju, močno zaneslo izven vozišča, kjer je vozilo obrnilo za 180 stopinj. Voznica in njena sopotnica sta dobili lažjo poškodbe, ki so jih oskrbeli v ZD Ivančna Gorica. Zoper voznico je bila napisana prijava. 4.8. Policist Zupan je iz policijske pisarne Ivančna Gorica sporočil, daje preko telefonske tajnice sprejel sporočilo N N., da so K.J. iz Metnaja ukradli denar. Na kraj dogodka sta odšla policista Polšak in Voler, ki sta v razgovoru z oškodovanim K.J. in zbiranjem obvestil ugotovila, da le-ta pogreša 20.000 SIT, ki jih je hranil v svoji stanovanjski hiši. Dan prej so po vasi vozili Romi z osebnim avtom Z-750 in Lada brez registracije. Napisala sta obvestilo o dogodkih in opravljenih razgovorih. 4.8. je dr. Čampova sporočila, da so jo klicali na kraj prometne nesreče v Gaberje pri Stični, kjer sta trčila osebni avto in otrok-kolesar, ki je bil tudi poškodovan. Policista S kraj nar in Marčič sta na kraju dogodka ugotovila, da je voznik osebnega avtomobila Lada, LJ.N3-712, vozil iz Gaberja proti Stični. Pri hiši Gaberje 1 mu je izza vogala pred avto pripeljal kolesar K.M. Kljub zaviranju je voznik trčil v otroka, ki je padel po tleh in dobil telesno poškodbo-zlom stegnenice. Dežurna zdravnica je ponesrečenca oskrbela na kraju nesreče, nakar ga je oče odpeljal v urgentni blok KC v Ljubljano. 6.8. sta policista Jager in Kavčič po predhodnem obvestilu o gojenju indijske konoplje v Malih Dolah pridelovalcu postavila zasedo. Naravnost pri delu sta zasačila uživalca mamil Č.J. in njegovo pomočnico V.M. Zoper pridelovalca nedovoljene kulture bodo ustrezno ukrepali. 9.8. je na PP Grosuplje policist Jerlah sporočil, da je bilo vlomljeno v trgovino KZ Stična na Muljavi. Ponoči je še nezanani storilec vdrl vhodna vrata trgovine in si nato prilastil za 150.000 SIT raznega blaga. Kraj dogodka si je Ogledala skupina kriminalistov. Nadaljujejo z zbiran- 15.8. je operater na OKC UNZ Ljubljana sporočil, da je v Gabrovki oče B.C. v prepiru s sinom B. uporabil lovsko puško in ustrelil proti sinu, nato pa odšel iz hiše. Ob pomoči PP Trebnje in dveh vodičev s službenimi psi so očeta našli v gospodarskem poslopju na Kitnem vrhu. Privedli so ga na PP, kjer so z njim opravili razgovor in nato še v ZD Ivančna Gorica, kjer so mu odvzeli kri za preiskavo. Strelno orožje so zasegli. 17.8. je G.J. na PP podal predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine denarja iz kombija znamke Zastava, reg.št. Lj. G4-490, v kraju izven naselja Male Kompolje, občina Ivančna Gorica. G.J. je vozilo parkiral na robu gozda in odšel delat v gozd. Na sprednjem sedežu pod blazino je pustil denarnico, in ko se je pozno popoldne vrnil, je ugotovil, da mu je bilo iz odklenjenega vozila odvzetih 90.000 SIT in 1.200 DEM. Na kraj dogodka sta odšla policista Jager in B. Košir, ki sta opravila ogled in pričela z zbiranjem obvestil. 21.8. je Z.I po telefonu sporočil, da so mu iz stanovanjske hiše v Lazah nad Krko št. 3, ki jo uporablja kot vikend, ukradli več stvari. Z.I. ceni škodo na približno 16.000 SIT. Vendar, kot pravi oškodovani, gre pri prijavi predvsem za to, da osumljeni storilci Se naprej ne bi delal; škode in odnašali stvari. Policisti z zbiranjem obvestil skušajo ugotoviti storilca ali storilce. 21.8. je M.R. Kristina obvestila policista Zupana v policijski pisarni v Ivančni Gorici, da je neznani storilec v noči z 12. na 13. avgust vlomil v osebni avto KK R3-241, v kraju Višnja Gora, pri hiši Žabjek 7. Storilec je s potiskom odprl trikotno okence, vstopil v vozilo in odvzel avtoradio s kasetofonom znamke Blaupunkt Sanremo in nekaj glasbenih kaset. Policist je ustrezno ukrepal. 25.8. je operater OKC UNZ sporočil, da je potrebno nujno posredovanje ustreznih oseb, in sicer v lokalu Rebolj na Krki, kjer se pretepajo. Patrulja Vlašič in Marčič je na kraju dogodka ugotovila, da so se stepli Š.D. in J.A. iz Ljubljane in domačin H.A iz Trebnje Gorice. Zoper vse tri pretepače je bil napisan ustrezen predlog. 26.8. so sporočili, da se je v naselju Temenica zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in pešec-otrok. Policista Zrimec in Škof sta kraj nesreče zavarovala do prihoda prometne patrulje, ki je prevzela postopek. V nesreči sta bila poškodovana voznik Š.J. iz Grosupljega in sopotnika P.S. in K.T., tudi iz Grosupljega. Policist Zore je o nesreči obvestil svojce poškodovanih. Priredil A.A. 12 STRAN BENVIGNUZ, WILLKOMMEN, BENVENUTI, DOBRODOŠLI Srečanje treh dežel 1995 V soboto t9. avgusta 1995, je bilo v stiškem samostanu tradicionalno srečanje treh dežel. Udeležujejo se ga verniki iz Slovenije. Koroške in Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom svojih .škofov. Namen teh srečanj je medsebojno spoznavanje in strpno sobi-vanje sosednjih narodov, ki so v preteklosti živeli v skupnem kulturnem prostom ali celo v skupni državi, pa so jih sedanje meje razdelile med tri različne države: Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Z razpadom Jugoslavije je Slovenija postala mednarodnopravno priznana država, medtem ko sta Koroška in Furlanija-Julijska krajina še vedno le sestavni del večje državne enote. Prebivalstvo na teh področjih je narodnostno mešano, zato je lahko strpno sobivanje različnih narodov na tem prostoru eden od primerov, kako urediti prihodnost Evrope, ki naj bi bila skupnost različnih, vendar enakovrednih narodov. Letošnje geslo srečanja "Tako različni, pa vendar enaki/t.j. enkovredniT jc v popolnem skladju z idejo o Evropi narodov. To srečanje pa ima še prav poseben pomen za nas Slovence. Izven meja matične Slovenije žive naši zamejski Slovenci: tržaški, goriški, beneški, Rezijani in prebivalci Kanalske doline v Italiji ter koroški Slovenci v Podjuni, Rožu in Zilski dolini. Sprejem, ki ga pripravi matična domovina nesloven- cvetjem. Člani posebnega pripravljalnega odbora, v katerem so bili predstavniki samostana, krajevne skupnosti in ■inu i Mp*.. skim gostom srečanja, bistveno vpliva na prijaznejši odnos večinskega naroda/ Nemcev, Italijanov in Eurlanov/ do naših zamejskih Slovencev. Prebivalci Stične so svojo nalogo odlično opravili, saj so postali pravi "ambasadorji" svoje domovine Slovenije. Odmevi v tujih javnih sredstvih obveščanja/ tisk, radio in televizija/ so bili polni hvale in priznanj. Srečanje ne bi tako uspelo, če nc bi pri njegovi pripravi zavzeto sodelovali skorajda vsi krajani. Kraj je bil slavnostno okrašen z državnimi zastavami in krajevnih prostovoljnih društev, so se namreč lotili priprav resno, načrtno in zavzeto. Dobro so sc namreč zavedali, da bo šla podoba Stične in preko nje Slovenije daleč preko meja. Gasilsko društvo je vzorno poskrbelo za nemoten pretok vozil in urejeno, smotrno parkiranje. Ni bilo gasilca, ki ne bi sodeloval po svojih najboljših močeh in pomagal, da so gostje prišli in odšli brez neprijetnih zastojev in napetosti. Stiska godba, ki deluje pod okriljem domačega gasilskega društva, je na novem rondoju v bližini samostana igrala skladbe, znane slovenske cerkvene ljudske pesmi, ki so se lepo zlile s pritrkavanjem zvonov, in ustvarila dogodku primerno vzdušje. Pesem slovenskih zvonov vedno znova očara vsakega tujca in naši zvesti pritrkovalci so se tudi tokrat odlično odrezali. Cerkveno bogoslužje je bilo v pristojnosti samostana in posebnega pripravljalnega odbora, ki je poskrbel za neposredno in vzorno prevajanje v vse štiri uradne jezijke srečanja: nemški, italijanski, furlanski in slovenski. V teh štirih jezikih sta goste tudi pozdravljali tabla z dobrodošlico ob začetku naselja ter tabla z gesli ob vhodu na samostansko dvorišče, kjer se je bogoslužje odvijalo. DomaČi pevski zbor je svojo vlogo dostojno opravil, saj ni bilo lahko obvladovati ogromnega dvoriščnega prostora. Ob podobnih srečanjih bi bilo morda smiselno, da bi k sodelovanju povabili vse cerkvene zbore iz občine oziroma dcknnijc. Tako bi gostom lahko pokazali, kako pojemo Slovenci, Ob koncu bogoslužja so goste pričakala dekleta s pladnji, polnimi dobrot, ki so jih pripravile stiske gospodinje. Marsikateri od gostov je bil prijetno presenečen, saj take gostoljubnosti na prejšnjih srečanjih niso bili vajeni. Stiske žene in dekleta so v veliki večini zaposlene po službah izven domačega kraja, dela jim nikoli ne zmanjka, vendar so vedno pripravljene sodelovati, kadar gre "za slavo in čast" domačega kraja. Domača gostinska podjetja so se s pestro in predvsem ne predrago ponudbo lepo vključila v sprejem gostov. Izkazali so se je tudi stiski mladinci. Mlade roke so zagrabile povsod, kjer je bilo treba. Pomagali so postavljati mlaj, turistični tabli, tabli z gesli in dobrodošlico, prodajali so knjige, spominke ali pa jedi in pijače. Lotili so se tudi manj "uglednih" opravil, kol na primer postavljanja in praznjenja smetnjakov, pometanja, postavljanja in zlaganja stojnic ... Celo najmlajši niso stali križem rok, saj so vneto delili samostanske prospekte med množico gostov. Domače turistično društvo je poskrbelo za stojnice z negostinsko ponudbo (knjige, spominki, razglednice, turistično gradivo). Vodilo društva je bila predvsem kvaliteta ponudbe. Pogosto postajajo romanja prava zbirališča vsakovrstnih kramarjev, ki s svojo ponudbo kiča kvarijo šc tisto malo naravneg.a občutka za lepoto, ki gaje šc ostalo v potrošno naravnanem modernem človeku. Sodobni evropski turist pa vedno bolj ceni in išče pristno ljudsko blago. Tujim gostom jc poleg pristnega ljudskega blaga stojnica domačega turističnega društva nudila tudi tur islične prospekte v nemškem in italijanskem jeziku. Ko se jc razvedelo. da so ti zastonj, so bili jerbasi kaj kmalu prazni. Upajmo, da bodo podobe Slovenije in njenih lepot tuje goste kmalu privabile nazaj. Tja, kjer si bil prijazno sprejet, pa se ludi vedno znova rad vračaš. Da so gostje odnesli s seboj podobo gostoljubne in prijazne Slovenije, imajo zasluge stiski krajani, saj jim je uspelo predstaviti Stično kot njihov skupni dom. Maja Ficko PODLISTEK - PODLISTEK - PODLISTEK - PODLISTEK - PODLISTEK - PODLISTEK - V NAŠE KRAJE SO PRIŠLI LJUDJE Piše: Leopold Sever Vodilni svetovni znanstveniki, raziskovalci človeškega razvoja, so enotni v prepričanju, da je zibelka človeštva Afrika, predvsem južni in vzhodni del tega kontinenta. Tam so namreč našli številne fosilne ostanke starinskih ljudi in njihovih predčloveških prednikov. Od tam naj bi se različne oblike praljudi razširile še na ostale Zemljine, torej tudi k nam v Evropo. Pri tem nastane zanimivo vprašanje, katero biološko bitje žc lahko štejemo za človeka. V znanstvenem svetu sc je oblikovalo merilo, da je človek dvonožno bitje s telesnimi in umskimi sposobnostmi, ki mu omogočajo izdelovanje delovnih pripomočkov in gospodarjenje z njimi - nekakšen bomo tehnikus in homo ekonomikus. Dolgo je veljalo prepričanje, da se jc tako bitje pojavilo na zemlji pred kakim milijonom let, z novimi odkritji in sodobnimi raziskovalnimi postopki pa se ta številka dviga žc na nekaj milijonov let. Zdi pa se, da preko petih milijonov let nc bo segla. V geološkem jeziku bi lahko rekli, da sc jc človek pojavil v novem veku -kenozoiku - proti koncu terciarne dobe. Za naše potrebe nc bomo opisovali starinskih tipov praljudi, dve najmlajši vrsti, ki sta zagotovo živeli tudi na našem ozemlju, pa si bomo ogledali malo bolj natanko; to sta vrsti homo sapiens - neandertalce - in homo sapiens - kromanjonec. Nekateri znanstveniki štejejo obe skupini praljudi v isto vrsto; po njihovem naj bi torej šlo za dve podvrsti. Obe skupini praljudi sta dobili imeni po dveh najpomembnejših najdiščih v Evropi: Neandcrtalu v Nemčiji in Kromanjonu v Franciji. Ker so bili pripadniki obeh skupin naši prvi "občani", je prav, če se z njimi seznanimo, seveda, na preprost način in s kancem duhovitosti, vendar nc toliko, da bi prekrili strokovne izsledke. Oboji praljudje, neandertalci in kromanjonci, so v Evropi zaživeli pred dobrimi sto tisoč leti, v naših predelih pa verjetno pred šestdeset tisoč leti. Neandertalci so bili nekoliko nižje rasti, bolj čokati in bolj kosmati od naših prednikov kromanjoncev. Imeli so bolj nizko čelo in velik obraz, z nekaj hudomušnosti bi lahko rekli, da so imeli velik gobec. Več anatomskih znakov kaže, da so imeli močan glas in da so morali biti zategadelj dobri pevci ali pa vsaj kričači. Čc bi še živeli, bi sc zagotovo udeležili tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zaradi tršate postave bi najbrž tudi uspešno nastopili na tekmi koscev na Lučarjevcm Kalu, Seveda nc eno ne drugo ne bo mogoče, ker so neander- talci pri nas izumrli že pred kakimi petnajst tisoč leti. Obvladali so žc ogenj in na njem spekli tudi kakšnega človeka, kar je dokazano z najdenimi ožganimi človeškimi kostmi in predrtimi človeškimi lobanjami. To pomeni, da so bili kanibali in da so jim bili človeški možgani posebna specialiteta, Verovali so tudi v posmrtno življenje, ker so svoje umrle pokopavali s preprostimi obredi. To dokazujejo mnoge izkopanine po Evropi in drugod po svetu. Možgane so imeli skoraj lako velike kot mi, le čelni del, to jc mesto od koder izhajajo najbolj kvalitetne umske zmožnosti, je bil nekoliko manjši, bolj razvila pa so bila nekatera druga možganska središča. Po dolenjsko bi rekli, da je bil neandertalce nekoliko bolj "zabit" kot mi, mi pa zato bolj pametni, kar se seveda sliši zelo lepo. (nadaljevanje v prihodnji številki) Primerjava neandertalskega človeka, njegovo zvrst krapinskega človeka in kro-manjonca - našega neposrednega prednika. Razlike so očitne.