POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I.
Zvočnik
Ivan Kržišnik.
Dočim je v poslednjih letih radijska tehnika toliko napredovala, da moremo danes mirno reči, da je vsako bistveno zboljšanje •"prejemanja skoro nemogoče in naravnost nepotrebno, tako moramo žal priznati, da je konstrukcija neoporečnega zvočnika še vedno problem, katerega rešitve še nimamo v vidiku. Res, da moremo zadnje čase zaznamovati prav izredna zboljšanja v gradbi tega instrumenta, vendar smo pa idealu še silno daleč. Le poslušaj na primer pri koncertu komorni godalni kvartet in potem istega v zvočniku — in bodi še tako navdušen radioamater, priznati boš moral, da je razlika med originalom in bodisi še tako dovršeno reprodukcijo po zvočniku zelo velika. In to je vzrok, da se mnogi amaterji trdovratno držijo slušalk in nočejo o zvočniku niti slišati. »Slušalke da, te mi dajo čist in naraven glas, da je radio res užitek, in čeprav me pogosto boli glava od njih, in se vsa družina jezi, ker zahtevam krog sebe mir in sem za vse, kar se godi krog mene, gluh in slep, vendar se od njih ne ločim, vi le ohranite zase svoj zvočnik in njegov gramofonski glas!« To je slišati precej pogosto od ljudi, ki se jim ne more očitati slabega okusa in pa kosmatih ušes.
Razjasniti nam je v tem sestavku dvoje: Prvič, vzroke težkoč pri gradbi idealnega zvočnika in drugič, konstrukcije zvočnikov, ki so danes v prometu. Vrnimo se nekoliko k slušalkam, katerih konstrukcijo smo že popisali. Kar čudno se sliši, ko trdim, da ga ni v vsej radijski tehniki tako občutljivega in natančnega instrumenta kot so slušalke, saj je dokazano, da reagirajo na tako neznatno električno energijo, kot sicer noben galvanometer. Ne morda tisočinka, temveč biljoninka watta ima na slušalke še toliko vpliva, da je po njih zaznati glas. In s kako točnostjo sledijo vsakršni električni energiji! Saj je razlika jakosti glasu, ki ga reproducirajo slušalke, v takem razmerju kot 1 : 1,000.000, dočim je razmerje med najtišjim in najjačjim glasom, ki ga proizvaja zvočnik, neprimerno manjša in znaša pri dobrih zvočnikih komaj 1 : 1000. Vidimo toraj, da so slušalke vsaj tisočkrat občutljivejše od dobrega zvočnika. Da bomo pa spoznali, kaj to pomeni, nam je navesti nekaj dognanega iz akustike. Vzemimo, da ves orkester z vsemi instrumenti zagode glas c, in ako natančno prisluhnemo tej ogromni masi glasu, bomo brez težave zaznali razvcn golega tona c še druge glasove, ki so se pridružili temu c, ne da bi jih igral kak instrument. Slišimo pred vsem c v višji oktavi c', pa tudi nižji C, dalje moremo zaznati duode-
cimo g', potem superoktavo c", e", g", c'", d'", pa tudi nižje, n. pr. spodnji F. S točnimi merilnimi instrumenti se pa da dokazati, da so v tem edinem tonu c zapopadeni vsi glasovi skale in sicer ne c-durove, temveč f-durove, ki pa so razvrščeni po višjih in nižjih oktavah in niso vsi enako jaki.Na podlagi tega spoznanja so uvedli v orgle miksture, ki jih slišimo pri pleno-igranju in ki dajo temu instrumentu tako bleščeč in sijajen glas. Ako bi pa pustili zaigrati glas c posamezna glasbila, bi pri njih ne mogli zaznati vseh onih spremljajočih glasov, ki smo jih slišali, ko je ves orkester zaigral c. Vsako glasbilo ima gotove in določene spremljujoče glasove; tako jih imajo nekako največ gosli, manj flavta, posebno razvrščene ima trompeta itd. So pa nekateri teh spremljujočih glasov silno šibki, komaj za-znatni, ki pa le dajo vsakemu instrumentu njegovo specijalno barvo in če bi le nekateri odpadli, izgubi instrument s tem svojo karakteristiko in je njegov ton spačen. Osnovni glas z vsemi njegovimi spremljajočimi glasovi imenujemo tudi tonov spektrum. Lahko nam je razumeti, da slušalke s svojo neizmerno občutljivostjo sprejmejo in reproducirajo razven osnovnega glasu prav ves njegov spektrum, to je, tudi one komaj zaznavne višje in nižje spremljajoče glasove, ki dajo posebno barvo flavti ali goslim in ki celo diferencirajo stare gosli od novejših. Nikakor pa ne reagira zvoč-nikova membrana na one prefine odtenke glasu, in zato je glas podan po zvočniku, in bodisi tudi najboljšem, nekako top in četudi je naraven, vendar ni živ, kot iz slušalk. Pravimo, da vsak zvočnik tonov spektrum okrne. Res je, da včasih tudi iz slušalk ne dobimo lepega, naravnega in živega glasu, vendar pa tega nikdar niso krive slušalke, ker se distor-zija glasu izvrši prav pogosto že v sprejemnem aparatu radi pretirane reakcije ali pa vsled nepravilnega nizkofrekvenenega ojače-nja, včasih pa pride izobličen glas že iz oddajne postaje, bodisi, da ga je spačil mikrofon ali pa predhodno ojačenje. V tem zadnjem slučaju je seveda reprodukcija po slušalkah ali po zvočnikih popolnoma enaka. Iz podanega sledi, da je naravnost nesmiselno poslušati na zvočnik recimo Kubelika iz Prage, ki bi igral na Stradivarijeve gosli, prav tako nesmiselno pa se je kapricirati na sprejem s slušalkami vzemimo lekcije gospe dr. Piskernikove.
Pa še nek drug vzrok, namreč cisto psihološke narave je, da se nam sprejem po slušalkah zdi naravnejši od onega po zvočniku. Ako prejmeš neretuširano fotografijo dobrega znanca, ga boš seveda takoj spoznal in kar
STANE ZA JUGOSLAVIJO:
W ..(f
STANE ZA INOZEMSTVO
četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno 140 din
četrtletno 50 din polletno oo din celoletno 170 din
Slovenski radio
(K prvi obletnici.)
Že ob samem postanku našega lista smo podčrtali nad vse veliko važnost slovenskega radia in velikansko pridobitev, ki je z njim dana vsemu našemu narodu.
Kot najnovejši plod človeškega napredka je z radijem dana človeštvu nova velesila. Je pa z njo tako kot z dosedanjimi, s tiskom, filmom itd.: njen učinek je nedogleden, — in gre le zato, v kaj se uporablja. Radio v službi zla, to je v službi tistega, ki je značilno in bistveno za negativnost sodobne družbe, more biti strup. Radio v službi dobrega, v službi pozitivnih vrednot, ki hočejo ustvarjati novo in boljše, pa more biti poslej v največji blagoslov, ki ga po učinkovitosti težko dosežejo organizacijski aparat, tisk in morda celo film. V službi dobrega pa nikdar ni nobeno sredstvo premoderno in preveč napredno. Zato je čim večje zanimanje in čim intenzivnejša skrb za podvig radia po mojem mnenju ena glavnih nalog vseh javnih delavcev v prihodnje.
Ne bomo govorili o tem, v koliko takim svrham služi radio kjerkoli drugod. Neizbežno je marsikje, da je radio last kapitala in da je torej tudi duh, ki ga s svojimi sporedi razširja, značilen za lastništvo. Priznati moramo obratno, da je v tem oziru marsikatera postaja zelo napredna in liberalna (v bistvenem pomenu izraza), da je ostra p r o t i v n a tendenca celo marsikje prav izrazita.
Slovenski radio zavzema v tem oziru svojevrstno stališče, ki je naravnost idealno. Kot last najmočnejše slovenske ljudsko prosvetne matice je dejansko last naroda. In če je to hiperbola, naj jo omilim z dodatkom: slovenski radio ni orpdje tujega kapitala. Dasi to stanje ni trajno,
je vendar doba enega desetletja tolikšna, da se da napraviti tekom nje izredno mnogo, — toliko, da more vpliv te dobe segati tudi na odločitev glede lica naslednjih desetletij . . .
Že v zadnji številki sem v par načelnih potezah orisal stališče, ki ga velja zavzemati pri sestavljanju programov na splošno. Tudi smer sem v glavnem naznačil z besedama, ki moreta biti geslo, ker vsebujeta pomen in namen radia sploh: Kulturi in zabavi! Danes bi to dopolnil in bi rekel:
Slovenski kulturi in pristni zabavi!
Nikakor ne maram ločiti obeh teh pojmov: v zabavi je tudi lahko mnogo kulture ali bolje, v zabavi se kultura baš pokaže v svoji pristnosti ali laži! Naznačiti hočem marveč s tema dvema pojmoma resni in zabavni del programa, katerih vsak je enako važen.
Pri ustvarjanju slovenske kulture — ki se ustvarja, pa bodi to komu prav ali ne —- bo naš radio na eni strani voljan organ naših kulturnih tvorcev — znanstvenikov in umetnikov —, na drugi strani pa organ našega ljudskopro-svetnega dela, ki je baš posrednik njihovih dognanj in ustvarjanj.
Radio, namenjen vsem slojem našega naroda, bo izobraženstvu dal priliko, da pridejo v neposreden stik s tvorci slovenske kulture: življenjsko podana predavanja naših znanstvenikov, neposredne recitacije naših književnikov, predvajanje slovenske glasbe . . . Širil bo temu izobraženstvu, ki ga ogromen del živi ne samo izven Ljubljane, ampak celo proč od še tako neznatnega kulturnega središča, obzorje s stalnimi pregledi svetovnega kulturnega dogajanja, ki ga spremljajo naši znanstveniki, s seznanjanjem s svetovnimi
književnimi deli v prevedenih odlomkih, s predvajanjem tuje glasbe in širjenjem nujno potrebnega muzikalnega znanja. Pri tem ne bomo smeli pozabiti naše inteligence v t u -j i n i , ki je pri vsej maloštevilnosti vendar središče naših ljudi onkraj meja. Za tretjino naroda nam ne sme biti nobena pozornost odveč! Radio bo posredoval, česar ne bodo mogle povedati prepovedane revije, radio bo vzdrževal organske stike z ognjiščem kulture, ki bo gorelo na svobodni slovenski zemlji, a ne le za dve tretjini svobodnih, raje še bolj za eno tretjino nesvobodnih ali v daljni tujini živečih Slovencev!
Radio mora tedaj biti glasnik slovenske kulture. Poleg svoje individualne rasti pa bomo Slovenci v radiu dokazali svojo harmonično vraščenost v svetovno kulturo, katere tok ne bo šel mimo ali preko nas!
Kakor je torej radio pomemben za izo-braženejše kroge, je vendar v svojem bistvu namenjen predvsem najširšim slojem, do katerih ima govorjena beseda in neposredni glas mnogo lažji dostop in katerim bo mogel nadomestiti radio doslej tako redkokdaj resnično realizirano »izobraževanje« bodisi z društvom ali lastnim čtivom . . . Odvisno bo seveda vse od sistema in načina, pa tudi od ostalega programa, ki bo tvoril okvir tej radijski »ljudski visoki šoli«. Poslušalstvo seveda ni enotno: drugačna je psiha in aper-cepcija, a drugačne so tudi potrebe in prosti čas pri kmetu, pri obrtniku, pri industrijskem delavcu. Zato se snov poišče in razdeli ter obdela za vsakogar posebej. Načelo ostane seveda: ne mnogo in ne dolgih predavanj! Rusija je uvedla radio v tovarne in druge obrate in med delovnim časom oddaja dnevne vesti, zanimivosti (ki o njih ni nujno, da so brez svojega smisla), lahko glasbo. To ni nikjer neizvedljivo.
Poleg takega ljudskoprosvetnega dela, ki naj torej posreduje kulturne pridobitve aktivnih tvorcev slovenske kulture in hkrati vzdržuje ves narod na evropski kulturni višini ter je bilo doslej omejeno zgolj na predavanja splošne ali strokovne vsebine, je treba jemati v poštev še druge momente: popularizacijo lepe slovenske knjige, skrb za stalno in obilno dobro glasbo, ki je najbolj priljubljena in tvori prijeten okvir še tako samo na sebi suhi snovi predavanja.
V celoti pa vidim važnost predvsem v podčrtavanju slovenskih individualnih potez. Zato nikdar ni dovolj slovenske narodne pesmi, nikdar dovolj primerno izbranega in prirejenega (oprostite izrazu) »folklora«, ki ga postavimo nasproti internacionailizmu, ki je v svoji zadnji posledici ohromljenje vital-
nih sil vsakega naroda in tudi stoji že na pragu kot posledica moderne gospodarske usmerjenosti.
Zapisal sem, da je zabavni del radia enako važen kot prosvetni. To drži. Saj je nujno d e 1 njegov in hkrati njegovo važno dopolnilo... Spored vsake postaje se mora nujno izogibati vsaki enoličnosti, in kar je še huje, vsaki kakršnikoli doktrinar-n o s t i. Napraviti iz radia suho ljudsko vseučilišče, kjer bi iz vsake točke od predavanja do zadnjega valčka gledala suha poučna smotrnost — ki mora biti, le da ni nujno in vedno vidna —, je prav tako napačno, kot da bi hoteli iz njega napraviti — kabaret.
Priznati moramo, da ogromna večina ljudi, ki nastavi slušalke ali nameri zvočnik, prihaja od takega ali drugačnega dela, da torej ni in ne more biti (vsaj takoj ne) razpoložena za — poučnost. Zato je zabavni del prav tako upravičen in socialno enako važen, ker služi razvedrilu in odpočitku.
Kakor povsod, gre tudi tu le za način. Zato sem zapisal: pristna zabava. Zame je narejena vsa tako zvana moderna zabava, ki si išče najrazličnejših oblik, od katerih je ena bolj neživljenjska in izumetničena kot druga. Pač pa se mi zdi n. pr. zanimiv in spoznavanja vreden slovenski humor kot se javlja ob najrazličnejših prilikah in v naj-raznovrtnejših oblikah ter v vsaki pokrajini drugače. Drugačen je štajerski, drugačen je kranjski humor, ali bolje, po svoje se veseli Prljek, po svoje Gorenjec, po svoje Primorec in Korošec. Po svoje je šegav Ribničan, po svoje Lemberžan, po svoje Bric, po svoje Ljubljančan. Čemu iskanosti in naslanjanja na deka-dentni in umetno pikantni zapad? Saj nam ne pristoja! Dajmo svoji zabavi raje tako, svoje lice — dajmo ji izraza v radiu, da se ob njej posmejo vsi, ki slovensko govore, da se ob njej na svoj način združijo v vedro občestvo!
Ob prvi obletnici svojega obstoja ni naš radio lahko samo vesel svojega dosedanjega dela. Še bolj je lahko vesel svojega odličnega poslanstva, svojega ogromnega delokroga, svojih velevažnih nalog. Prvo njegovo delo se šele začne!
Veliko zaslugo so si stekli vsi, ki so pripomogli k realizaciji slovenskega radia. Slovenski narod jim bo ohranil za to trajen spomin.
Prvo obletnico obstoja slovenskega radia praznujemo tiho sicer, a z najboljšimi nadami in željami v srcu. In še v pričakovanju, da se strnejo pri delu zanj vse najboljše .slovenske moči!
Niko Kuret.
Karakteristika elekironke
Navedli smo že, da vporabljamo elektronko v radijski tehniki v različne svrhe, namreč kot ojačevalko visokih in nizkih frekvenc, kot detekt or ali audion, kot oscilator in kot vsmer-jevalko izmeničnega toka. Radi tega je konstrukcija elektronk jako različna, ni tako važno, ali n. pr. stoji anoda navpično ali vodoravno, ali je katoda ravna ali vpregnena, ali je mreža zvita iz žice kot spirala ali izsekana iz pločevine kot rešeto, pač pa je nad vse važno, kako dolga in iz kake snovi je katodna nitka, kako gosti so navoji spirale pri mreži, oziroma kako velike so izsekane luknje, ako je mreža pločevinast cilinder, istotako je važno, koliko je mreža oddaljena od katode in pa kako velik je pločevinasti valj anode, oziroma koliko je oddaljen od mreže. Ako bi pri elektronki vse navedeno pregledali, premerili in presodili, bi mogli ugotoviti, kateremu na-
menu more služiti ta elektronka, to je, kakšna je njena funkcija, oziroma sposobnost proizvajati anodni tok in v kaki odvisnosti je nje proizvajanje anodnega toka od napetosti, ki jo dobi mreža. Razumljivo je, da iz same konstrukcije vsega tega ne moremo prav nič določiti, že iz enostavnega vzroka, ker nam je notranjost elektronke zakrita z zazrcaljenjem. Komaj po njeni zunanji velikosti moremo določiti, pa še to ne z gotovostjo, ali služi elektronka visokofrekvenčnemu ojačevanju ali nizkofrekvenčnemu, za prvi namen so namreč navadno mnogo manjše, dočim so one, ki služijo končnemu ali sklepnemu ojačenju za zvočnik, navadno precej velike. Imamo pa drugo sredstvo ali drugačen način, s katerim z gotovostjo in veliko natančnostjo spoznamo in določimo vse lastnosti elektronke, vse njeno delovanje in vso njeno sposobnost. Pravimo, da
MELODIJO radio oddajne postaje
Vam prinaša jasno, či- TTTT T7T7T T1\T1TT71\T Konus-sto in zelo glasno le * Lj-LiCj-T UJAIJSJtLJAl zvočnik
Zanimajte se za nove Telefunken elektronke in zahtevajte tozadevno ilustrirane načrte!

TELEFUNKEN
NAJSTAREJŠA IZKUŠNJA! - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA!
moramo poznati karakteristiko elektronke, če hočemo vedeti v kak namen nam bo služila in kako delovala.
Kaj pa je karakteristika elektronke? Kot rečeno, odvisnost anodnega toka od mrežne napetosti, ali drugače povedano: kako se spreminja proizvajanje anodnega toka med katodo in anodo, če se spreminja električna napetost na mreži. Karakteristika gotove elektronke bi se dala napisati n. pr. takole: Napetost katodne baterije (akumulatorja) je 4 volte, anoda pa dobi napetosti 100 voltov. Ako je na mreži negativna napetost —10 voltov, tedaj ne proizvaja elektronka nikakega anodnega toka; ako je na mreži —8 voltov, tedaj je 0.5 miliampera anodnega toka; ako je na mreži —4 V, tedaj je 1.2 mA anodnega toka; če nima mreža nobene napetosti, takrat teče od katode proti anodi 3 mA toka; pri +4 V na mreži, teče 5 mA; pri +10 V teče 8 mA anodnega toka; pri +12 V mrežne napetosti, teče zopet 8 mA anodnega toka; pri +16 V ravno toliko. Iz navedene zapisane karakteristike vidimo, da prične teči anodni tok, ko ima mreža —10 V napetosti in doseže svoj višek, če dobi mreža +8 V. Meja nasičenja je torej pri +10 V in znaša 8 mA. — Vzemimo pa drugo karakteristiko! Katoda dobi zopet 4 V napetosti, anoda pa 150 V. Sedaj prične teči
Slika 1.
anodni tok že, če damo mreži —16 V, ako nima mreža nobene napetosti, znaša 6 mA, meja nasičenja pa je pri +8 V in znaša 9.5 mA. Pri anodni napetosti samo 50 V pa prične teči anodni tok šele, ko dobi mreža —5 V, znaša pri ničli 1 mA, meja nasičenja pa pri +12 V in znaša 6 mA anodnega toka. Ker pa je taka napisana karakteristika dokaj nepregledna,
zato se poslužujemo grafičnih karakteristik, ki so povsem pregledne in lahko razumljive. Slika 1. kaže grafično karakteristike elektronke, ki smo jih navedli zgoraj. Na vsaki grafični karakteristiki značijo navpične črte napetost v voltih na mreži, vodoravne črte pa jakost proizvedenega anodnega toka v rnili-
amperih pri vsakokratni mrežni napetosti. Da bo vsa stvar še jasnejša, naj opišemo še napravo ali aparat, s katerim se določujejo karakteristike elektronkam. Je ta aparat, čigar shemo kaže si. 2., precej kompliciran v sestavi, vendar je njegovo funkcijo prav lahko razumeti. Imamo tri baterije: katodno, ki je navadno akumulator (Bk) in znaša nje napetost 4 V, anodno (Ba) z 150 V in odcepki pri 100 in 50 V ter mrežno baterijo (Bm) z 32 V, katere sredina je sklenjena z negativnim polom katodne in anodne baterije. Vsaka baterija ima svoj kontrolni merilni instrument; tako je med negativni katodni vod vključen mi-liampermeter, ki ima kontrolirati, da dobiva elektronka stalno enako množino toka. n. pr. 60 mA (0.06 A). Anodna baterija je prerno-stena z volmetrom, s katerega pomočjo določimo v našem slučaju njeno napetost na 150, 100 in 50 voltov. Vsakokratno mrežno napetost pa kaže voltmeter, ki je priključen na mrežni dovod in na mrežno baterijo. Med anodo in pozitivnim polom anodne baterije pa je vključen miliampermeter, ki kaže vsakokratno jakost anodnega toka. Ako vravnamo katodno baterijo tako, da oddaja katodi v svrho žarenja 60 mA toka, anodno napetost vredimo, da kaže voltmeter 100 V, a mrežnega dovoda ne sklenemo z mrežno baterijo, tedaj pokaže miliampermeter, vključen med anodo
PHILIPS A 410
ir = 0,06A va=20-J50V is -10 m A
in anodno baterijo, 3 mA; ako mrežni dovod sklenemo s končnim pozitivnim polom mrežne baterije, da kaže mrežni voltmeter +16 V napetosti, tedaj je že davno dosežena meja nasičenosti za anodni tok, in miliampermeter pokaže 10 mA. Ako pa prestavimo mrežni dovod na nasprotni pol baterije na —16 V, tedaj anodni tok preprečimo in miliampermeter pade na ničlo. Za vsako vmesno napetost mrežne baterije na nje pozitivno ali negativno stran dobimo drugo jakost anodnega toka. Zvišujmo torej mrežno napetost od volta do volta in vsakokratno zvišanje anodnega toka zaznamujmo na vodoravnih črtah kvadratno črtanega papirja, končno pa točke zvežemo s črto in dobimo nekako krivuljo, ki je del elek-tronkine karakteristike, ker popolna karakteristika mora biti sestavljena iz več krivulj, če hočemo določiti vnaprej točno funkcijo elektronke, kar bomo pa obravnavali pozneje. Iz slike 1. vidimo, da so one krivulje, ki značijo jakost anodnega toka in ki so nastale pri višji anodni napetosti, pomaknjene bolj na levo stran, v negativni del mrežne napetosti.
Drobiž
Plavajoča banka in borzne špekulacije na morju.
Na velikem potniškem parniku »Leviathan« so pred kratkim spremenili enega največjih salonov v bančno dvorano. Drugi večji oceanski par-niki, kot Mauretania, Aquitania, Berengaria in Olvmpic pa bodo sledili prav kmalu temu zgledu.
Ta nova uvedba omogoča obveščanje potujočih trgovcev in bankirjev o vseh borznih spremembah v istem trenutku kot v Wall Street-u in hkrati morejo potujoči trgovci sklepati naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev sredi morja.
To dosedaj ni bilo mogoče in potujoči borzi-janci so morali naročiti sporočila o položaju na borzi pri svojih posredovalcih, oz. zastopnikih, ki so jim brezžičnim potom sporočili zaželjene note, potem pa so morali potniki zopet z brezžičnim brzojavom naročiti pri svojih zastopnikih nakup ali prodajo papirjev.
Sedaj se pa vrši to takole: Newyorška banka in posredovalnica Meekan & Co. je otvorila na Leviathan-u podružnico svoje banke, ki izgleda in posluje prav tako, kot običajne tovrstne poslovalnice na kopnem. Vse borzne spremembe se namreč v istem trenutku, ko so določene v Wall Street-u, brezžično sporoče na ladjo. To dela firma Meekan že več let za svoje naročnike na kopnem, toda sedaj bodo zvezali borzno oddajno postajo v Wall Street-u naravnost z močno oddajno postajo na kratke valove v Tuckerton-u N. Y. Sporočila bodo oddajana z hitrostjo do 200 besed na minuto — in bodo tako jaka, da jih bo sprejemna postaja na Leviathan-u med vso vožnjo z lahkoto sprejemala. Takoj ko bodo dešifrirali sprejeta poročila, bodo nabili vsa borzna obvestila na oglasni deski v bančnem prostoru na ladji, tako da bodo trgovci na Leviathan-u lahko zasledovali borzno gibanje v istem trenotku kot njihovi tovariši na kopnem.
Sprejemni aparat bodočnosti.
Neka znana amerikanska radio tovarna bo začetkom septembra spravila na amerikanski trg nov sprejemni radio aparat, ki kljub svoji enostavni izvedbi, stane še vedno majhno premoženje. Na radio razstavi v Chicago je bilo že samo po dosedanjih poročilih prodano 1000 teh aparatov. Sprejemni aparat se nahaja v veliki omari, katere teža znaša s kompletno opremo približno 500 kg. Popolna naprava obstoji iz normalnega radio sprejemnega aparata, 60 wattnega gramofonskega ojačevalca, sprejemnega aparata za daljnovidenje in projekcijskega aparata, kateremu je še dode-jana aparatura, da se more predvajati tako zvane govoreče filme ali kakor jih Amerikanci imenujejo »home talkies«.
Lee de Forest, ki je dobil kot prvi tak univerzalni aparat za darilo, je naravnost navdušen zanj in je izjavil, da bo ta aparat postal v teku 10 let ideal vsakogar, ki ima danes normalni radio sprejemni aparat.
Brezžično krmarjeno letalo.
Za brezžično dirigiranim avtomobilom in brezžično dirigirano lokomotivo so začeli sedaj na Japonskem delati poskuse z letalom, ki ga vodijo s pomočjo radio signalov. V ta namen so nekako ustrelili letalo v zrak s pomočjo priprave, ki nalikuje starorimskim katapultom. Ko je bilo enkrat letalo v zraku, so ga z brezžičnimi znaki vodili iz bojne ladje, ki je križarila po morju. Letalo je v začetku še dosti dobro ubogalo skromne eterske ukaze, delalo je v zraku celo razne bra-vurozne lete kot loopinge in podobno, potem pa je, ko je bilo že 40 minut v zraku, strmoglavilo in se razbilo na morskih valovih.
^S^^AAf
l\ll( CEH
^>7
S€ NAJPCPCl/SEJŠE
llpof rcbitc Tungsram Darifcvc clchtronhc!
Naročnikom
Vse cenjene naročnike, ki so zaostali z naročnino, najvljudneje prosimo, da nam jo po priloženi položnici poravnajo. Zakaj tudi naša revija je kot vsaka druga navezana le na dohodke, ki jih ima iz naročnine. Čimbolj vestno bodo naročniki izpolnjevali svoje obveznosti do revije, tem več jim bo ta tudi lahko nudila. Zato sporoča uprava, da bo na žalost prisiljena vsem tistim, ki na račun naročnine za revijo dosedaj še niso nič plačali, s 16. številko pošiljanje lista ustaviti, če po priloženi položnici z obratno pošto ne vpošljejo doslej zapadle naročnine v znesku 40 Din. Oni pa, ki so v redu plačali, naj pa blagovolijo položnico spraviti za prihodnje plačilo. Za tiste pa, katerim je pri srcu napredek naše revije, razpisuje uprava naslednje nagrade:
1.	Vsakdo, ki bo pridobil 10 novih naročnikov, dobi revijo: Radio Ljubljana za celo leto zastonj.
2.	Kdor pridobi 5 novih naročnikov, dobi revijo Radio Ljubljana za celo leto s 50% popustom, torej za Din 70.
Uprava je poslala list nekaterim novim radio-naročnikom na ogled. Kdor se namerava naročiti, naj plača naročnino 40 Din za 3 mesece. Kdor pa bi ga ne nameraval naročiti, naj številke vrne, da nam prihrani stroške.
K muzikalnemu programu
Drugo leto bo zaplaval klic naše kukavice v svetovje. Misceo gaudia iletibus (z veselo-žalost-nimi mislimi), to bi mogli zapisati na njena krila ob njenem prvem poletu. Radi bi naročnikom kar najbolj postregli, jih kar najbolj razveselili, bojimo se pa istočasno, da tega vedno ne bo mogoče, ali vsaj v tolikšni meri ne, kot bi naši prijatelji želeli. — Prvi teden se nam predstavi (v sredo 4. sept.) naš klavirski virtuoz g. Trost z Dunaja z mešanim, zanimivim sporedom. To je njegov prvi nastop v naši postaji. — Četrtek (5. sept.) nam prinese program praške radio-postaje, katerega nadvse radostno pričakujemo: dalje prenašamo 2 krat zagrebški program (v nedeljo 1. sept. opero Nikolaj Šubič Zrinjski). V torek (3. sept.) poje III. Pav-čičev venček konserv. gdč. Golobova; kritika jo je ob letošnjem prvem nastopu nadvse pohvalila. — Ponedeljek (2. sept.) je izpolnjen z veselim programom. Zopet bo zapel nekaj kupletov g. Plut, na harmoniko pa bo sviral priljubljeni g. Stanko.
Dramski spored tega tedna,
1. Schonherr: Zemlja. (Igrajo 1. septembra člani dramskega gledališča.) Snov drame kmečko realistična, misel v nji pa je ta, da iz zemlje človek črpa zdravje in moč. Dejanje se godi na domu starega kmeta Kremena, ki noče izročiti gospodarstva že priletnemu sinu Janezu. Ta se zato ne more oženiti; vse se iz njega norčuje. Sin že težko čaka, da oče umrje. Starega udari konj, težko zboli. Zdravnik vidi, da je gospodar na koncu. Stari Kremen vse naroči za svoj pogreb, le posestva še ne izroči. Toda čez noč pride pomlad, zemlja vstaja in tudi stari gospodar se dvigne iz postelje. Začuti novo moč in tehtnica pokaže, da se zdravje vrača. Razseka krsto in spodi družino na delo. Delo je zasnovano kot komedija v tem zmislu, da se dejanje nepričakovano preokrene: odkriva polno življenjskih nasprotij in naravnih nesoglasij, zlasti naturni boj med mladostjo in starostjo: volja in ljubezen do
lastnega doma se bije z voljo do gospodarstva, a zmaga ljubezen do zemlje.
2. Hauptmann: Potopljeni zvon. (Igrajo 6. septembra člani Ljudskega odra.) Delo je simbolno, druži nadnaravni, pravljični svet z resničnim, zato se pomen da le v glavnem določiti. Glavni junak zvonar Henrik je podoba za človeško dvojno naravo, duhovno in telesno, po doba njegovega notranjega nesoglasja in zgodba spoia med voljo in močjo. Soseska je dozidala cerkev in peljejo novi zvon, da ga dvignejo v zvonik, kjer bi s svojim glasom gospodoval nad vso naravo pod seboj. Čatež, Povodnjak, škratje in druga bitja poosebljene narave se upro, in ko vaščani peljejo zvon mimo prepada, se zvon zvali v globino in z njim mojster Henrik. Visi med življenjem in smrtjo. Rutica, bajna podoba nedotaknjene naravne mladosti, se ga usmili in mu streže. Henrik pozabi na svojo družino — odvrne se od soseske in hoče uliti nov zvon, ki bo razglašal veličastvo narave same in njene lepote, zavrže svojo ženo, in uživa ljubezen Rutice. Toda ker se je izneverila svoji naravi, ker se druži s človekom, zato si je nakopala sovraštvo sirovih naravnih moči — oba Henrik in ona ne vesta, da se jima bliža konec. Čudežno ozdravljenje in nova stvari-teljska sila zvonarja Henrika je bila samo hipna omama; zlasti podobe njegovih obeh umrlih otrok ga preganjata, preganja ga soseska, a najde ga šele mrtvega. Rutica, kvišku stremeča naravna lepota, pa je padla v oblast ostudnega povodnjaka, in od žalosti gine v njegovi oblasti. Človek je ni mogel odrešiti. — To odlično pesniško delo je prevedel Anton Funtek.
G. Pero Horn,
šolski upravitelj, ima vzgojeslovna predavanja.
Zopet nov sovražnik tihotapcev alkohola v Ameriki.
Policijski motorni čolni, s katerimi policija preganja na Erio in Ontario jezeru v Kanadi tihotapce z alkoholom, so pred kratkim opremili z močnimi radio oddajnimi in sprejemnimi napravami, s pomočjo katerih lahko več čas ostanejo v zvezah s svojimi postojankami in vodstvom na kopnem. Na ta način upajo, da bodo tihotapljenja alkohola na amerikanski oz. kanadski meji v kratkem lahko popolnoma zatrli.
Nedelja, 1. septembra
527 kc Ljubljana 2 5kW
9.30 Prenos cerkvene glasbe 11.00 Dopoldanski koncert; prenos iz velesejma 12.00 Obisk zoološkega vrta na jesenski razstavi, razlaga g. Kapus 15.00 O vinogradništvu: Predava g. Kuret 15.30 Schonherr: Zemlja«,
drama (čl. nar. gled.) 17.30 Philipsov propagandni koncert
19.50 Prenos zagrebške opere:
Zaje: Šubic Zrinjski 22.30 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5 kW
11.00 Plošče
12.00 Koncert kraljeve garde 17.30 Orkester srbskih ciganov 20.00 Or. Vojislav Isaltovič predava o vzrokih neuspešnega pobijanja tuberkuloze 20.25 Koncert: Sodeluje g. Boža-na Adamovič, operna pevka, pri klavirju g. 1). Ge-rasimenko 21.30 Dnevne vesti (»Politika«) 22.00 Radio orkester
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Dopoldanski koncert 17.00 Prenos tria iz Manon« 19.50 Predgovor k prenosu opere 20.00 Prenos Iv. Zajčeve opere: Nikola Šubič Zrinjski« iz zagrebške opere. Med odmori poročila in vremenska napoved
212 5 kc Varšava 10 kW
10.15 Prenos iz bazilike v Wilnu
15.00 Plošče
17.00 Poljudni koncert
20.30 Večerni koncert
22.45 Godba za ples
545 kc Budapest 20 kW
9.00 Časopisna poročila, Ko-smetika
11.50 Sv. maša po grško-kato-
liškem obredu 12.45 Čas. vreme, nato koncert oper. orkestra: 1. Liszt: klavirski koncert v Es-duru, 2. a) in b) poje šolo Fr. B. Biscara, 3. Brahms: Simfonija v E-molu 15.30 Predavanje o poljedelstvu 10.00 Nastop delavskega pevskega zbora, nato predavanje
17.20 Ogrske narodne, spremlja
ciganska kapela 18.50 Predavanje 19.40 Opereta »Grof Luksem-burški«, komp. F. Lehar, 3 dej., v studiu 22.20 Koncert salonskega orkestra in jazz iz restavracije Spolarich 23.15 Koncert ciganskega orkestra, prenos iz Kavarne Baross
563 kc Miinchen 4kW
11.30 Cerkvena vokalna glasba 12.00 Promenadni koncert 13.45 Poročilo o šahovskem turnirju v Karlovih varih 16.00 Koncert radio kvarteta 18.15 Koncert iz del J. S. Bacha 20.00 Radio orkester 22.30 Prenos koncerta Društva narodov iz ženeve
581 kc Dunaj 15kW
11.00 Koncert dunajskega simfoničnega koncerta 15.30 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.45 Koncert (Violoncello in
klavir) 19.55 Čas — vreme 20.00 Komedija: Dobri plavač .
zatem jazz 22.30 Prenos koncerta »Društva narodov«: 1. Bach-Gounod-Meditation; 2. H. Purcell: Wellkomme Song. 3. J. Ph. Rameau: Air pour les
Amours; 4. G. Verdi: Sher-zo Fuga v E-molu; 5. F. Schubert: Nemški plesi; 6. E. Fischer: Slavospev društvu narodov. — Prenos slik
617 kc Brno 2 4kW
7.00 Koncert iz Karlovih varov 9.00 Iz Prage: Nabožna glasba 16.30 Iz Prage: Orkester 18.00 Nem. odd.: Pesmi in arije
iz operet 19.05 Poljudna glasba 20.25 Klasična tria 21.05 Plošče (moderni plesi) 21.20 Prenos iz Prage 22.20 Iz Prage: Koncert iz Marijinih Lažni
635 kc Langenberg 40k^
9.00 Jutranja slovesnost 12.30 Petje na prostem 13.00 Opoldanski koncert 16.30 Citraški koncert 20.00 Radio orkester 22.30 Koncert »Društva narodov . (prenos), zatem do 24 jazz
716 kc Berlin 4kW
6 30 Jutranji koncert vojaške godbe
9.00 Jutranja slovesnost, orgle in koral, nato zvonovi berlinske stolnice 11.45 Ura za starše 12.15 Opoldanski koncert 14.35 Plošče
17.00 Koncert godbe na pihala 19.20 Sprehod po radio razstavi 20.00 »On in njegova sestra , komedija v 4 dej. s petjem od B. Buchbinder, nato čas, vreme in poročila 22.30 Koncert Društva narodov, nato plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
10.15 Prenos službe božje iz samostana Pane\vniki 17.00 Ljudski koncert iz Varšave
19.50 »Hrabina«, opera St. Mo-
niuszko, potem poročila 22.45 Plesni komadi
743 kc Bern 2 5 kW
10.00 Katoliška pridiga 12.30 Čas, vreme, promenadni koncert
15.30 Popoldanski koncert (orkester)
20.05 Koncertni večer (klavir.
solo-petje) 22.00 Poročila, nato koncert
770 kc Frankfurt 4kW
7.00 Pristaniški koncert
(prenos) 8.15 Jutranja slovesnost 11.00 Ura mladinskega gibanja 11.30 Ura za stariše 12.00 Promenadni koncert 13.10 Zborni koncert 1-1.30 Ura za mladino 15.30 Lahka atletska tekma ined Francijo in Nemčijo (prenos iz Pariz-Colombes) 17.00 Radio-orkester 20.00 »Grof Luksemburški«. — Prenos iz opere v Stutt-gartu
22.30 Koncert »Društva narodov«;, prenos Plesni komadi do 0.30
833 kc Stuttgart 4kW
8.00 Jutranji koncert 11.15 Prot. jutranja slovesnost 12.00 Promenadni koncert 15.30 Lahkoatletska tekma Francija—Nemčija 17.00 Zabavni koncert 19.45 : Grof Luksemburg«, opereta v 3. dej. komp. Lehar 22.45 Plesni komadi do 0.30
878 kc Praga 5 kW
7.00 Koncert iz Karlovih varov 9.00 Nabožna glasba 16.30 Orkestralni koncert 18.00 Nem. odd.: Koncert praškega nem. pev. zbora 20.00 Poljudna glasba 22.20 Koncert iz Marijinih Lažni
896 kc Poznanj 15kW
10.15 Prenos službe božje iz
Wilna 17-00 Plošče
19-00 Popoldanski koncert 23.15 Godba za ples
1085 kc Konigsberg 4 kW
9.00 Jutranja pobožnost 11.15 Koncert 13.00 Plošče 14.45 Ura za mladino 15.30 Popoldanski koncert 18.10 Popevčice z lutnjo 18.50 Iz kriminalističnih zapiskov 20 00 Večerna glasba 23-OOGlasba do 24.00. Plesni komadi
1139 kc Košice 2 5kW
7.00 Iz Prage: Karlovarski
koncert 9.00 Služba božja
16.30 Iz Bratislave: Koncert iz
Trenč. toplic 20.05 Orkestralni koncert
114Qkc M.Ostrava 10kw
7.00 Iz Prage: Karlovarski koncert
9-00 lz Prage: Nabožna glasba 16.30 Iz Prage: Orkester 19.00 Plošče' 20.00 Solistični koncert 22.20 Iz Prage: Prenos iz Marijinih Lažni
1157 kc Leipzig 4 kW
8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Cerkveni koncert 12.00 Radio-orkester 14.30 Romantična glasba na klavirju
15.15 Glavni koncert citraške zveze
17.00 Ljudski koncert 19.30 Humperdinckova proslava 22.30 Koncert Društva narodov 23.00 Godba za ples do 0.30 (prenos)
1184 kc Breslau 4 kW
9.00 Jutranji koncert 11.00 Katoliška jutranja
slovesnost 12.00 Verska akademija 15.25 Popoldanska zabava 17.00 Vrtni koncert 20.15 Haydnov koncert
REPREZENTANCA RADIO TOVARNE
INGELEN MIKLOŠIČEVA C. 34-1
LJUBLJANA,
Od vseh
U 4 W
radio trgovcev je priznan kot najboljši radio aparat, z zaščiteno mrežico za
priključek na izmenični tok
INGELEN U4W

dobite ga v vseh radio trgovinah.
U4W stane Din 6400-

Ponedeljek, 2. septembra
527 kc Ljubljana 2 5kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba
13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio orkestra: Fučik: Otroci polka; Sid-nev Jones: Mimosa; Ros-sini: Italijanka v Algieru; Amadei: Suite cainpestre: 1. Suona 1'Angelus, 2. Sal-tarello; Kalmann: Grofica Marica
19.00 O poslušnosti; vzgoje-slovno predavanje; g. Pero Horn 19.30 španska bikoborba,
predava g. Bonač 20.00 Varietetni večer: Kuplete poje g. Plut, na harmoniko igra g. Stanko 21.00 Koncert Radio orkestra: Novaček: Castaldo; Wald-teufel: Moj sen; Aletter: Vesela uvertura; Fetras: Od odra do odra; Rosen-thal: Danse Poupette 22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5kW
12.30 Radio kvartet: 1. Gluck-Vagner: Ifigenija, uvertura. 2. Gabriel Marie: Tendse evcil. 3. Gabriel Marie: Matin sur l'eau. 4. Puccini: Boheme, fantazija
13.30 Dnevne vesti ( Pravda .) 17.30 Prenos izmenjave straž na
kraljevem dvoru 20.00 Dr. B» Muljuš govori o začetnih uspehih občinske hranilnice v Belgradu 20.25 Violinski koncert g. A. Hauser, pri klavirju g. Krombholz. 1. Mozart: Sonata, B-dur. 2. Bach: Ciaconna. 3. Paganini: Variations. 4. Dvorak: Slovanski plesi. 5. Saraste: Ciganske melodije 21.25 Čas. Dnevne vesti
( Politika ) 21.40 Čitanje iz pripovedk St. Sreniac: Pop Čira i pop Spira
22.10 Radio kvartet
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka 12.05 Plošče 12.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturne in družabne novice
20.30 Mednarodni koncert,
prenos z Dunaja 11.30 Poročila in vremenska napoved
212 5 kc Varšava 10 kW
12.05 Plošče 16.40 Plošče
18.00 Lahka glasba (iz Wilna)
545 kc Budapest 20 kW
9.50 Plošče
11.10 Internacionalno vodo-
kazno poročilo 12.00 Zvonovi universitetne
cerkve, vreme 12.05 Koncert radio - kvarteta : 1. Gabriel Marie: Seug-neur de Kermor, uvertura. 2. Vreuls: Cavatina. 3. Rameau: Rigadnor. 4. Yvain: Le Belota. 5. De-maret: Nic et nac. 6. Co-ates: Miniature suite. 7. Leopold: Balaton-korač-nica
15.45 Prenos slik po sistemu Fulton
16.20 Ura za gospodinje 17.10 Koncert skavtskega
orkestra 18.40 Koncert honvedskega
pešpolka št. 1 20.00 Predavanje 20.30 Prenos iz Dunaja 22.20 Koncert ciganskega orkestra, prenos iz Grand hotela »Hungaria
563 kc Munchen 4kW
12.30 Opoldanski koncert 16.30 Koncert komornega
kvarteta 18.00 Citerski koncert 19,00 Ura za delavce 20.00 R. Schumann-koncert
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Predpoldanski kvartet-
koncert 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 19.55 Čas — vreme 20.00 Večer komorne glasbe 20.30 Dunajska ljudska glasba. Oddajanje slik
617 kc Brno 2 4kW
12.20 lz Prage: Orkester 19.05 Radio kabaret 20.30 Iz Prage: Dunajski mednarodni koncert
635kc Langenberg 40kW
13.05 Opoldanski koncert 16.55 Mladinska ura 17.35 Večerni koncert 20.15 Drama; zatem poročila in plesna glasba do 1.30
716 kc Berlin 4kW
11.00 Plošče 14.00 Plošče
15.30 : Konsument in prodajalec« 17.IK) Popoldanski koncert 19.30 Plesni komadi 20.30 Prenos iz Dunaja, nato
čas, vreme in poročila 24.30 Plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
16.20 Plošče
18.00 Popoldanski orkester 20.00 Študije o Poljski 20.30 Koncert 22.00 Poročila
743 kc Bern 2 5 kW
9.30 Otvoritev zasedanja Društva narodov (prenos iz Geneve) 12.43 Čas, vreme, plošče. 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Čas, vreme 20.30 Opera >; Carmen« na ploščah.
22.00 Poročila nato koncert
770 kc Frankfurt 4kW
12.30 Plošče 15.15 Ura za mladino 16.15 Radio-orkester 18.40 Francoski humor, predavanje
20.00 Simfonični koncert
833 kc Stuttgart 4kW
10.30 Plošče 12.00 Vreme, plošče 16.15 Popoldanski koncert 18.15 Slepec in njegov pes, predavanje
20.00 Koncert komorne glasbe
21.15 Pester večer
23.00 Plesni komadi do 0.30
878 kc Praga 5 kW
12.20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 15.00 Plošče 16.00 Trg
16.30 Klavirski koncert 16.55 Orkestralni koncert 19.05 Radijski kabaret 20.30 Prenos z Dunaja: Mednarodni koncert
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plošče 18.00 Poljske pesmi 18.25 Arije in spevi 20.30 Mednarodni koncert z Dunaia
1085kc Konigsberg 4kw
16.15 Popoldanski koncert 20.10 Orgle
20.50 Otrok v pesništvu 21.20 Koncert
1139 kc Košice 2 5kW
12.05 Orkester 17.10 Komorna glasba 20.05 Plošče
20.30 Iz Prage: Dunajski mednarodni koncert
1140kc M.Ostrava 1QkW
19.05 Iz Brna: Radio kabaret 20.30 Iz Prage: Dunajski mednarodni koncert
1157 kc Leipzig 4 kW
16.30 Radio-orkester 20.00 Koncert vojaške godbe
527 kc Ljubljana 2 5kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba
13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Kmetijski sejem: Obisk mlekarske, sadjarske in čebelarske razstave; razlaga g. Kafol 17.00 Koncert Radio orkestra: Fučik: Triglav; \Valdteu-fel: Nad vse; Boildieu: Bagdadski kalif; Fetras: Spomin na Schuberta; dr. Čerin: Lepa Mara 19.80 Slovenska literarna zgodovina, predava prof. dr. Grafenauer 20.00 Pevski solistični večer gdč. Golobove: III. ciklus slov. narodnih in ponarodelih pesmi; priredil Josip Pav-čič: 1 Veselja dom; 2. Lastovki v slcvo; 3. Ena ptička mi poje; 4. Po gorah je ivje; 5. Ko ptičica sem pevala; 6. Šivilja; 7. Hribčki ponižajte se; 8. Pojdem v rute; 9. Kadar boš na rajžo šel; 10. Soča voda; 11. Vsi so prihajali; 12. Mrzel veter; 13. Kaj pa ti pobič; 14. Kje so moje rožice; 15. Želja po domu; 16. Sirota; 17. Izgubljeni cvet; 18. Ptički pojejo
21.00 Koncert Radio orkestra: Schrammel: Umetnost in narava; Guanado: E1 Tu-ria; Binder: Savojardi; Smetana: Prodana nevesta; Kalman: Cirkuška princesa
22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5 kW
12.30 Plošče
13.30 Dnevne vesti ( Pravda ) 17.30 Prenos koncerta iz kavarne
»Moskva« 20.00 Recitacija iz Sardinskih pripovesti« od G. Deledda 20.40 O zavarovanju dohodkov našeja delavstva, govori g. St. Nenadovič
21.15 Dialogi iz svetovne literature
Godba za ples do 24.00
1184 kc Breslau 4 kW
16.30 Virtuozi na ploščah 19.05 Slovanska glasba 20.00 »Divji lovec, rom. opera, C. M. v. Weber v 3. dej.
21.10 Prenos balalajk iz restavracije Ruska lira 22.10 Čas. Dnevne vesti
(»Politika«) 22.25 Chopin-ov večer: klavirski koncert g. Kronibholza
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka.
nato plcšče 12.30 Dnevne vesti 19.15 Družabne in kulturne novice
19.30 Prenos opere iz Ljubljane, med odmori poročila in vremenska napoved
212 5 kc Varšava 10 kW
12.05 Plošče
18.00 Poljudni koncert
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Solo-koncert, vijolina, klavir. solo-petje 11.00 Koncert policijskega
orkestra 11.10 Internacionalno vodo-
kazno poročilo 12.00 Zvonovi univerzitetne
cerkve, vreme 12.05 Nadaljevanje koncerta 15.30 Ura za deco 17.15 Koncert lahke glasbe: 1. Rossini: Italijanka v Al-žiru, uvertura. 2. Gounod: Romeo in Julija, fantazija. 3. Meyerbeer: Prorok, fantaz. 4. Lortzing: Divji lovec, fantazija. 5. Doni-zetti: Hčerka regimenta, fantazija 18.30 Postajno poročilo 19.30 Koncert ciganskega
orkestra 20.45 Večer komorne glasbe:
Godalni kvartet 22.20 Plošče
563 kc Miinchen 4kW
11.20 Plošče
12.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski kcncert 18.00 Moderna lirika na klavirju 19.30 Pevski koncert 20.30 Radio orkester
581 kc Puhaj 15kW
11.00 Kvartet
15.15 Oddajanje slik
16.00 Popoldanski koncert
(orkester) 20.00 Čas — vreme 20.05 Ljudski simfonični koncert dun. simf. orkestra, nato jazz, zatem oddajanje slik
617 kc Brno 2 4 kW
12.20 Koncert
16.30 Iz Prage: Popol. koncert 19.05 Orkestralni koncert 20.05 »Črna in bela kost . A.
Averčenko. Kom. v 1 dej. 23.20 Iz Prage: Godba za ples
635 kc Langenberg 40kW
13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Radio koncert, poročila
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Plošče
15 50 Prenos slik (iz Srbije) 16.00 Vtisi iz jugoslovanskih
pokrajin 16.30 Radio orkester na pihala 18.30 Knjižna ura 19.00 Vijolinski koncert, plošče 20.15 Radio orkester, nato ča>. vreme in poročila
734 kc Katovice 10 kW
16.30 Ura za deco 18.00 Ljudski koncert 20.00 Vtisi iz Jugoslavije, predavanje 20.30 Koncert 22.00 Poročila
743 kc Bern 2 5 kW
12 43 Čas, vreme, nato plošče. 16.00 Popoldanski koncert 17 00 Lahka glasba 20.30 Večerni koncert, nato poročila
770 kc Frankfurt 4 kW
13.30 Plošče
15.15 Ura za mladino
16.15' Raddo-orkester
20.00 »Tovorni čoln Tenacitv ,
drama, sp. Ch. Vildrac 21.30 Komorna glasba, nato zabavni koncert
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Vreme, plošče 16.15 Popoldanski koncert 18.00 Izgubljeni mikrofoni,
radio reportaža 20.15 Tovorni čoln Tenacitv, drama od Ch. Vildrac 21.30 Večer komorne glasbe 22.00 Zabavni koncert do 0.00
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plcšče
18.00 Popoldanski koncert 19.40 Glasbena ura 20.30 Klavirski koncert 22.45 Godba za ples
Torek, 3. septembra
Ul
IIP
Izboljšajte Vaš
sprejemni radio aparat s PHILIPS „MINIWATT"
žarnicami
Najvažnejši del vsake radio-insta-lacije so žarnice za sprejemanje. Slaba žarnica pokvari tudi najboljše delovanje dobrega aparata.
Zahtevajte zato le najboljše, kar Vam nudi veda in tehnika ter kupujte samo
PHILIPS „MINIWATT"
žarnice za sprejemanje.
PHILIPS
RADIO
Zahtevajte od vašega radio trgovca!
.11
m
1085 kc Konigsberg 4 kW
16.30 Zabavna glasba 18.45 Ura, posvečena delu 20.00 Ljudski koncert ■>2.30 Plesni komadi
878 kc Praga 5 kW
12 20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 16.00 Trg
10.30 Orkestralni koncert 19.05 Koncert 20.25 Orkester 21.30 Klavirski koncert 22.20 Godba za ples
1139 kc Košice 2 5kW
12.05 Orkestralni koncert 17.10 Plošče
20.30 Koncert
22.20 Iz Prage: Poljudna glasba
1140^ M.0strava10kW
12.20 Orkester 20.30 Češke balade 20.55 Poljudne melodije 22.20 Iz Prage: Poljudna glasba
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče 16.30 Zabavni koncert 18.05 Ura za matere 20.00 Paberki iz klasičnih operet Godba za ples do 24.00
1184 kc Breslau 4kW
16.30 Zabavni koncert 19.05 Narodne pesmi iz celega sveta
Sreda, 4. septembra
527 kc Ljubljana 2 5kW
12130 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba
13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Vrtnarska razstava na ve-lesejmu, razlaga g. Herz-manski
17.00 Koncert Radio orkestra: Rosey: Motor, koračnica; Waldteufel: Drsalci; Verdi: Nabucodonosor; Lort-zing: Orožar; Weber: Pas-sion
19.00 Otroški kotiček 19.30 Literarna ura 20.00 Klavirski večer koncertnega mojstra g. Trosta 21.00 Koncert Radio orkestra: Rosey: Ljubljenec armade; Waldleufcl: Vedno ali nikdar; Herold: Zampa; Čajkovsky: Andante iz V. simfonije; Siede: Pomladna serenada; Rosey: Sultanov sen 22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5kW
12.45 Radio kvartet 13.30 Dnevne vesti ( Pravda«) 17.00 Gdč. J. Bilbija čita malčkom pravljice 17.30 Prenos izmenjave straž na
kraljevem dvoru 20.00 Odlomki iz dela: Naše selo«
20.25 Koncert primadone bel-grajske opere g. L. Vole-vač. pri klavirju g. L. Ma-tačič
21.20 Goethe: Faust«, I. del, ječa. V proslavo 180 letnice njegovega rojstva 22.05 Čas. Dnevne vesti
(»Politika ) 22.20 Radio kvartet
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka,
nato plošče 12.30 Dnevne vesti 19.15 Družabne in kulturne
novice 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Poročila in vreme 21.40 Lahka glasba
212 5 kc Varšava 10kW
12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Poljudni koncert 20.30 Solistični koncert 23.00 Godba za ples
545 kc Biidapest 20 kW
9.15 Koncert orkestra ogrskega honvedskega pešpolka št. 1
11.10 Internacionalno vodo-
kazno poročilo 12.00 Zvonovi univerzitetne
cerkve, vreme 12.05 Koncert salonskega
orkestra Mandits 15.30 Pouk o Morse-jevih znamenjih 16.10 Ura novel
17.15 Ogrske narodne, spremlja
ciganska kapela 18.45 Pošta radio-amaterjev 19.35 Stenografska ura 20.10 Komedija, igrana v studiu 22.30 Koncert opernega orkestra: 1. Wolff-Ferrari: Suzanina skrivnost, uvertura. 2. Moško \vsky: I. Suita, F-dur. 3. Charpen-tier: Italijanske impresije. 4. Dvorak: Novi svet, simfonija
563 kc Miinchen 4kW
12.30 Opoldanski koncert 16.00 Koncert komornega kvarteta
17.00 Ura za mladino 20.00 V. Gluck: Orfej in Evri-dike, cpera^za tem plesna glasba do 24
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Kvartet
16.00 Popoldanski koncert
(orkester) 19.55 Čas — vreme 20.00 Enoch-Arden, zatem lahka glasba, nato odd. slik
617 kc Brno 2 4kW
12.20 Iz Bratislave: Orkester 19.00 Prenosi iz Prage
635kc Langenberg 40kW
13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 18.30 Z ekspresom po USA.
predavanje 19.15 Ura za delavca 20.00 Večerna glasba 21.00 Vesela sreda, poročila in plesna glasba do 24
716 kc Berlin 4kW
14.00 Plošče
17.00 Popoldanski koncert 19.30 Harmonij 20.15 Radio zbor, nato čas. vreme in poročila Plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
16.20 Plošče
17.25 Koncert
20.30 Koncertni prenos iz
Varšave 22.15 Poročila
743 kc Bern 2 5 kW
12.43 Čas. vreme, nato plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče
20.00 Mikrofonski intervievv,
nato lahka glasba 21.00 Koncert solistov 22.00 Lahka glasba in poročila
770 kc Frankfurt 4kW
13.15 Plošče
16.15 Orkestralni koncert 18.10 Knjižna ura 18.30 Vpliv telovadbe na ženo 20.00 Simfonični koncert,
Beethoven 21.30 Koncert filharmonije v Stuttgartu
833 kc Stuttgart 4kW
10.30 Plošče
11.50 Vreme, promenadni
koncert 15.00 Ura za deco 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Simfonični koncert,
Beethoven 21.15 Koncert
878 kc Praga 5 kW
11.15 Orkester
12.20 Iz Bratislave: Orkestralni
koncert 13.55 Borza 15.00 Plošče
16.01) Trg
19.30 Opera »Poljub , uglasbil B. Smetana
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plošče 18.00 Ura iznenadenja 20.30 Orgelski koncert 21.00 Pevska ura 23.00 Godba za ples
1085 kc Konigsberg 4kW
16.00 Zabavni koncert
18.10 Ura za stariše
20.00 Konigskinder, pravljična
opera od Humperdincka 20.30 Plesni komadi do 24.00
1139 kc Košice 2 5 kW
12.05 Orkestralni koncert 17.10 Koncert
19.00 Iz Prage: Prenos opere
527 kc Ljubljana 2 5kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila. reproducirana glasba
13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Obisk higijenske razstave,
razlaga dr. Ivo Pire 17.00 Koncert Radio orkestra: Siede: Matador; Parma: Moj ideal; Bellini: Norma; Donizetti: Lueia von Lam-mermoor; Thcimler: Der Favorit; Morse: Ljubav 19.00 O poljski razstavi v Poznanju, govori g. tajnik Zor
19.30 Prenos iz Prage 22.30 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5 kW
12.45 Plošče
13.30 Dnevna poročila
(»Pravda«) 15.30 Prenos iz kavarne
»Moskva« 16.30 Čilanje iz Goethejevega romana: »Werthers Lei-den« v nemščini 20.00 Koncert komorne glasbe: Sodelujejo: H. V. Slatin (violina), H. L. Eškenasi (viola), H. J. Mokranjac (cello), H. D. Gerasimen-ko (klavir). 1. Chopinova sonata v G-nvolu za klavir in cello, op. 65. 2. Men-delssohnov kvartet v C-inolu
21 .(X) Prof. Andrijaševič predava iz cikla o srbski literaturi o Pavlu Kesariskiju 21.25 Čas. Dnevne vesti
(»Politika) 21.45 Jazz-orkester
1140 kc M.Ostrava 10kW
19.20 Iz Prage: Prenos opere
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Plošče
14.30 Ura za mladino
16.00 Društvo narodov in šola.
predavanje 16.30 Zabavni koncert 19.30 Samostani in njih pomen
za kulturo, predavanje 20.00 Ura pesmi
Godba za ples do 24.00
1184 kc Breslau 4kW
16.30 Jazz
17.30 Mladinske knjige
19.05 Koncert
21.15 Veseloigra za radio
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka,
nato plošče 12.30 Dnevne vesti 19.15 Kulturne in družabne
novice 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Časopisna poročila, vreme 21.40 Lahka glasba
212 5 kc Varšava 10kW
12.05 Plošče 18.00 Solistični koncert 20.30 Orkestralni koncert 22.45 Godba za ples
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert radio kvarteta: 1. Laaby: Radio - koračnica. 2. Morena: Halo — tukaj Dunaj. 3. Renoux: Serenada. 4. Gabriel Ma-rie: Fantasma. 5. Eysler: Odlomki iz operete: »Zemlja ljubezni«. 6. Rimsky-Korsakov: Himna solncu.
7.	Mand: Ninette, valček.
8.	Joshitomo: Azijatska suita. 9. Svcanstone: Nan-ghtv blues. 10. Leslie-Gil-bert: Up the river
11.10 Mednarodno vodokazno
poročilo 12.00 Zvonovi univerzitetne
cerkve, vreme 12.05 Koncert ciganskega
orkestra 14.30 Poročila, cene živil 16.00 Narodne pesmi, plošče in
predavanje 17.15 Novele 17.45 Plošče
19.00 Zgodovina Kemalovega boja za svobodo, predavanje
19.30 Koncert ge. Fr. J. Micsev 21.25 Koncert zavetišča slepcev 22.30 Prenos ciganskega orkestra iz hotela Britannia
563 kc Miinchen 4kW
12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Ura domače glasbe 19.15 Koncertna ura 19.45 Premijera veseloigre: Tajna poroka. 3 dej. 21.15 Radio orkester
581 kc Dunaj 15kW
11.00 Kvartet 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski kvartet 19.00 Predavanje: Knjiga nekdaj
in sedaj 19-55 Čas — vreme 20.00 Felix Salten-ov večer, zatem jazz; nato odd. slik
617 kc Brno 2 4kW
12.20 Iz Prage: Orkestr. koncert 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Jugoslovanske pesmi. Poje
Jelena Ježičeva 20.30 Klasiki komorne glasbe 21.20 Koncert
635 kc Langenberg 40kW
13.05 Opoldanski koncert 17.00 Z ekspresom skozi LTSA 17.35 Večerni koncert 20.30 Radio orkester, nato poročila, zatem jazz do 24
716 kc Berlin 4kW
14.00 Plošče
15.30 Duša in srce, predavanje 17.00 Radio orkester 19.30 Klavir
21.00 Godalni kvintet, nato čas. vreme in poročila Plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
16.20 Ura za mladino 17.00 Plošče
18.00 Popoldanski koncert 22.00 Poročila, nato plesni komadi
743 kc Bern 2 5 kW
12.43 Čas, vreme, nato plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče
20.00 Predavanje o vplivu svetovne vojne na švicarsko literaturo 20.30 Lahka in komorna glasba 22.00 Poročila, naio lahka glasba
770 kc Frankfurt 4kW
12.30 Narodne pesmi in plesi
na ploščah 15.15 Ura za mladino 16.15 Radio-orkester 20.00 Tedensko poročilo 21.25 Zabavni koncert, nato lahka glasba
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Vreme, plošče 16.15 Popoldanski koncert
Četrtek, 5. septembra
18.15 7 svetovnih čudes,
predavanje 20.00 Starejši plesi 21.25 Zabavni koncert 22.30 Lahka glasba do 0.00
878 kc Praga 5 kW
12.20 Orkester
13.55 Borza
15.00 Plošče
16.00 Borza
16.30 Vojaška godba
19.05 Mandoline in banji
20.00 Koncert
21.00 Orkester
22.20 Plošče
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plošče
18.00 Solistični koncert (iz
Warszavve) 20.30 Večerni koncert 21.30 Pevski koncert
1085kc Konigsberg 4 kW
16.00 Ura za mladino 16.30 Zabavna glasba 18ill5 Mendelssohnova proslava 20.00 Simfonični koncert 21.20 Felix Saltenova proslava
1139 kc Košice 2 5 kW
12 05 Orkester 17.10 Koncert 20.05 Koncert 21.00 Tamburaši
1140kc M.0strava1QkW
12.20 Orkester 20.00 Orkester 20.30 Komorna glasba 20.55 Hebrejsko petje 21.05 Orkestralni koncert
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče (italijanske in francoske opere) 16.30 Klasična komorna glasba,
godalni kvartet 20.00 koncert Maksa von
Schilling 21.30 Proslava Fr. Saltena
1184 kc Breslau 4kW
16.30 Zabavni koncert
19.05 Znameniti pevci in pevke
naših dni 20.30 Juarez in Maksimilian, sp. Fr. Werfel, drama 22.35 Radio-jazz do 24.00
Petek, 6. septembra
527 kc Ljubljana 2 5kW
12.00 Naši malčki častitajo Nj. V.
prestolonasl. Peterčku 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, reproducirana glasba, borzna poročila
13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Domača obrt — obisk na jesenski razstavi — razlaga g. ravnatelj Račič 17.00 Koncert Radio orkestra: Uostal: Letalska koračnica; Waldteufel: Čar siren; Conrad: Kako se smeje in joka Berlin; Wagner: Rienzi, zadnji tribunov; Raha: Duh slovenski 19.30 Gospodinska ura 20.00 Hauptman: Potopljeni
zvon (čl. Ljudskega odra) 21.00 Koncert Radio orkestra: Muhvič: Izpod Tatre; Waldteufel: Estudiantina; Auber: Fra Diavolo; Verdi: Rigoletto; Spoliansky: Morfij
22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2 5kW
12.45 Plošče
13.30 Dnevne vesti »(Pravda«) 17.00 Izleti na Savi in Donavi 17.05 A. Petrovič predava o kuharski in slaščičarski umetnosti
17.30 Koncert za deco: Na čast rojstnega dne Nj. Viso-čanstva prestolonaslednika Petra: 1. Državna himna (deški zbor). 2. Deklima-cije. 3. »Obilic:: zapoje pesem za deco. 4. Pozdrav prestolonasledniku: Vošči dete
20.00 O posebnostih narodne or-namentike na Kosovem polju, predava dr. Kazi-mirovič
20.25 Radio kvartet s sodelovanjem članov belgrajske opere, g. N. Stojič
21.25 Čas. Dnevne vesti (»Politika«)
21.40 Radio orkester
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka, nato plošče
12.30 Dnevne vesti
20.30 Lahka glasba radio kvarteta Šidak
212 5 kc Varšava 10kW
12.05 Plošče
18.00 Popoldanski koncert
20.30 Simfonični koncert
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert orkestra ruskih balalajk
11.10 Mednarodno vodokazno poročilo
12.00 Zvonovi univerzitetne
cerkve, vreme 12.05 Koncert radio kvarteta:
1.	Gade: Vožnja po Severnem morju, uvertura.
2.	Gabriel Marie: Eksal-tacija. 3. Lincke: Porcelanske marionete. 4. Kalman: Holandska ženica. 5. Schu-bert: Andante. 6. Miller-Horts: Wotle. 7. Lajtai:
Mi lak, valček 14.30 Poročila, cene živil 15.45 Prencs slik (Fulton) 16.20 Ura za deco 17.15 Predavanje 18.00 Operetni koncert: 1. Lehar: Ciganska ljubezen, potpuri. 2. O. Strauss: Vojak iz čokolade. 3. FalI: Ljubi Avguštin, potpuri. 4. Gilbert: Deviška Suzana 19.15 Predavanje 20.00 »Fidelio«, opera od Beethovna, studio, 2 dej. 22.20 Koncert ciganskega orkestra iz kavarne Spolarich
563 kc Miinchen 4kW
11.20 Plošče 12.55 Trio-koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Tamburaški koncert 20.40 Simfonični koncert radio orkestra
581 kc Dunaj 15kW
11.00 Kvartet
15.15 Oddajanje slik
16.00 Popoldanski koncert
(orkester) 19.55 Čas — vreme 20.00 Koncert tamburaikega dr.:
»Polyhimnia« 21.20 Violoncello—klavir 22.05 Večerni koncert, zatem oddajanje slik
617 kc Brno 2 4kW
12.20 Orkestralni koncert 16.30 Iz Prage: Komorna glasba 19.00 Prenosi iz Prage 21.00 Orkestralni koncert 22.25 Iz Prage: Poljudna glasba
635 kc Langenberg 40kW
13.05 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.35 Komorna glasba 20.00 Radio orkester, zatem poročila in ples. godba do 24
716 kc Berlin 4kW
14.00 Plošče -
15.30 O kom pri filmu ne go-
-vorimo'? predavanje 16.30 Radio orkester 19.00 Večerna zabava 20 00 Elga«, scene od G. Ilaupt-manna, nato čas, vreme in poročila
734 kc Katovice 10 kW
16.20 Plošče 16.50 Koncert
20.30 Simfoničen koncert iz
Varšave 22.00 Poročila
743 kc Bern 2 5 kW
12.43 Čas, vreme, nato plošče 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Solo-petje 21.00 Orkester
22.00 Poročila, nato lahka glasba
770 kc Frankfurt 4kW
12.15 Izbor iz oper, plošče 15.15 Ura za mladino 16.15 Gospodinjska ura 17.45 Radio-orkester 20.00 »Suknja«, opera, G. Puc-cini, 1. dej. Za tem koncertni večer velikih pevcev (plošče), nato plesni komadi do 24.00
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Vreme, plošče 16.15 Popoldanski koncert 18.00 Koncert radio-reklame 20.00 »Suknja«, opera v 1. dej.,
G. Puccini 21.00 Veseli večer 22.30 Plesni komadi do 0.00
878 kc Praga 5 kW
12.20 Koncert 13.55 Borza 15.00 Plošče 16.00 Trg
16.30 Komorna glasba 19.05 »Peg, srček moj« 22.25 Godba za ples
527 kc Ljubljana 2 5kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna
poročila, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Obisk modernega pohištva
na jesenski razstavi 17.00 Koncert Radio orkestra: Parma: Mladi vojaki; Waldteufel: LaPlusBelle; Weber: Divji lovec; Verdi: Trubadur; Buday De-nes: Če me ljubiš 19.30 Delavska ura: Zavarovalni prispevki v našem delavskem zavarovanju, g. Bole Josip
20.00 Vzgojeslovno predavanje,
g. Pero Horn 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Časovna napoved in poročila
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plošče
18.00 Popoldanski koncert 20.30 Simfonični koncert (iz
Warsza\ve) 22.45 Godba za ples
1085 kc Ktinigsberg 4kW
16.00 Ura za žene 16.30 Zabavna glasba 18.45 Bon ton v teku stoletij 20.00 Lahka večerna glasba 23.30 Plesni komadi do 24.00
1139	kc Košice 2 5kW
12.05 Orkester
17.10 Koncert
21.00 Poljudni večer
22.25 Iz Prage: Poljudna glasba
1140	kc M.Ostrava 10kw
19.05 Iz Prage: Prenos igre 22.25 Iz Prage: Poljudna glasba
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Plošče
15.00 Knjižna ura za ženo 16.30 Stara domača glasba 20.00 Prenos akademije ob priliki evangelskega internacionalnega zborovanja 20.30 Dunajska ljudska glasba 21.30 Humor v svetovni literaturi
Godba za ples do 24.00
1184 kc Breslau 4kW
16.30 Komorni koncert
19.05 Richard Straufiov koncert
20.30 Ljudski koncert
698 kc Belgrad 2 5kW
12.45 Radio kvartet
13.30 Dnevne vesti (»Pravda«)
17.30 Prenos izmenjave straž na
kraljevem dvoru 18.15 O ljudski prehrani predava dr. St. Ivanic 20.00 Koncert opernih arij in duetov
21.00 O higijeni lepote, predava
dr. A. Cvetkovič 21.30 »Oče je prišel«, komedija
v 1 dej. 22.00 Čas. Dnevne vesti
»(Politika«) 22.15 Ciganska kapela g. Nikoliča
877 kc Zagreb 0 7kW
11.30 Plošče
12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka,
nato plošče 12.30 Dnevne vesti 20.00 Knjižna ura 20.15 Kulturne in družabne novice
20.30 Komorni večer društva Merkursimultana prireditev za Zagreb in Ljubljano
22.30 Poročila in vreme
212 5 kc Varšava 10kW
12.05 Plošče
20.30 Večerni koncert
22.45 Godba za ples
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert orkestra ogrskega honvedskega pešpolka št. 1 11.10 Mednarodno vodokazno
poročilo 12.00 Zvonovi univerzitetne
cerkve, vreme 12.05 Plošče
14.30 Poročila, cene živil 16.00 Predavanje socialne misijonske družbe 17.15 Predavanje Turanske družbe
18.00 Lahka glasba (orkester): 1. Urbach: V burji in viharju, koračnica. 2. Lan-ner: Schonbrunn, valček. 3. Fucik: Marinarella, uvertura. 4. Poesi: »Ebb<'il es abbol«, potpuri. 5. a) Alex de Taeye: Venilien-ne-Baerarolle. b) Poliakin: Polka kanarčkov. 6. Kom-zak: Mojim prijateljem, potpuri. 7. Lincke: Gardni iovci, koračnica 19.45 Kabaretni večer 22.00 Čas, vreme, časopisna poročila; zatem prenos ciganskega koncerta iz Grand hotel Hungaria
563 kc Miinchen 4kW
12.30 Opoldanski koncert
14.30 Plošče
16.00 Radio kvartet
18.00 Trio-koncert
20.20 Iz zgodovinskih koračnic
22.00 Plesna glasba do 0.30
581 kc Dunaj 15kW
11.00 Kvartet 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 19.10 Sonati od Beethovna in
Haydna 20.00 Čai - vreme 20.05 Opereta: >,Poljska kri« (Nedbal), zatem odd. slik
617 kc Brno 2 4kW
12.20 Iz Bratislave: Koncert. 17.45 Nem. odd.: Wagnerjeve arije
19.05 Orkestralni koncert 20.00 Iz Prage: Poljudni koncert 22.25 Iz Prage: Prenos iz Joachymsthala
Sobota. 7. septembra
635 kc Langenberg 40 kW
13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 19.15 Ura za delavce •20.00 Vesel večer, zatem poročila in plesna godba do 1
716 kc Berlin 4kW
14.00 Plošče 17.00 Radio orkester 20.15 Pester večer, nato čas, vreme, poročila, nato do 1.00 plesni komadi
734 kc Katovice 10 kW
16.30 Ura za deeo
18.00 Prenos večernic iz Vilne
22.30 Plošče
22.45 Plesni komadi
743 kc Bern 2 5 kW
12.43 Čas, vreme, nato plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče
20.35 Drama v emmentalskem dialektu
22.15 Poročila, nato lahka glasba do 24
770 kc Frankfurt 4frW
13.15 Simfonični koncert
(plošče) 15.15 Ura za mladino 16.30 Jazz in plesna glasba 18.30 Kratek pregled po tovarni
»Adler« (avto) 19.30 Filozofija smeha, predavanje
20.00 Angleške pesmi, nato lahka glasba
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Vreme, plošče
14.00 Mladinska ura
15.00 Zabavni koncert
16.30 Plesna čajanka
18.45 Klavirski komadi za deco
20.00 Angleške pesmi
22.30 Plesni komadi do 0.30
878 kc Praga 5 kW
12.20 Iz Bratislave: Koncert 15.00 Plošče 16.30 Jazz
20.00 Poljudni koncert 22.26 Koncert iz Joachymsthala (jazz)
896 kc Poznanj 15kW
13.05 Plošče 19.20 Glasbena ura 20.30 Poljudni koncert 24.00 Koncert — organizira »Philips«
1085 kc Konigsberg 4 kw
15.30 Literarna ura za mladino 16.00 Zabavni koncert 18.15 Prenos iz stolnice v K5-nigsbergu: zbor in orgle. Pravni položaj žene danes in nekdaj 20.00 Pester večer 22.30 Plesni komadi do 24.00
1139 kc Košice 2 5kW
12.00 Orkester 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Poljudni večer 22.25 lz Prage: Prenos iz Joachvmsthala (jazz)
1140 kc M.Ostrava 10kW
19.00 Orkester
20.00 Iz Prage: Poljudni večer 22.25 Iz Prage: Prenos iz Joachvmsthala (jazz)
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče 16.30 Zabavni koncert 19.00 Reklama, vedna spremljevalka modernega človeka, predavanje 20.00 Koncert lipskega simfoničnega orkestra 21.15 Pesmi na lutnjo
Godba za ples do 0.30 (prenos)
1184 kc Breslau 4kW
16.30 Zabavni koncert 18.50 Plošče 20.30 Zabavni večer 22.35 Radio-jazz do 24.00
Dospelo po zaključku lista
653 kc Ziirich 0 7kW
Nedelja
11.00 Radio-orkester
12.29	Cas, vreme, nato plošče, borza
15.00 Dunajska pesem od Schu-berta do danes, plošče
16.00 Koncertni prenos iz Carl-ton-Elite-Hotela
17.15 O vrednosti športa, dialog.
20.00 Radio-orkester
20.30	Vojaške popevke.
21.20 Radio-orkester, nato poročila
653 kc Ziirich 0 7kW
Ponedeljek
12.30 Cas, vreme, nato Radio-orkester, borza
15.00 Plošče
16.00 Koncertni prenos iz C. E. H.
19.00 Amerikanee v ogledalu
Evropejca, predavanje 20.00 Philipsov večer 21.10 Dueti. nato poročila
653 kc Ziirich 0 7 kW
Torek
12.30 Čas, vreme, nato plošče,
borza 13.00 Plošče 15.00 Radio-orkester 16.00 Koncertni prenos iz C. E. 20.00 Zgodovinske silhuette 21.00 ftadio-orkester, nato poročila
653 kc Ziirich 0 7 kW
Sreda
12.30 Čas. vreme, nato radio-orkester. borza 15.00 Plošče
16.00 Koncertni prenos iz C. E. H.
18.30 O amerikanskem journa-
lizniu. predavanje 19.00 Moderne trgovske stavbe 20.00 Veseli dunajski večer, Radio-orkester 22.00 Poročila
653 kc Ziirich 0 7kW
Četrtek
12.30 Čas, vreme, nato plošče, borza
15.00 Radio orkester 16.00 Koncertni prenos iz
C. E. H. 19.33 Organizacija moderne knjižnice, predavanje 20.00 Literarne recitacije, nato lahka glasba, poročila
653 kc Ziirich 0 7kW
Petek
12.30 Čas, vreme, nato radio
orkester, borza 15.00 Plošče
16.00 Koncertni prenos iz
C. E. H. 20.00 Plesni večer 22.00 Poročila
653 kc Ziirich 0 7kW
Sobota
12.30 Čas, vreme, nato plošče borza
15.00 Švicarska ljudska glasba, plošče
16.00 Koncertni prenos iz
C. E. H. 19.00 Zvonovi ziiriških cerkva 20.00 Ljudski večer, nato poročila
Kupon
občudoval dovršenost in ostrost slike. Pa si daš fotografijo, ki morda meri 9X12 cm povečati na 50 X 70 cm, in se je vsa povečava izvršila čisto mehanično in optičnim potom, ne da bi se je fotograf dotaknil, kar ostrmiš ves razočaran in prepričan, da povečana slika in mala fotografija nista kar nič podobni. In vendar sta si objektivno vzeto, popolnoma podobni, le naše oči. se protivijo, da bi bele in črne lise združile v organsko celoto in jih nam kot celoto prenesle v možgane. Prav tako se nam nikdar ne zde naravne ogromne dimenzije glasu, ki prihajajo iz zvočnika, pa četudi jih poslušamo iz večje daljave. Iz tega sledi, da ni na mestu, ako si n. pr. restavrater nabavi močno radijsko prejemno napravo z ogromnim zvočnikom, ki naj po obširnem vrtu »sparget sonum«, ampak je mnogo pravilneje, da si nabavi več manjših zvočnikov, ki bodo po možnosti od več strani oddajali program z naravnim obsegom glasu. Jakost glasu iz zvočnika se seveda ravna po energiji, ki prihaja iz aparata, Za slušalke zadostuje v polni meri, ako znašajo amplitude 0.1 do 1 mili-ampera, zvočniku pa nikarmo dati čez 10 mA, razven v izjemnih slučajih.
Pri konstrukciji zvočnika je premagati dve težavi, oziroma rešiti dve nalogi: električno in akustično. Elektromagnetni del naloge je dandanes toliko kot rešen in sicer posrečeno rešen. Z mehanično akustičnim si pa še vedno belijo glave prebrisani in neprebri-sani konstrukterji in rešujejo ta problem bolj ali manj uspešno, saj je samo v Ameriki izdanih čez desettisoč patentov na konstrukcije zvočnikov. Pri slušalkah se izvrši sprememba električnih vtripov v akustične popolnoma adekvatno le tedaj, dokler niso izhodne energije iz aparata prejake, oziroma dokler niso slušalke preobremenjene. Radi tega moremo slušalke rabiti le, če se tiščijo ušes, ako jih pa le položimo predse na mizo, že zgubi sprejem svojo specifično dobro stran. Kakor hitro pa hočemo glas toliko pojačiti, da ga je čuti po vsej sobi, moramo seči po mehaničnih sredstvih, potom katerih se zvočni nihaji po-jačijo.
Prvi posredovalec med električnim in akustičnimi nihaji je telefonska membrana, ki pa žal ni brezsnovna, da bi mogla slediti brez-snovni električni energiji. Pri svojem nihanju je vsled snovi bolj ali manj ovirana, zraven pa imajo še razne snovi lastnost, da gotove frekvence pojačijo čezmerno, druge pa zanemarijo. Od idealne membrane bi zahtevali, da bi reagirala na nihaje od 30 do 10.000 v sekundi popolnoma enakomerno, česar pa žal ni mogoče doseči, čeprav se zanjo vporabljajo najrazličnejše snovi, kot papir, aluminij, steklo, les, oglje, svila in kdo ve kaj še. Imam tu v mislih one zvočnike, katerih membrana ima
obliko stožca, čigar vrh je zvezan s kotvico, nahajajočo se v bližini magneta. Osnovna ideja teh vrst zvočnikov je kar najpreprostejša, ker papirnata, ali kakršnasibodi membrana ni nič drugega, kot povečana membrana slušalk. Te membrane morejo vsekakor pri prvovrstni iz peljavi producirati skoro vse glasovne frekvence enakomerno, to je tudi zelo nizke glasove in prav visoke. Nižje glasove bolje proizvajajo zelo velike membrane, visoke glasove pa one, ki imajo ali majhen obseg, ali pa so iz tankega materijala. Za enakomerno pojače-nje vsega glasovnega spektruma so vpeljali zvočnike z membranami v obliki stožca, katerega vrh pa ni v sredi in katerega membrana je zelo obsežna, pa ni vsa iz enako debelega materijala. Nekatere firme konstruirajo zvočnike z dvema stožčastima membranama, katerih robovi so zlepljeni, vendar pa je vrh le enega stožca zvezan z magnetovo kotvico. Druge tvornice zopet sestavljajo zvočnike, ki imajo membrano sestavljeno iz več delov, ki so med sabo prav rahlo zvezani, ti deli so nekaki krogovi izseki, in se imenujejo te membrane sektorske membrane, ter slovijo ti zvočniki kot eni najpopolnejših.
Vsi zvočniki s stožčasto membrano slonijo na elektromagnetnem principu, prav tako kot zvočniki s trombo, ki pa navadno ne repro-ducirajo vsega glasovnega spektruma in so zatorej nekaj slabši kot taki s stožčasto membrano. Seveda pa se dobe tudi trombasti zvočniki, ki so prvovrstni in ki prav lahko posekajo tudi dobre zvočnike s stožčasto membrano, pa so v poslednjih letih prišli nekako iz mode in jih skoraj ni dobiti. Stvar je namreč taka, da dobimo izboren zvočnik, ako pritrdimo na prvovrsten magnetni sistem prav dolgo trombo ali lij, ki pa mora biti iz materijala, ki nima v glasovnem obsegu lastne frekvence in ki tudi nima lastnosti, da bi gotove višine glasu občutno jačje proizvajal kot druge. Letošnje leto so prišli k nam na trg iz Amerike zvočniki, katerih tromba ali lij je dolg od 1.6 do 2 m, ki pa je tako zvit kot polževka. Ta lij pa je iz kompaktne mase vlit, menda iz sadre in tudi tehta od 10 do 20 kg. Imajo tudi specijalno konstruiran magnetni sistem in spe-cijalno aluminijasto membrano, katera cela niha in reproducira tako naravne glasove, kot noben drug zvočnik, osnovan na elektromagnetnem principu. Ta zvočnik nosi ime Len-zola in ga je dobiti v treh velikostih. Posebno je priporočati amaterjem srednjo velikost, ki odgovarja na silno šibke izhodne energije, pa ni preobtežen celo pri najjačjih reprodukcijah. Njegov glas je neprimerno naravnejši od vseh zvočnikov s stožčasto membrano, je nekako poln ki uglajen. Cena tega zvočnika znaša okrog 2000 Din, in ga je danes priporočati pred vsemi drugimi.	(Konec prihodnjič.)
Obiščite
našo razstavo na velesejmu
paviljon levo pred češkim paviljonom!
Obiščite našo
trgovino
Miklošičeva c. 5 poleg Uniona telefon 3190
v
Obiščite našo
delavnico
hotel Union, dvorišče desno
Pogled v prodajni lokal
Radijska oddajna postaja Ljubljana
bo gotovo ustregla Vaši želji!
Delavnica R. L.
Prodajni oddelek
Radijske oddajne postaje Ljubljana
Vam bo postregel z najboljšimi aparati pod najugodnejšimi pogoji
Zastopstvo kvalitetnih aparatov
..RADIONE"
ter velika izbira izdelkov vseh vodilnih radijskih tovarn!
LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 Hl^DT OVITKA TM VTNTFTR- IN(T ADf.H. TVAN DF.NGOV — TISK TIIGOSI.OV. TISKARNE (K. ČEČ) 1