Poštnina pfat&m t gotovini. Leto XI., St 16 .JUTRO" St. 14>0 a) Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. LJubljana, ponedeljek 28. aprila I94I Cena 2 Di* PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telef at 3 SL 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Pooedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Maribor, Grajski trg St. 7. Telefon St. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L rel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. La caduta di Atene II bollettino di guerra N° 326 Numerosi soldati jugoslavi e gred catturati — Sette carrl ar mati e numerose auto-mobili blindate distrutte sul fronte di Tob ruk — Dne velivoli nemiri abbattuti II Quartiere Generale del le Forze Armate comunica in data di 27 aprile 1941-XIX: Nelle operazionl di rastrellamento nel-TAlbania settentrionale e nell'Epiro sono stati catturati numerosi militari jugoslavi e greci ed ingente quantita di armi, muni-zioni e mezzi di trasporto. In Cirenaica sul fronte di Tobruk, sono »tate respinte con forte intervento della nostra aviazione puntate di carri e fante-rie nemiche. Abbiamo distrutto 7 carri e parecehie autoblinde. Nella notte sul 26 aerei nemici hanno bombardato Bengasi causando alcune vittime e qualche danno. T'n aereo nemico fe stato abbattuto dalla difesa contraerea. Le vittime accertate del bombardamento aereo navale di Tripoli so- no 101 di cui una ventina nazionali. I feriti sono circa 300. Nell'Africa Orientale a Gimma un veli-volo »Hurricane« e stato abbattuto dalla difesa contraerea. Berlino, 27. apr. (Štefani) II CommandO Supremo delle Forze Armate tedesche ha dato con un comunicato speciale notizia della caduta di Atene. II comunicato dice: Dopo aspri attacchi delle pattuglie avan-zate del Corpo corazzato tedesco sui re-parti di copertura inglesi in fuga preci-pitosa, le truppe tedesche sono entrate sta-mane alle 9.25 in Atene. Sull'Acropoli sven-tola la bandiera uncinata. Padec Aten Vojno poročilo št. 326 Mnogo jugoslovanskih in grških vojakov ujetih — Sedem tankov in več o klopnih avtomobilov uničenih pri Tobruku — Dve sovražni letali sestreljeni Nekje v Italiji, 27. aprila. (Štefani) Komunike št. 326 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V teku očiščevalnih operacij v severni Albaniji in v Epiru je bilo ujetih mnogo jugoslovanskih in grških vojakov ter zasežena znatna množina orožja, municije in transportnih sredstev. V Cirenaiki so bili ob močnem sodelovanju našega letalstva na fronti pri Tobruku zavrnjeni napadi sovražnih tankov in pehote. Uničili smo 7 tankov ter več oklopnih avtomobilov. Ponoči 26. aprila so sovražna letala bombardirala Bengazi in povzročila nekaj žrtev ter nekaj gmotne škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Žr- tev letalskega bombardiranja Tripolisa je bilo 101 oseba, med katerimi je dvajseto-rica Italijanov. Ranjencev je približno 300. V Vzhodni Afriki je bilo pri Džimi sestreljeno od protiletalskega topništva letalo tipa Hurricane. Berlin, 27. aprila. (Štefani) Nemško vrhovno vojno poveljništvo objavlja v posebnem komunikeju: Po silovitih napadih sprednjih straž nemške oklopne divizije proti bežečim angleškim zaščitnicam so nemške čete ob 9.25 dopoldne vkorakale v Atene. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem. Nemško vojno poročilo Berlin, 27. aprila. (DNB) Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Čete nemške vojske, ki se bore v Grčiji, so dosegle v zasledovanjih sovražnika preko črte Tebe - Chalkis danes ob 9.25 Atene. V drznem napadu iz zraka so zavzeli padalci že 26. aprila zjutraj Korintsko ožino, kakor tudi mesto Korint. Številni Angleži so bili ujeti, ostanek pa se je v divjem begu umaknil proti jugu. Ob vstopu v Korintski zaliv je prodrla osebna standarda »Adolf Hitler« po ne-zadržljivem napredovanju preko zaliva Patrasa na Peloponez in zavzela po zlomu sovražnega odpora pristaniško mesto Pa-tras. V grških vodah so prizadela letala 25. aprila sovražniku nove hude izgube na ladjah. Uničila so tri trgovske ladje s skupno 27.000 tonami, med njimi dva velika transportna parnika in poškodovala r. bombami še dve nadaljnji trgovski ladji. V Severni Afriki so bile angleške sile, ki so udarile v smeri na Capuzzo - Sol-lum, v protinapadu poražene s sodelovanjem letal in vržene proti jugu. Pri tem je bilo uničenih 7 sovražnih oklopnih voz in več oklopnih izvidniških voz. Poskusi za vdor iz Tobruka so se izjalovili. Podmornice so potopile na Atlantiku 5 sovražnih, trgovskih ladij s skupno 39.148 tonami. Bojna letala so uničila včeraj na morju okrog Anglije trgovsko ladjo s 5.000 tonami, v nizkem poletu pa neki angleški rušilec. Tretja ladja, kl je bila naložena s sestavnimi deli za letala, je prejela dva bombna zadetka v polno. Zadnjo noč so bombardirala bojna le- tala z dobrim učinkom ponovno luko za preskrbo in ladjedelnice Liverpool kakor tudi druga pristanišča ob angleški južni in vzhodni obali. Stražna ladja s 1000 tonami je bila potopljena. Na nekem nočnem letališča sovražnika so nastali požari v hangarjih in zakloniščih. Dalekostrelne bojne baterije vojne mornarice so z dobrim uspehom obstreljevale v doverskem pristanišču zasidrane ladje. Sovražnik je izgubil pri dnevnih poletih nad obalo zasedenih krajev in nad za-padnimi in vzhodnimi Frizijskimi otoki štiri letala, med njimi tri po lovcih, eno pa po protiletalskem topništvu. Zadnjo noč je metal sovražnik na raznih krajih zasedenih krajev in nad severno nemško obalo razdiralne in zaži-galne bombe, predvsem na stanovanjske dele mesta Hamburga. Vojne ali vojaške škode ni bilo. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Dve sovražni bojni letali sta bili sestreljeni. V bojih pri Termopilah se je posebno odlikoval stotnik pehotnega polka Baacke. V žilavem nočnem boju proti sovražniku, ki je bil v pripravljeni postojanki, je osvojil s premakljivim oddelkom važno sotesko in zaplenil 24 topov. Berlin, 27. apr. (Štefani) O zavzetju Aten so se zvedele še naslednje podrobnosti: Nemške motorizirane čete so zavzele mesto med 9. in 10. uro dopoldne. Nemci, kolikor jih je še ostalo v Atenah, so sprejeli nemško vojsko s silnim navdušenjem. Prebivalstvo je bilo povsem mirno. Iz vrst množice so se čuli vzkliki začudenja spričo silne oborožitve in strumnega nastopa nemških čet. Operacije pred zasedbo Aten Berlin, 27. aprila. (DNB). Kakor poroča berlinski dopisnik ameriške agencije United Press iz poučenih berlinskih krogov, se nem ;kc čete od včeraj popoldne nahajajo le še za lučaj oddaljene od atenskih predmestij. V berlinskih krogih zatrjujejo, da bo okupacija Aten objavljena v p\oebaern nemškem vojnem poročilu, ki bo izdano popo'dne. Sodijo, da nemške čete čakajo-edinole še na to, da se strnejo z italijanskimi četami, ki so prisile z druge srvji, nakar bosta nemška in italijanska vojska ramo ob rami vkorakali v grško prestol-n;co. Z okupacijo Aten bo praktično tudi zaključena balkanska vojna, ki se ie pričela pred tremi tedni. Ni pričakovati, da bi prišlo za Atenami še do kakega večjega grškega odpora, ker Grki na Peloponezu niso zgradili nobenih utrjenih črt. Današnji nemški listi se obširno bavijo z skorajšnjo zasedbo Aten in zaključkom balkanske vojne ter podčrtavajo, da je Anglija, kakor že svoječasno v svetovni vojni. zopet žrtvovala avstralske čete. ki so ime!f pri kritju angleškega umika velikanske izgube. V nemških krogih zatrjujejo, da se nemške čete z angleškimi četami niso več spopadle od 13. aprila, ko so prvič naletele nanje, pač pa so se nemške čete ponovno zapletle v zelo ogorčene borbe z avstralskimi edinicami, zlasti v burbah za p>ie>az Termopile. Po informacijah, ki jih imajo v Berlinu, so Nemci že doslej zasegli bogat vojni pflen. Angleške čete so na prenagljenem umiku puščale za seboj tanke, motorna vozila, municijska skladišča, vellike naloge živeža in vsakovrstnega vojnega materiala. Angleško vojaštvo je metalo od sebe vse, kar ga je oviralo na begu. šlo je le za to, da sii vojaki rešijo golo življenje. V Berlinu so prepričani da se je že uresničila napoved, da je Anglija doživela na Grškem svoj drugi Dunkerque. Poraz in angleške izgube pa bodo to pet hujše zaradi tega, ker so nemške letalske sile pravočasno pričele rušiiti angleška pota za umik ter transportno ladjevje v grških lukah. V zadnjih dneh so se letalski napadi stopnjevali do viška in so nemška ter italijanska letala napadala umikajočo se angleško vojsko. V zadnjih dneh so nemška m italijanska letala uničila za nad 200.000 ton v grških llukah pripravljenega transportnega brodovja. Ladje, loi niso bile potopljene, pa sio bile vsaj tako hudo poškodovane, da so nesposobne za transporte. Vrhovni grški poveljnik Papagos upokojen New York, 27. aprila. Uradno grško poročilo s Krete javlja, da je kralj z dekretom upokojil na njegove lastno prošnjo vrhovnega poveljniška grške kopne vojske generala Papagosa. Angleški umik na Kreto New York, 27. aprila. (DNB). Ne\vyor-ški listi podčrtavajo dejstvo, da je soteska pri Termopilah padla in da prodirajo Nemci v smeri proti grški prestolnici. Iz Londona javlja United Press, da namerava Anglija držati Kreto s pomočjo brodovja in da. ji bo morda tudi uspelo obdržati nekatere otoke na Egejskem morju. Angleške izgube v grških vodah Berlin, 27. aprila. (DNB). Od 16. aprila dalje so nemška letala v bližini grških obal potopila že 232.000 ton angleških ladij, ki so bile pripravljene za odvoz angleške vojske. 52 nadaljnjih ladij je bilo istočasno takoa poškodovanih, da ne bodo več uporabne. Na ta način so Angleži od 16. t. m, dalje v 8 dneh v Grčiji izgubili skupno okoli 700.000 ton ladijskega prostora, kar bi odgovarjalo 77.000 železniškim vagonom. S tolikim številom železniških voz bi bilo mogoče v nepretrgani vrsti pokriti vso železniško progo iz Berlina v Hamburg. Borba za letalska oporišča Amsterdam, 27. aprila (DNB). Po angleškem radiu je letalski strokovnjak Olli-ver Steward govoril o vprašanju, zakaj Angleži niso mogli poslati več svojih letal v Grčijo. Dejal je, da mora angleško letalstvo v Angliji postati številčno dovolj močno, prav tako pa Angleži ne morejo oslabiti svojih letaliških sil v Severni Afriki. Ste\vard je priznal, da so Angleži sedaj v Grčiji in v Severni Afriki izgubili mnogo važnih letalskih oporišč. Dejali je, da je sedanja vojna v veliki meri borba za dobra letalska oporišča ter da imajo prednost orni, ki si taka oporišča osvoje. Zaplemba imetja Sokola na Hrvatskem Zagreb, 27. apr. (Štefani). Hrvatska vlada je odredila, da se zapleni vse imetje vsesrbske organizacije Sckol. Imetje bo pripetil© državi. Le visite presso il R. Commissario Civile Lubiana, 26. apr. (Da uno degli inviati speciali dell'Agenzia Štefani). II Consigliere Naz. Molfino, accompagnato dai dirigenti dell'Unione commercianti di Trieste, ha fat-to visita al R Commissario Civile per i ter-ritori sloveni occupati tntrattenendosi sui problemi interessanti il commercio e par-ticolarmente sul settore riguardante l'im-portazione e 1'esportazione da e per i ter-ritori occupati. Nel pomeriggio il R. Commissario Civile ha ricevuto 1'Ispettore deirOpera Nazionale Dopolavoro per la Venezia Giulia incaricato di coordinare le attivita dopolavoristiche dei territori stessi. II R. Commissario Civile nell' esprimere il suo compiacimento per quanto e stato fatto e particolarmente per il funzionamento del Dopolavoro delle Forze Armate di Lubiana, che dispone di sale di proiezione, di lettura, di bagni, di una palestra e di un autoparco, ha dato diret-tive che in tutte le localita piu importanti del territorio occupato e in special modo di quelle ove sono dislocate truppe, siano isti tuite sedi del Dopolavoro, che avranno com-pito di svolgere opera assistenziale e ricre-ativa verso la popolazione civile. Obiski pri Kr. Civilnem Komisarju Ljubljana, 27. apr. (Od posebnega poročevalca agencije Štefani). Nacionalni svetnik Molfino, ki ga je spremljalo nekaj vodilnih članov zveze tržaških trgovcev, je obiskal Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje. Govorili so o vprašanjih, ki se nanašajo na trgovino in še posebej na področje trgovinskega prometa z zasedenim ozemljem. Popoldne je Kr. Civilni Komisar sprejel tudi inšpektorja nacionalne organizacije Dopolavoro iz beneških pokrajin, ki ima nalogo, da uredi dopolavorovsko delovanje na zasedenem ozemlju. Kr. Civilni Komisar je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, kar je bilo doslej storjenega in še posebej nad delovanjem Dopolavora v vrstah vojnih sil v Ljubljani. Tukajšnja organizacija ima na razpolago dvorane za predvajanje filmov, čitalnice, kopališča, telovadnico in avtopark. Komisar je dal navodila za nadaljnje delovanje organizacije v vseh važnejših krajih zasedenega ozemlja in posebno tam, kjer so razmeščene čete. Po teh navodilih se bodo ustanovile krajevne dopolavorovske organizacije z nalogo, da razvijajo podporno in vzgojno delovanje tudi med civilnim prebivalstvom Delo ministrstva za Ljudsko Kulturo Državni Podtajnik PolvereUi o duhovni organizaciji italijanskega naroda Rim, 27. apr. (Štefani.) Pod vodstvom predsednika senata so se včeraj popoldne sestali parlamentarni odbori za finance, prosveto in ljudsko kulturo. Razpravljali so o proračunu ministrstva za ljudsko kulturo. V početku je predsednik v kratkem govoru pozdravil vse vojne poročevalce in operaterje, ki jih je ministrstvo za ljudsko kulturo poslalo na bojišča in še posebej ministra za ljudsko kulturo, kl se že od pri-četka vojne bori na fronti kot letalec. Državni podtajnik ministrstva za ljudsko kulturo PolvereUi je imel nato govor o delu ministrstva za ljudsko kulturo v sedanji vojni, o pomenu propagande in filma ter o zaslugah italijanskih novinarjev in filmskih operaterjev za duhovno organizacijo italijanskega naroda. Ministrstvo za ljudsko kulturo izvaja strogo kontrolo nad angleško-ameriško in grško propagando, ki ni niti najmanj tako lojalna kakor italijanska in ki stalno širi tendenčne vesti, na katere pa italijanski tisk in radio nemudno reagirata in jih demantirata. Ministrstvo je organiziralo skupino vojnih poročevalcev na raznih frontah. Ob pri-četku vojne je bilo tako mobiliziranih 260 novinarjev. Sedaj jih dela na raznih bojiščih še 148. Državni podtajnik je s pieteto pozdravil one, ki so v tej pomembni službi padli za domovino. Padlo je sedem novinarjev, štirje so bili ranjeni, za dvema pa ni sledu. Velik pomen ima v vojni tudi delo filmskega zavoda »Luce«, ki snema za filmske dnevnike vse najpomembnejše vojne in politične doerodke. Tn^i tn ..'^'•mvi ^nHr la na bojišča oddelek svojih sotrudnikov. Dva izmed njih sta padla, eden je izginil, trije so bili odlikovani z vojaškimi redi. Končno je tudi italijanska radijska ustanova EIAR organizirala svojo vojno radijsko službo. Izmed njenih posebnih poročevalcev je eden padel, za dvema pa je izgi- nila sleherna sled. Radijski napovedovalec v Addis Abebi je ostal na svojem mestu vse do trenutka, ko je sovražnik pričel vdirati v mesto. Državni podtajnik Polverelli je nato govoril o značaju fašistične novinske službe v nasprotju z onim v plutokratskih in demokratskih državah, že od jeseni dalje je morala Italija vzdržati vso težo oboroženih sil britanskega imperija. Italija je trdno in ponosno vzdržala ta pritisk, italijanski tisk in radio sta tedaj visoko dvigala duli naroda. Angleži so govorili o svobodi, toda mislili so gotovo le na tako svobodo, kakor jo uživajo pod njihovo oblastjo ljudstva v Palestini, Indiji in kolonijah. Tudi Američani so govorili o svobodi, menda o svobodi 20 milijonov njihovih črncev in milijonov njihovih brezposelnih. V znamenju takih laži o svobodi je skušala londonska propaganda ločiti italijanski narod od režima v onih resnih dneh. Kakšno je njihovo pojmovanje o svobodi, je piratski britanski svet za razliko od k * <- skega sveta pokazal tudi v Cirenaiki. Govornik je omenil tudi katastrofo bivše Jugoslavije in osvoboditev Dalmacije. Ooe-ležil je zli zgled lažnih voditeljev naroda, ki so ob uri največje potrebe zapustili njega in njegovo vojsko. Kolika se je pokazala razlika med kraljema iz Beograda in Aten ter med Nj. Vel. Kraljem, ki je ostal med svojim narodom, in Nj. Vis. prestolonaslednikom, ki se je boril skupaj s svojo vojsko. Državni podtajnik Polverelli je obeležil tudi brezplodne angleške poskuse, da bi štrli odpor junaških italijanskih sil v Etiopiji. Pozdravil je junake z Balkana in končno naglasil, da se bo borba nadaljevala v smislu Ducejevih ukazov do končne zmage. Njegov govor so vsi prisotni sprejeli z navdušenim vzklikanjem Kralju in Duceju. Končni cilj držav osi Izločitev angleškega vpliva v Evropi Budimpešta, 27. apr. (Štefani) »Magyar Orszag« poudarja v daljšem članku, da so prav brez smisla angleške insinuacije, po katerih naj bi bila Nemčija skušala izvajati diplomatski pritisk na Španijo, Portugalska in Turčija pripominja pa. da tako v Rimu kakor tudi v Berlinu še enkrat opozarjajo, da ie namen Italije in Nemčije pregnati Anglijo iz Evrope. Anglija, ki je že pregnana z Balkana, skuša sedaj dobiti pomoč Zedinjenih držav in polastiti se novih postojank, ki so ji potrebne za niene akcije, a to predvsem na Pirenejskem polotoku in v Turčiji. Glede na to izjavljajo osni krogi, da nemški odgovorni politiki pazijo na vse in da so njihovi org3ni prisotni povsod. Italija in Nemčija sta pretehtali vse možnosti in predvsem one. v primeru katerih M moRla Am»iija H ogra- žati mir in integralnost kontinenta. Bern, 27. apr. (Štefani). Zanimanje, s katerim švicarski tisk zasleduje razvoj velikopotezne akcije osi na Sredozemskem morju, je utemeljeno s prepričanjem da bo od njenega uspeha odvisen sam novi red v Evropi. »Tribune de Lausanne« pripominja v svojem uvodniku, da pač ne bo treba čakati na rezultat bitke na Atlantiku, marveč bo vse odvisno že od tega, ali bo Angliji uspelo ohraniti svoje postojanke na Sredozemskem morju ali ne. Ce se ii to ne bo posrečilo, bo novi evropsk' red lahko takoj vzpostavljen in v ta red se bodo morale takoj vključiti tudi vso države, ki so še nevtralne. Bolgarska vojska v zapadni Makedoniji Sofija, 27. aprila. (Štefani). Bolgarska vojska, ki uspešno prodira v poslednje predele zapadne Makedonije, je zavzela Bi-tolj, Veiles, Prilep in še nekatere druge kraje bivše južne Srbije. Včeraj je kralj Bork obiskal Štip. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Nemški poslanik v Sofiji je bil med tem na obisku v Skoplju, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Sofija, 27. aprila. (Bolgarska tel. ag.) Iz Skopi ja poročajo, da je vrhovni predstavnik bolgarskih oblasti v nekdanjem srbskem delu Makedonije, Anton Kozarov, že prevzel vse posle ter izdaj prve odredbe za Makedonijo. Železniške zveze v nekdanji srbski Makedoniji so že popolnoma vzpostavljene ter vozijo vlaki redno in stalno. Tudi poljedelska dela so bila povsod že obnovljena. Prebivalstvo povsod opravlja svoje redno delo, trgovina in obrt se razvijata normalno. Samomor angleškega agenta v Sofiji Sofija, 27. aprila. (DNB). V zaporih tukajšnje centralne jetnišnice se je obesi! neki Skovtikov, ki je bil zaprt kot agent angleške obveščevalne službe. manifestacije na Cetinju Cetinje, 27. apr. (Štefani). Včeraj so se obnovile na Cetinju velike ljudske manifestacije za italijanske oborožene sile. Na starem črnogorskem dvoru so v okviru posebne svečanosti razvili italijansko zastavo. Na velikem trgu pred starim dvorom se je zbrala ogromna množica ljudstva. Prišli so tudi člani tako zvanega črnogorskega odbora ter zastopniki vseh črnogorskih občin. Svečanosti je prisostvoval tudi poveljnik divizije, ki je zasedla Črno goro. Ko so sredi vojaške parade razvili itlijan-sko zastavo na stari kraljevi palači je vsa množica pričela navdušeno vzklikati Nj. Vel. Kralju, MussoJiniju, Italiji in Črni gori* Ob obeh strazvefe. italijanske zastave so razvili tudi prapor Petrovičev in zastavo nekdanje Črne gore. Zavladalo je izredno navdušeno razpoloženje in po mestu so se še pozneje obnovile manifestacije. Macuoka o svojih ugotovitvah v Evropi Tokio, 27. apr. (DNB). Zunanji minister Macuoka je včeraj govoril pred 6000 ljudmi o svojih vtisih s potovanja v Evropo Naglasil je, da mu je bilo mogoče doseči na tem pc«'. o vanju pomembne uspehe le zaradi tega, ker je bil z njim zbran ves japonski narod. Zmaga na Balkoni jn v Afriki, je dejal, je plod najtesnejšega sodelovanja Rima in Berlina. To spoznanje je zan;; najvažnejše, kar je našel v Evropi. Zaveznikom osi so zagotovljeni vsi uspehi, ksr se bore tesno eden ob drugem. Le nespametni ljudje se lahko še vdajajo iluzijam, da bi mogel kdo Italijo in Nemčijo premagati. Pozdravi Macuoke Stalinu in Molotovu Moskva, 27. aprila. O priliki ratifikacije japonsko-ruske nevtralnostne pogodbe je poslal japonski zunanji minister Macuoka Stalinu in Molotovu daljši prisrčni brao-javki, na kateri sta Stalim in Molotov odgovorila s skupno brzojavko. Eksplozija peklenskih strojev v šanghaju Sanghaj, 27. aprila. (DNB). V dveh tukajšnjih japonskih kinematografih sta včeraj eksplodirala peklenska stroja. 19 oseb je bilo pri tem nevarno ranjenih. Domnevajo, da sta oba atentata političnega značaja. Zato so japonske oblasti odredile, da bo vsak Kitajecki bo hotel posetki japonsko kinematografe, odslej strogo preiskan. Izgredi v Indiji Bombay, 27. aprila. Med Indi in muslimani je prišlo tu ponovno do spopadov. Preteklo nedeljo so bile štiri osebe ubfce, 9i> pa je bilo ranjenih. Policija je morala proti demoostrantem trikrat uporabljati orožje. Sedaj je biia izdam prepoved, da ne sme do nadaljnjega nihče več zapustiti svojega dooM. Avdijence NJ. Vel. Kralja in Cesarja Rim, 27. aprila. (Štefani). Včeraj zju traj ob 10.30 je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejel v poslovilni avdijeaci v Kraljevski Palači v Kvirinalu Eksc. dr. Diomedesa Ariasa Schreiberja, izrednega poslanika in cpolnomočenega ministra pri Kraljevem Dvoru. Nato je Vzvišeni Vladar sprejel Eksc. dr. Vasilea Grigorcea, ki mu je predložil poverilna pisma kot izredni poslanik in opolnomočeni minister Rumunije pri Kraljevem Dvoru. * Hvaležnost albanske* ga naroda Duceju Rim. 27. aprila. (Štefani). Duce jc prejel iz Tirane tole brzojavko: »Vaše besede, namenjene meni, pomenijo najboljšo nagrado za našo zvestobo, za visokega duha in odločno voljo, s katero je albanski narod živel ob strani italijanskih bratovi v tej vojni, katere zmagoviti zaključek pomeni dokončni triumf Velesil Osi na vsem Balkanu. Vaše besede pomenijo živo frotovost v škipetarskem srcu; v pravičnem miru in v novem redu bodo Albaniji od Vas Duce. cotovo priznane njene pravice in ji bo zajamčeno njeno življenje v njenih pravičnih mejah ter v okviru imperialne skupnosti Rima. V imenu albanske vlade Vam izrekam, Duce. najvišjo zaliv lo ter vročo željo vse Albanije, da bi še nadalje in vedno ter z nespreme- njenim duhom delovala za največjo moč in slavo Rima«. — Skevket Verlaci, Predsednik Vlade. Italijanske hranilnice za vojne ranjence Rim, 27. apr. (Štefani). Nj. Vis. Princesa Piemontska je sprejela grofa Di Vulcia in grofa Facchinettia, ki sta ji v imenu Italijanskih Hranilnic in podobnih zavodov izročila 450.000 lir. Ta znesek so zavodi poklonili italijanskim ranjencem. Kr. Civilni Komisa-riat tudi v črni gori Rim, 27. apr. (Štefani). Z dekretom Nj. Vel. Kralja je bil imenovan opolnomočeni minister Mazzolini za Kraljevega Civilnega Komisarja v Črni gori. Kr. Civilni Komisar Mazzolini je že odpotoval na Ceti-nje. Rim, 27. apr. (Štefani). Na grški fronti ja padel Fašistični Konzul Secondo Me-neghetti. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za Fašistični Pokret. Boril se je že v Vzhodni Afriki in pozneje v Španiji. ('i v .J .. il t* - ■*»p Nacionalnih dustfijskih delavcev Rim. 27. apr. (Štefani). Tu je bil sestanek voditeljev Nacionalnih Federacij in ravnateljev Fašistične Konfederacije industrijskih delavcev. Poročilo o njihovem de* vanju je podal Podpredsednik, Narodni Svetnik Amilcare de Ambris, ker je Predsednik Capofferi kot prostovoljec na bojišču. Govornik je toplo pozdravil borce na 'v e h frontah in je naglasil, da delavci vseh kategorij, ki se prav tako smatrajo z a -otrudnike v vojni in graditelje 7 z ganjeno hvaležnostjo slede junaškim naporom borcev Fašistične Italije in vzhiče-ni igotavljajo, kako sleherni dan pomladi, kr-kor ie to že Duce napovedal v svojem odovioskem govoru z dne 23. februarja, prinaša slavne uspehe Italijanskemu Orož-ju. Narodni svetnik de Ambris je nato govoril o pošiljanju italijanskih delavcev v o in ie obeležil poslednje pobude Konfederacije za popolno in učinkovite pomoč temu delavstvu, tako glede orga-■<•'■>- tvihovega potovanja kakor tudi glede njihovega bivanja v zavezniški dr-'-'ie je ooročal o sodelovanju •■■■r:-.rre z državnimi in Fašistični-r i C-b"o«'mi na gospodarskem področju. Opozoril je na manifestacije, ki se pri-pravljajo v delavskih vrstah za proslavo dneva tehnike. Nazadnje je podal nekaj navodil za praktično in boljše podniranje družin de-so v vojski. Načelniki posamez-kov Konfederacije so nato porq--•; '" ti i■ ■ • ;trijsk!h delavcev v pre-1- ■ ; -j-, de/o1 ah. o delovnih urnikih, o razv nameščanja delavstva, ki mu slu-- nn- urada. Med njimi sta dva, ki im tta nacionalni značaj. 94 je pokrajin-2*2 okr 'r>ih in 494 medobčinskih. Sestanek se je pričel in zaključil s po-7^'c 'om Dueeju. izmišljotine angleškega radia Berlin, 27. apr. (Štefani). Angleški radio je ob -.vil .- natančne podatke« o nemških sg ibah v pohodu na Balkan. Po teh podatkih raj bi izgube znašale 75.000 mrtvih il. 200.000 ranjenih. Neka oklopna divizija naj b: bila po teh podatkih izgubila 65% svoiib efektivov. V nemških pristojnih krogih slede na to naglašajo, da bodo take angleške govorice takoj postavljene na laž, čim bo objavljeno zaključno nemško službeno poročilo o pohodu na Balkan in o izgubah nemških oboroženih sil. Prav tako se je zgodilo tudi o priliki pohoda na Norveško in na Francijo. Spričo resničnosti dejstev se bo morala zlobna fantazija vpet enkrat umakniti. Sprejem trn čast španskim dijakom Rim. 27. aprila. (Štefani). V navzočnosti Inšpektorja Fašistične stranke Gatta, špan skega odpravnika poslov, Šefa Inozemskega središča Fašistične stranke in Šefa upravnih poslov se je vršil sprejem, ki ga je priredil Klub inozemskih študentov Vseučiliških fašističnih skupin (GUF) na čast državnemu šefu španske akademske mladine (SEU) dr. Guitarteu in članom španskega vseučiliškega zastopstva. Sprejem, ki so se ga udeležili Fašistični akademiki, dobrovoljci v španski vojni, nadalje voditelji Tajništva Fašistične akademske organizacije (GUF). Skupine inozemskih študentov in organizacije GUF v Rimu. je potekel v ozračju žive prisrčnosti in iskrenega tovarištva. Vozne ©lapave Rim, 27. aprila. (Štefani). Ministrstvo poljedelstva in gozdov sporoča, da bodo po dogovoru z železniško upravo, začenši s 16. aprilom 1941-XIX ter vse tekoče leto uživali prevozi ovčjih izdelkov razen ugodnosti, ki jo določa izjemna tarifa št. 206 g. v., nadaljnje znižanje 35 odst. za pošiljatve do 100 km ter 50 odst. za po-šiljatve preko 100 km. Razen tega je bilo določeno 50 odst. znižanje taks za razkuženje ter za prevoz pastirskih izdelkov, taksiranih na osnovi gori navedene izjemne tarife. Kanal med Turmom in jezerom Maggiore Turin, 27. apr. (Štefani). Tu je bil včeraj poseben sestanek, na katerem so razpravljali o gradnji velikega plovnega kanala med Turinom in jezerom Maggiore. ki noj bi se pričel graditi takoj po vojni. Na ta način bi se Turin po vodni poti zveza! z Milanom in dalje z Jadranskim morjem. Pobudo podpira tudi skupina Fiat. Z njeno realizacijo se bo izpolnila star'davna želja Turina in vsega Piemonta Vodna pot bo ogromnega pomena za vse gospodarstvo v Piemontu. Nemški napadi na angleška letališča Berlin, 27. aprila. (DNB) Izvedele so se nekatere nove podrobnosti o silnem razdejanju. ki so ga povzročili nemški letalski napadi na številna angleška letališča in tehnične naprave v noči od 23. na 24. aprila. Ista skupina nemških letal, ki je v zadnjih dneh s posameznimi drznimi napadi iz višine komaj 20 metrov uničila 35 angleških letal za bombardiranje, kakor tudi hangarje in neko veliko tabor šče angleških čet. je sedaj napadla s še večjim učinkom drugo oporišče angleškega letalstva. Prizadela ie neko oporišče za nočne polete. Na njem so bila številna letala tipa ::Bristol-Blenheim ter »Wichers; in »Wellingto->i«, ki so izvršila že več poletov v Nemčijo ter bombardirala z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami stanovanjske okraje. Uničeni so bili štirie hangarji in neki pristan-ski nasip v bližini vojaškega taborišča. Dalje so bi!a v polno zadeta skladišča k-ir-buratov in municije. Močnim eksplozijam so sledili visoki stebri dima in se dvigali na stotine metrov visoko v nebo. V isti noči .ie bilo zadetih z enakim uničujočim učinkom več drugih angleških vojaških naprav. Berlin, 27. aprila. (Štefani). Dva angleška bombnika sta snoči napadla otok Nor-derncy. Bombardiranih je bilo nekaj hiš in poslovnih lokalov. En civilist je bil ubit. več drugih pa jc bilo ranjenih. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo oba aparata. Pri drugih letalskih akcijah je sovražno letalstvo izgubilo včeraj še nadaljni dve letali. Berlin, 27. aprila. (DNB). O priliki po-skušenih napadov angleških letal na nemške obalo ob Severnem morju je protiletalska obramba včeraj podnevi sestrelila tri angleške bombnike v letalski bitki nad Kanalom pa je bilo sestreljeno eno lovsiko letalo tipa Spitfire. Pri Rdečem križu mai 11.C80 pogrešanih Ljubljana. 26. aprila Rdeči križ sd bo zaradi pomanjkanja prostorov. ki so postali pretesni zaradi ustanavljanja novih zelo važnih in nujnih oddelkov, za svoje na novo ustanovljene oddelke poiskal nove prostore. Pri tem dela s polno paro naprej. Središče zanimanja prebivalstva je še nadalje njegov poizvedovalni oddelek s priključenim oddelkom za odjave, ki je zaenkrat še v prostorih mestnega liceia na Bleiweisovi cesti. Požrtvovalni sodelavci so doslej sprejeli v svoje zapiske, za katere spet posebni oddelek vodi posebno kartoteko, že blizu 11.000 prijev pogrešanih. Dnevno rastejo številke prijavljenih pogrešancev skoraj do 1.000. Kakor smo izvedeli, se iih je od teh odjavilo že okrog 6.000 prijavljenih, ti pa so dali Rdečemu križu podatke o nadaljnih blizu 1.000 pogrešanih. Marsikateri so vedeli navesti podatke o celih skupinah pogrešanih. Skupno z Rdečim križem vsi tisti, ki poizvedujejo za svojci, nestrpno pričakujejo povratek posebnih :dposlancev, ki so se napotili v razne kraje na področju bivše države. Delo teh, ki so krenili na pot 3 celimi kupi poizvedovalnih pol, seveda ni lahko in je predvsem zelo zamudno, zato naj imajo poizvedovalci nekaj potrpljenja. Vsekakor pa naj tisti, ki se vračajo, olajšajo in poenostavijo delo Rdečega križa s tem, da se mu takoi javijo in mu dajo na razpolago vse. dragocene informacije, ki jih morda imajo o pogrešanih, s katerimi so se kje srečali. Naredbe Kr. Civilnega Komisariata Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlja bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, in s katero je odrejena obveznost položbe zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine, odreja: Člen 1. Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, za položbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske dr- žave, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, se podaljšuje do dne 3. maja 1941-XIX. Člen 2. Kdor ima na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, svoje bivališče zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih. Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem. Ljubljana, 26. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Amerika v škripcih Rooseveltova politika tira Ameriko vedno bolj v sledove angleške katastrofe Neti- York, 27. aprila. (DNB). V svojem uvodniku daje »\Vashington Post« v smislu Rooseveltovih navodil ki so jim sledi-li tudi ameriški ministri Hull. Knox in Wi-kard, zelo kalno in turobno sliko za primer, da bi bila Anglija prisiljena skleniti mir z Nemčijo. Hitler bi potem ne počival na svojih lovorikah, marveč bi se lotil še edinega preostalega tekmeca v svoji borbi za svetovno moč in Amerika bi bila že v najbližji bodočnosti zapletena v ta boj. Zato morajo Zedinjene države vse storiti, da očuvajo Anglijo pred porazom. Podobno pišeta Pearson in Allan v »Times Heraldu«. Ta dva naštevata obveznosti, ki jih je Anglija prevzela nasproti Poljski in balkanskim državam, pa jih ni mogla izpolniti. Ravnotako bi šlo Ameriki, ki je takisto prevzela mnoge obveznosti. Tako bi Amerika na primer niti Filipinom ne mogla dati obljubljene pomoči, za očuvanje Havajskega otočja in Alaske pa bi morala uporabiti večji del svojega brodovja. Celo Panamski kanal se ne da braniti, ako bi napadalec pri svoji akciji vporabil veliko število letal. Ne glede na vse to so tudi obveznosti nasproti državam latinske Amerike skoro nevzdržne. V takih okoliščinah je edina rešitev Amerike, da obvaruje Anglijo pred poginom in da omogoči še nadalje nadvlado angleškega brodovja na Atlantskem oceanu. težnje po Grenlandiji New Vorfc, 27. aprila (DNB). Poročevalec »Nevv York Sun« Phelps Adams javlja: Predsednik Roosevelt je na konferenci tiska prošle sobote ostavil dojem, da se Amerika vedno bolj približuje odprtemu spopadu s silami csi. Roosevelt je s svoji- , mi skritimi in trmastimi namigavanji ter nasprotujočimi si odgovor: spravil vse udeležence tiskevne konfcrence popolnoma iz ravnovesja. Nevv York, 27. apr. (Štefani). Kakor poroča »Nevv York Journal«, sta ministra za mornarico in zunanje zadeve pripravila i načrt, po katerem naj bi se zavaroval prevoz dobav Veliki Britaniji. Po tem načrtu naj bi ameriška vojna mornarica varovala konvoje, ki bi prevažali blago v Anglijo preko Atlantika vse do Grenlandije, ki bi j bila najskrajnejše oporišče operacij. List pristavlja, da bo ta načrt izveden tedaj, če se bo javno mnenje ugodno odzvalo vladni kampanji za večjo pomoč Angliji. Ameriške ladje., ki bodo spremljale konvoje, se bodo branile samo v primeru, če bodo napadane. List ugotavlja, da ne gre za »oborožene konvoje«, marveč za razširjeno nadzorovanje prevozov. Berlin. 27. aprila. (DNB). V merodajnih krogih v Wilhelmstrasse pripominjajo k nedavni izjavi predsednika Roosevelta, češ, da se nemško vojaštvo nahaja na Grenlandiji, da gre v tem primeru najbrž za halucinacijo Sicer pa si je Roosevelt v svojih izjavah že ponovno dovolil razne šale. Zaplemba tujih ladij v Ameriki New York, 27. aprila (DNB) Odsek za trgovinsko plovbo poslanske zbomicc v \Vashingtonu je danes sprejel zakonski načrt, s katerim dobiva predsednik Roosevelt pooblastilo, da prevzame ladje, ki SO' zasidrane pod tujo zastavo v ameri;kih pristaniščih, v službi: prometa Zedinjenih držav. Po mišljenju čfanov kongresa je bil predlog sestavljen tako da se te ladje /.? primer potrebe lahko tudi enistopijo Angliji. Kanada postane ameriški dominion V? *9 ■ v.- './ C : 5 H V 4 Ni ^ New York, 27. apr. (DNB). Tiskovna objava, ki sta jo prošli ponedeljek izročila javnosti kanadski predsednik vlade Ma-ckenzie King in predsednik Zedinjenih držav Roosevelt o novem tesnejšem vzajemnem sodelovanju Kanade in Zedinjenih držav, po vsem videzu obsega samo neko-iiko ciljev, glede katerih je bilo doseženo popolno soglasje. Omenjena objava se je omejila v bistvu na finančno pomoč Zedinjenih držav v tekočem letu in na vključitev kanadskih dobav Veliki Britaniji v ameriški zakon o pomoči Angliii. v kolikor mora Kanada za svoje dobave Angliji uva- if§d so blagoslov 9 9 Vi |e tir!i v dolenjski met?3soIi zahtevala 6 smrtnih žrtev in nekaj težko ranjenih Nov mesto, 27. aprila Vojne žrtve smo imeli tudi v našem drugače povsem mirnem mestu. Med žrtvami, ki so umrle od dobljenih poškodb. so: Ivana Kukmanova, stara 61 let .posestnica iz Lešnice pri Novem mestu; Vinko Burnik, star 29 let iz Ljubljane; Matej Benedičič, strojevodja iz Ljubljane; Josip Mišic iz Grčarice; neki Križe iz okolice Črmošnjic in Ivan Brkopec, posestnik, star okrog 28 let. doma iz Stopič pri Novem mestu. Od raznih izstrelkov pa so bili težko ranjeni Franc Hren, star 16 let, iz Smo-lenje vasi pri Novem mestu, ki mu je strel prebil prsa; Josip Havrič, star 37 let, iz Gurinovca 5. pri Novem Marofu; Leopold Kordeš, star 36 let, iz Jamni-ka. fara Selce pri Kranju; Andjelko Kujandžič, star 35 let, iz Prizrena št. 23; Milivoj Milivojevič iz Katraža, srez dragačevski, ranjen v levo nogo; Jovo Tclebak, star 26 let. iz vasi Podgora pri Mostaru, ranjen v glavo in hrbet; Simon Gclob, star 38 let, iz Polšice Gorje pri Bledu, poškodovan o priliki zračnega napada po vsem telesu. Njegovo stanje je obupno. Drugače pa je postalo življenje v Novem mestu spet normalno. Vse je ostalo na svo-jih mestih. Uradi spet redno poslujejo. Za red in mir skrbijo italijanske oblasti. Nasproti civilnemu prebivalstvu je vojaštvo zolo vljudno in ljubeznivo. Knjigarne so prodale skoraj vse italijansko-sloven-ske slovarje. »Nesreče z orožjem in strelivom V Irči vasi je nekje iztaknil odvrženo ročno granato 131etni posestnikov sin Milan Fink Deček ie v svoji nevednosti pričel tolči po nevarnem orožju, da sa je užgalo. Po nastali eksploziji so drobci gra- nate ranili nesrečneža po desni roki in nogi. V Gornjem Mokronogu pri Trebeljnem se je na paši igral s patrono I41etni Amen Fine. Vojaška patrena se ie pri igranju sprožila in Finca težko ranila oo životu. I Njegovi poškodbe so prav "ežke. Na Veseli gori pri St Janžu se ie igral z vojaško patrono 261etni Virgil Leskovec. Patrona se ie vžgala in Leskovca ranila po levi roki. V vasi Črešnjevec se ie igral z najdenim strelivom 161etni posestnikov sin Leopold Babič. Strelivo se ie vnelo in dečka ranilo po obeh rokah. V Pluski pri Trebnjem ie bil ustrelien v desno roko 191etni posetnikov sin Anton Gore. Tri prometne nesreče Novo mesto. 27 aprila Pri vasi Potok blizu Vavte vasi se je težko ponesreči] 421etni Anton Širok, doma z Jesenic. Gregorčičeva 5. V diru se je vozilo prevrnilo in pokopalo Široka, ki ie dobil pri nezgodi notranje in zunanje ro-škodbe. Neki avtomobilist je podrl na cesti S31etnega posestnika Mihaela Turka iz Orehka Zlomljeno ima levo nogo. Med potjo iz Črmošnjic v Novo mesto se je prevrnil z voza Soletni posestnik Fra-;c Šmid. Mož ie pri nesreči dobil poškodbe po vsem životu. popravi! V Musscliniievem razglasu o menjalnih tečajih in valutah na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih četah, se mora osmi odstavek pravilno glasiti: Prebivalci ozemelj bivše kraievine Jugoslavije. zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah, ki so zapustili ta ozemlja, pa se dokončno vračajo, nanje, lahko imajo pri sebi jugoslovanske valute do zneska 200 din, (ne 20, kakor je bilo pomotoma objavljeno). Otroke so pri vseh narodih imenovali bc.žji blagosl. starši so hoteli imeti deco in so smatrali za nesrečo, čc qe ni belo. Vse so storili, da bi se jim rodili otroci. Za hišo, v kateri ni bilo otrok, so rekli, da so ji izpodkopani temelji, da bo ognjišče ugasnilo, da se bo trta posušila, da ne bo nikogar, ki bi prižgal umirajočemu na smrtni postelji srvečo in bi mu zatisnil oči. Jalovo ženo so smatrali za zakleto. Pri mnogih narodih je žena, ki ni mogla roditi, pripeljala v h;šo drugo, da bi bilo' pri hiši potomstvo. Zato je povsem razumljivo, da so povsod želeli imeti otroke, celo številni naraščaj. Otroci so predstavljali veliko vrednost. Nagonske so čutili ljudje v deci podaljšanje življenja in ohranitev redu, prav tako kakor se vsak nagonsko bori za obstoj — lastnost, ki jc prirojena vsem živim bitjem. V odraslem otroku, včasih pa tudi že v nedorasli cm, so videli dclavca, novo delovno moč. ki bo pomagala starejšim in jih zamenjala, ko bodo ostareli in onemogli. Otroci so bili torej staršem potrebni in zato so jih smatrali za blagoslov. Danes na žalost otroke vse bolj smatra-trajo za breme. Vsekako morajo biti za to globlji vzroki. Predvsem moramo vedeti, kdo ima največ otrok in kje sc redi najštevilnejša deca. Brez dvoma je največ rojstev na vasi, najštevilnejše rodbine imajo ubožni ljudje, dočmi je v mestih število otrok vse manjše. Imovitejši ljudje v me-st>'h in na vasi imajo čim dalje manj otrok, v mnogih rodb nah celo nobenega. Za siromake številni otroci, ki jih Je z največjo težavo vzdržujejo in hranijo, gotovo niso več božji blagoslov; prej so zanje breme. Ljubezen do otrok pri njih ni nič manjša če ne večja, kakor pri imevitih ljudeh, naklpib težkočam ki jih imajo z zarodom. Na vasi postanejo otroci rediteljev z malo zemlje brezdomci. Družina, ki ima samo 2 do 3 ha zemlje, sc že sama težko preživlja od skromnih pridelkov. Nikakor pa to ne bi bilo mogoče, če bi to majhno posest razdelil še na 3 ali 4 otroke. In pri nas je večina kmečkih gospodarstev, ki imajo manj kakor 3 ha zemlje. Otroci takih posestnikov so nujno primo-rani iti na najemniško delo. Zaradi navedenih težav sn siromašni roditelji v resnici ne morejo želeti velikega števila potomcev. Zelo težko jih zredijo in jc prav pomanjkanje vzrok velike umrljivosti njihovih otrok. Nasprotno pri imovitejših ljudeh pomanjkanje nc more biti vzrok za tako maloštevilen naraščaj. Število otrok se pri njih leto za letom manjša. To ni poslcdica pri-rodne neplodnosti, pač pa v največji meri umetnega uničevanja zaroda. V mnogih primerih nočejo otrok, da se premoženje ne bi razdelilo na preveč dolov in se s tem zmanjšalo, mnogo pa je tudi žen, ki se boje, da zaradi rojstev ne bi izgubile mladostnega izgleda. Lahko je razumeti težak položaj siromašnih roditeljev s številnimi otroki, vsega obsojanja pa je vredno omejevanje rojstev pri imovitih starših. Prvim bo treba omogočiti boljši gmotni položaj, vsa prisilna sredstva in stroge kazni pa se naj uporabijo proti premožnim staršem ki ne izpolnjujejo svojih roditeljskih in socialnih dolžnosti. Do tu smo obravnavali to vprašanje v glavnem z individualnega ali rodbinskega stališča Staršem so bili otroci potrebni, ker so predstavljali delovno silo. Svoj čas ni bilo skrbi za obstanek otrok, ker je bilo zemlje za obdelovanje dovolj na razpolago. Dokler se ni začela delovna moč zamenjavati s stroji, je lahko vsak našel delo na polju. Pa tudi pozneje so v industriji potrebovani mnogo cenene moči. Ta pa je bila poceni le. če ie je bilo več kakor so jo potrebovali. Tudi z občečloveškega stališča je potrebno, da se rodi čim več ljudi, da bi lahko obvladovali prirodne sile in uporabljali zemeljske sirovinc za splošno dobro, ker se samo v gosto naseljenih krajih lahko razvija visoka kultura in omogoči udobnejše ljudsko življenje. Vprašanje, ali je sploh potrebno omejevati rojstva in ali je zasi-gurano, da bodo vsi ljudje imdli dovolj možnosti za življenje, je že rešeno Tehnika. ki je v začetku povzročila, da se je potreba za človeško silo zmanjšala, v kolikor so jo zamenjali stroji, ta tehnika daje možnost, da sc proizvajajo in predelava jo sirovrne tako rekoč neomejeno za potrebo vseh ljudi Možnosti udobnega življenja niso samo za današnje zemeljsko prebivalstvo, pač pa za nekajkrat večje število ljudi. Proizvodnje mnogo hitreje napreduje, kakor se lahko ljudje množc. Zato ni potrebno nikakršno omejevanje rojstev. Rešitev vprašanja, ki smo ga obravnavali, je v tem, da človek preneha biti najemna moč m predmet spekulaoije, pač pa moramo vsakega poedinca usposobiti za življenje in pridobivanje, da bo lahko uživaj vse sadove skupnega dela. V tem primeru bode otroci spet blagoslov in veselje svojih staršev. žati surovine iz Zedinjenih držav. Nadalje je prišlo do soglasja o vprašanju kan d-skih dobav zlasti različnih surovin ameriški industriji. Važen del teh dogovorov, ki bodo potrjeni pri nameravanem Rooseveltovem posetu v Kanadi, se nanaša na dale-kosežno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Politično združenje se pn teh razgovorih najbrž ne bo-načelo, pač pa se bo razpravljalo o popolni stopitvi gospodarstva obeh držav. t. j. Kanade in USA Ta stopitev bo približno taka. da bo stala Kanada skoro v enakem odnosu do Zedinjenih držav kakor do Anglije Oba državnika sta tudi v načelu obravnavala načrt carinske unije med Kanado in Ameriko ter sta sprejela skl en o ustanovitvi skupnega ozemlia za svobodno trgovino. Ameriška ojačenja na Filipinih Tokio, 27. aprila. (Domei DNB). V krrv-gih tujih dopisnikom se pripoveduje naslednja govorica, za katero n- nobenih stvarnih dokazov, ki pa je vsekakor zaradi svoje vsebine močno zanimiva. Japonski minister Išii je na redni konfercnci z inozemskimi novinarji dejal nekemu inozemskemu dopisniku, da Zedinjene države neprestano dovažajo na Filipinsko otočje vojaška ojačenja. Iši* je k temu dodal opazko: Mi ostanemo pri vsem tem nemi. Američani proučujejo letalsko vojno Lizbona, 27. aprila. (DNB). Semkaj js prispela na peti v Anglijo' zopet neka letalska delegacija Zedinjenih držav, ki potuje v Evropo z namenom, da prouči letalsko vojno. Ineni odpotoval iz Ankare Ankara, 27. aprila. (Bolgarska tel. ag.) V petek je ob 23. odpotoval z vlakom iz Ankare predsednik turške republike Ismet Incni. K njegovemu odhodu so sc zbrali na kolodvoru predsednik vlade Sajidaim, šef generalnega štaba Čakmak. vsi ministri in mnogi poslanci. Kam potuje predsednik Ineni, ni bilo objavljeno. Papen še vedno v Berlinu Berlin, 27. aprila. (Bolgarska tel. ag.) Nemški poslanik pri turški vladi Papcn se še vedno mudi v Berlinu. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 27. aprila. V šahovskem turn r-ju je biilo sinoči igrano 19., predzadnje kolo. Bilo je to najbojevitejše kolo v turnirju, vse tri partije so sc končale z odločitvami. Kcres je kot beli zaigral proti Lilien-thalu kraljevi gambit in je že po 19. potezah v silovitem napadu zmagal. Botvinn k je po 29. potezah prisilil k predaji Bon-darevskega. Smislov pa je z močnim napadom dobil v 41 potezah proti Bolcslavske-mu. Botvinnik je dobil še tudi svojo pre>-k:njeno partijo proti Boleslavskemu. Stanje po 19. kolu je: Botvinnik 12 (1), Keres 9 (2), Smislov 8 (3), Bondarevski 7 in pol (2). Bolcslavski 7 in pol (1), Lilien-thal 7 (3). Danes in jutri bodo odigrane vse prekinjene parijje, zadnje kolo pa se igra v rek zvečer. Le udienze d! Sna Maesti ilRee Imperatore ROMA, 27 apr. (Štefani.) Ieri mattina alle ore 10.30 Sua MaestA ii Re e Impera-itore ha ricevuto in audienza di congedo nel Real Palazzo nel Quirinale l'Ecc. ll dott. Diomedes Arias Schreiber, inviato straordinario e ministro plen ^otenziario del Perft, presso la Real Corte. Successi-vamente 1'Augusto Sovrano ha ricevuto l'Eco. il dott. Vasile Grigorcea che gli ha presentato le Iettere che lo accreditano presso la Real Corte in qualit& di inviato straordinario e ministro plenipotenziario di Romania. ★ La riconoscenza al Duce del ppolo albanese ROMA, 26 apr. (Štefani.) Al Duce č per-venuto da Tirana il seguente telegramma: »Le Vostre parole a me dirette costitui-scono il premio migliore alla nostra fedel-ta e alPalto spirito, fervida volontš, con cui il popolo albanese ha vissuto a fianco dei fratelli italiani in questa guerra, !a oui fine vittoriosa segna il definitivo trion-fo delle Potenze dell'Asse in tutti i Balcani. Le Vostre parole rappresentano la certez-za viva in ogni cuore schipetaro; nella pa-ce con giustizia e nel nuovo ordine da Voi, Duce, rAlhania avra sicuramente ricono-sciuti i suoi diritti e garantita Ia sua vita nelle giuste frontiere e neH'amblto della Comunita Imperiale di Roma. A nome del Govorno Albanese Vi esprimo, Duce, il piu alto ringraziamento e 1'ardente voto di j tiitta lvVlbania, di operare ancora e sem- | pre con immutabile animo per la piu gran-de potenza e gloria di Roma.« — Scevket Verlaci, Presidente del Consiglio. Le Casse di Rlsparmio per i feriti di guerra Roma, 27 aprile. (Štefani.) Sua Altezza | Reale la Principessa di Piemonte accolse nella giornata di ieri gli senatori marche^i di Vulci e Facchinetti, che le consegnarono la somma di 450.000 Lire quale dono delle Casse di Risparmio Italiane ai gloriosi feriti di guerra. R. Commissariato Ci-vile anche nel Monte-negro Roma, 27 aprile. (Štefani.) Con Regio decreto il Ministro plenipotenziario Mazzo-lini e stato nominato Regio Commissario Civile del Montenegro. II nuovo Regio Com-misario Civile e gia in viaggio per Cetti-gT-e. La caduta di un eroe Roma, 27 aprile. (Štefani.) Sul fronte greco e eroicamente caduto il Console Se-condo Meneghetti. L'eroe ha dedicato tut-ta Ia sua attivita al Fascismo e al Regime. II grande caduto fu volontario tanto nella guerra Etiopica quanto in quella di Spa-gna. njegova izredna, neutrudljiva delavnost in ? vsi so iskali sveta in Dobude pri tem naj- j odličnejšem poznavalcu kraškega sveta Ordinanze del R. Commissariato Civile A med gesti, ki so prihajali k njemu, so I 11 K- Commissariato Civile per i territori ili tudi številni državniki in knezi iz Iia- ! sIov^ni occupati, bili ui /.u> ii.ivi ai i^, iia a lije in od onkrai meja. Najboli oočaščen pa ' ie bil. ko ie nekaj mesecev ro aneksi j i postojnskega ozemlja obiskal Postojnsko jamo Kralj Vittorio Emanuel III in ko s: je 19. septembra 1938. — to ie bilo pač največje doživetje pokojnega Perca — Duce ogledal Postojnsko jamo. : rapporto dei dirigenti delle Federazioni Nailonali e dei direttori della ConSedera-zione Fascista dei lavoratori deli9 Industria Roma, 26 apr. (Štefani.) Si sono riuniti a rapporto i dirigenti delle Federazioni Nazionali ed i direttori della Confederazio-ne Fascista dei Iavori dell-Industria. II rap-porto in as.senza del Presidente Capoferri, volontario alle Armi e in zona di operazio-ne, e stato presentato dal Vicepresidente Cons. Naz. Amilcare de Ambris. Dopo ave-re rivolto un fervido saluto ai combattenti di tutti i fronti, il Vicepresidente confede-rale ha rilevato che i lavoratori di tutte le categorie, i quali si sentono essi pure im-pegnati e collaboranti per le esigenze della guerra e della vittoria, seguono con comsa gratitudine 1'eroico sforzo dei sol-dati dellTtalia Fascista ed esultano nel constatare ogni giorno che la primavera, come il Duce aveva previsto nel suo storico diseorso del 23 febbraio scoiso, ha portato luci di gloriosi successi alle nostre armi. II Cons. Naz. de Ambris ha trattato quin-di del trasferimento dei nostri operai in Germania, illustrando le piu recenti inizia-:ve confederali per una piena ed efficien-'v assistenza sia in preparazione della loro partenza sia durante la loro residenza nel ese alleato. Inoltre ha illustrato l'attividi colaborazione della Confederazione ■n le gerarchie del Regime e con le Au-ta del Governo nel settore economico e . ha sottolineato le manifestazioni con le »•11 organi dei lavoratori parteciperan-nn alla celebrazione della giornata della tecnica. Infine ha precisato alcune direttive per ira pratica e sempre piu viva assistenza alle famiglie dei lavoratori alli Armi. I di-rigenti dei servizi confederati hanno rife-rito quindi sulla tutela dei lavoratori del-1 industria nelle terre doltremare, sugli orari di lavoro e sullo sviluppo delPattrez-zatura del collocamento la quale ha rag-giunto ormai il cospicuo totale di 802 uf-fici, cosi ripartiti: 2 a carattere nazionale, 04 provinciali, 212 di zona e 494 a caratte-re intercomunale. II rapporto si e iniziato e ehiuso eol saluto al Duce. * Una nuova trovata della radio inglese Beriino, 26 apr. (Štefani.) La radio ir.t!ese ha diffuso le »cifre esatte« delle perdite tedesehe nella campagna dei Balcani che si eleverebbero a 75 mila morti e 200 mila feriti. Una divisione corrazzata secondo la stessa fonte avrebbe perduto il 65 per cento dei suoi effettivi. Da fonte competente tedesca si dichiara che quando il comunicato riassuntivo sulla campagna balcanica e sulle relative perdite sara pub blicato dal Comando Supremo delle Forze Armate del Reich, queste voci britannicha saranno ridotte al silenzio altrettanto ra-pidamente come avenne dopo le campagn di Norvegia e di Francia. Di fronte alla realta dei fatti la fantasia dovra battere in ritirata. Ricevimento in onore degli študenti spagnoli Roma, 26 apr. (Štefani.) Alla presenza dellTspettore del PNF e del Capo dei servizi amministrativi ha avuto luogo un ricevimento offerto dal Centro študenti stra-nieri dei GUF in onore del capo nazionale del SEU, dott. Guitarte, e dei componenti la delegazione universitaria spagnola. La riunione cui hanno partecipato i Fascisti universitari volontari nella guerra di Spa-gna, i dirigenti della Segreteria del GUF, del Centro študenti stranieri e del GUF della Urbe, si č svolta in una atmosfera di viva cordialita e di schietto cameratismo. Facititazioni ferroviarie Roma, 26 apr. (Štefani.) II Ministero deirAgricoltura e delle Foreste comunica che in seguito ad accordi con 1'Ammini-strazione ferroviaria, a decorrere dal sedici aprile 1941-XIX e per tutto il corrente an-no ai trasporti di ovini transumanti ver-ra applicata oltre la facilitazione prevista dalla tariffa eccezionale numero 206 g. v. 1'ulteriore riduzione del 35 c/c, per le spedi-zioni percorrenti fino a 100 km, e del 50»/0 per le spedizioni percorrenti oltre 100 km. £ stato altresi disposto per la riduzione nella misura del 50% delle tasse dovute per la disinfezione nonchč per il trasporto degli effetti pastorizi tassati in base alla tarifa eccezionale anzidetta. življenjsko delo G. A. Perca G. A. Perco ie bil po rodu iz Voloske. Ze v mladih letih, ko je pohajal gimnazijo ■ Trstu, se je z vsem ognjem svoje duše jjvetil speleologiji — teoretičnemu študiju in praktičnim raziskavam — a uči-so mu bili Moser. Marchesetti. Mari-ch in Hanke. Njegovo raziskovanje na terenu ie obstajalo že takrat iz najdiz-nc ; h podvigov, na katerih pa ga je zmeraj spremljala sreča, da je dosegel mnoga važna odkritja. Ni mu bilo še 20 let. ko je objavil prve rezultate svojih preiskav globokih kraških jam v tržaški provinci, kakršne so jama pr: Brezovici. Martelov prepad. Hudičeva jama in druge. Po večini so to jame, na stotine metrov globoke, ki jih je ob skrom nih sredstvih, s katerimi je razpolagal, raziskal z neustrašenim pogumom in jih napravijal dostopne z lastnimi prihranki, k. jih je v celoti potrošil za raziskovanje v;zcml.ja. A njegova vnema se ni izčrpava v odkrivanju čim ugodnejših dohodi" v podzemski svet. temveč je z enako ljubeznijo študiral toplotne in geološke razmere podzemlja, iskal podzemsko favno. v kameninah ohranjene ostanke davno izumrlega živalstva in sledove predhisto-rične dobe. To njegovo delo ie rodilo mnogo uvaževanja vrednih plodov, o čemer pričajo njegove publikacije o Medvedji jami or: Gabrovici. o Rimski jami pri Zgo-niku. o jami pri Nabrežini n o mnogih drugih. Perccvo ime je tesno povezano z odkritjem številnih jam tržaškega in istrskega Krasa. A niso ga zanimale jame same. temveč je globoko poniknil v občo hidrolegijo in morfologijo kraške zemlje. Zrrodaj se je odločno postavil velikemu Martelu ob stran in zagovarjal tezo kraških pddzemskih rek proti teoriji, ki jo je zastopal Grund in njegovi, da v kraškem p-dzemlju obstoji le nekakšna vodna plast. Razvoj stvari je nazorno potrdil, da je imel Perco prav. Ko ie leta 1909. prišel v Postojno, ie našel najlepše polje uspešnega dela. Slavo Postojnske jame je poveličal v neštetih spisih, objavljenih po znanstvenih zbornikih. literarnih revijah in v dnevnem tisku vsega sveta. Z njegovim prihodom se je začela za Postojnsko jamo zlata doba. Z brezprimerno vnemo se ie lotil urejanja, oskrbel je jami razsvetljavo, prišel je na idejo podzemskega vlaka. Prva bencinska lokomotiva je prišla v Postojno že 1. 1915., a je morala ostati brez funkcije do konca vojne in do prehoda jame pod italijansko oblast. A šele. ko se je srečal z znamenitim L. V. Bertallerijem. se ie mnogovrstna Percova delavnost lahko povsem uveljavila. Izboljšal je podzemske prehode, zboljšal podzemsko železnico _ in razširil promet na nji. preuredil električno razsvetljavo na indirektno svetlobo, postavil novo restavracijo in nove direkcij-ske prostore. Kot dober patriot je navdušeno pozdravil prihod fašizma na oblast, a kot svojo najvišjo državljansko dolžnost je smatral stalno razširjevati in pospeševati domači in mednarodni turizem v Postojnski jami. Ogromno delo. ki mu ga je nalagala uprava Postojnske jame, pa mu ie vendar še zmerom dopuščalo, da je vse svoje življenje živahno znanstveno deloval in sproti zasledoval razvoj domače speleologije, ki so se ji po končani vojni odprle nove možnosti razmaha. Skupno z E. Boeganom je v upravi jame zagovarjal potrebo, da se v Postojni ustanovi posebno nacionalno središče za speleološka raziskovanja. Fo njegovi zaslugi je bil v Postojni leta 1929. ustanovljen Istituto Italiano di Speleolo-gia z lastnim muzejem in podzemskim laboratorijem. ki je od Perca dobival zmerom novih pobud. Šefu instituta prof. Mi-chelu Gortaniu in Eugeniu Boeganu je bil dodeljen kot svetovalec, ki je vso svoio življenjsko izkušenost in vse svoje delo stavil na razpolago. Njegov sen je bil. da bi se Postojna uveljavila kot mednarodno središče speleoloških raziskav. In v Postojno so v resnici prihajali ugledni znanstveniki z vsega sveta, lci jih je privabila Naše "te^lišče DRAM A Začetek ob 17. uri Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Trideset sekund ljubezni. Red A. Sreda, 30.: Protekcija. Red Sreda. OPERA Začetek ob 17. uri Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Ples v maskah. Red Torek. Sreda, 30.: Tri stare škatle. Red B Za red A bodo igrali v torek Alda de Be-nedettija tridejansko veseloigro »Trideset sekund ljubezni«, ki se odlikuje s spretno zgrajenim, odrsko učinkovitim dejanjem in j humornimi scenami s satirično noto zoper zlagano rodbinsko moralo, ki jo omaje denarno vprašanje. Avtomobilska nesreča je povod za pravdo, v kateri gre za trideset sekund ljubezni. Verdijev »Ples v maskah« ie delo. v katerem je uporabljeno besedilo, ki ga je priredil Piave F. M. po Scribejevi igri. Dejanje se godi v Bostonu in okolici koncem 17. stoletja. Delo vsebuje vse kompozitorske odlike mojstra Verdija: melodioznost. zanimive ritme, pevne speve, učinkovite zbore in dramatične prizore. Peli bodo: Laboševa Franci, Janko, španova, Ivančičcva, Dolni-čar, Zupan, Lupša. Jelnikar in škabar. Dirigent: Anton Neffat. Režiser: Drago Zupan. Starše in mladino opozarjamo, da bodo izvajali Golovinovo in Gregorčevo mladinsko igro »Princeska in zmaj« kot izvea predstavo v četrtek 1. maja. V bajki nastopajo: kralj, princeska, cigan, pogumni dečko Jožek, zmaj. zajčki, petelinček. lisica, mačka, volk, medved, dve veverici, kresnice, netopirji in Jaga-baba. Režiserka: Maša Slavčeva. Dirigent: D. 2ebre. Koreograf: inž. P. Golovin. vista la propria ordinanza del 22 aprile 1941-XIX No 6, con cui stabiliva il dtvieto di pagamenti a perone firirhe e giuridlche nei territori dell'ex Stato jugoslavo, non occ upati dalie Forze Armate Italiane, e l'ob-bligo di deposltare le relative sornnie presso la Cassa di Risparmio del Banato della Drava o r d i n a: art. 1. II termine stabilito aH'«rt. 2. delTordi-nanza del 22 aprile 194l-XIX No 6. per il deposito delle somme dovute da enti e pri-vati a persone fisiche e giuridlche nei territori del!'ex Stato jugoslavo, non occupati dalie Forze Armate Italiane, č prorogato al S maggio 19I1-XIX. art. 2. Coloro che risiedono nei territori sloveni, occupati dalie Forze Armate Italiane, fuori della citta di Lubiana sono autorizzati a ef-fetnare il versamt-nto oltre che presso la Cassa di Risparmio del Banato della Drava anche per conto della stessa presso gli Uf-fiei postali entro il medesimo termine, art. 3. La presente ordinanza entra in vigore oggL Lubiana, il 26 aprile 1941 -XIX. II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati EMILIO GRAZIOLI Poštne znamke dobe drugačen pretisk Našim filatelistom se nudi prilika dragocene redkosti Ljubljana, 27. aprila naj pretiskovanje odn<;sno zamenjavo usta- \a pošto je bil te dni velik naval ljudi, ki so imeli doma večjo ali manjšo zn-logo poutnih znamk, da jih dajo po odredbi italijanskih okupacijskih oblastev pre-fiskati. Za to določeni poštni uradniki so imeli petine roke opravka. Pretiskovanje odnosno zamenjava nepretiskanih za preti-skane znamke bi sc imela vršiti še danes, snoči pa je poštna uprava prejela odlok. vi. Doklej sc znamke pret:skovali z žig<,m »Co Ci«, (kratica za »Commissariato Cirile«), po novi odredbi pa bodo sitarc pušt-ne vrcdnotice dobile drugačen preti-k. Začasno so veljavne znamke s pretiskom in brez njega, a ker bfAlo znamke s prvotnim pretiskom v doglednem času postale iskana redkost, jih bodo najbrž kmalu razgrabili filatelisti Objave — Poizvedba. G. Edvard šega. trgovec s čevlji iz Ljubljane, je odšel s I. baterijo 1. polka motorizirane artilerije najprej v Slavonsko Požego, odtod pa v Kumanovo. !.':egcvo zadnje obvestilo je datirano iz Kuiudiiova s 1. aprilom 1941, potem pa s* ni več javil. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči na naslov: šega, tr-o-ovir.a Edo-čevlji, Ljubljana, Prešernova 4S. Opozarjamo na nocojšnji intimni koncert Glasbene Matice, ki se bo začel ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Koncertni spored, ki obsega Corellijevo Sonato da ca-mera, Beethovenov Trio v b-duru op. 11, Sukov Trio v c-molu op. 2 in Arničev Klavirski trio op. 6, bodo izvajali priznani domači solisti, in sicer ga. Francka Ornikova (violina), prof. Cenek šedlbauer (čelo) in pianist Marjan Lipovšek (klavir). Obisk najtopleje priporočamo, posebno pa opozarjamo na začetek ob 18. uri. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. (—) Žrtev siroveža V ljubljansko bolnišnico so pripeljali po-sestnikovega sina Alojzija Jožlja iz Liple-nja, občina Stari trg pri Ložu. Brez pravega povoda ga je brezposelni delavec Jože Mlakar udaril z motiko po desnici. Joželj je dobil zastrupljen je in je njegova poškodba zelo huda. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Fo 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enKratno pri tttojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščejc službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, m ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— da v k,-. za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanjt naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3,— davka vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ^irvnv m »nkratiir ohiave 1 >n 'Il Ti [1] IJ Iscem dekle za pomoč v kuhinji in za vsa hišna dela Kr-bavčič J.. Sv. Petra c. 59. 8287-1 Manufakturna trgovina sprejme v službo mlajšo dekle z znanjem nemščine po možnosti z nekaj kapitala. Pozneje ni izključena ženitev. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lastni dom*. 830G-1 Krojaškega pomočnika samostojnega za velike komade, takoj sprejmem v stalno službo. Za dobro in vestno delo dobro plačilo. Berčič Janko krojaštvo, Škofja Loka. 8294-1 Oblačila Moški površnik čelje le cuugo. prodam. Prrd «.Kofijo 21-111. levo. 8299-13 Posest Dve trgovske stan. hiše ter dva krasna kmečka posestva, prodam. Pojasnila: Jančar. Sv. Petra c. 37 Tel. 47-38 8292-20 Uf IJiilMiHil Opremljeno sobo s celo oskrbo oddam 2 osrUnu Naslov v vseh poslov.'.n'(ah Jutra. 8298-23 Oddam sobo za takoj, boljši osebi. — Resi jeva 30. Novak pritličje. 8280-23 Prazno sobo " i-'cd!lrhm ali brez. oddam. Naslov v vseh rf,?lox6'iiwah Jutra. 8297-23 Enosob. stanovanje oddam odrasli družini. Kavškova c. 5. 8278-21 Nemško-turški gospodarski sporazum Berlin, 27. aprila. (Bolgarska tel ag.) K podpisu novega nemško-turškega trgovinskega sporazuma izjavljajo na merodajnih nemških mestih, da jc bil sporazum sklenjen v okviru že obstoječe nemško*-turške trgovske pogodbe ter ne prinaša nobenih novih momentov. Uspehi rimske opere v Berlinu Berlin, 27. aprila. (Štefani). Glasbeni kritiki največjih berlinskih dnevnikov pišejo o predstavi v »Deutsches Opernhaus*. kjer so igrali »L' Italiana in Algeri«, ter poudarjajo mogočen uspeh, ki ga je dosegla pri berlinskem občinstvu ta predstava, v kateri je izjemoma nastopil ves ansambl Kraljevske rimske opere. Kritiki posebej omenjajo med drugimi najboljšimi solisti sopranistko Gianno Pederzini. katere igralski dar in petje sta silno navdušila občinstvo. Smrt Španskega generala Madrid, 27. aprila. (Štefani). V petek je bid pokopan general Martin Moreno. Poleg najširših predstavi*ciljev državne oblasti so prisostovali pogrebu vojaški atašeji Italije, Nemčije in Portugalske. Argentinski zunanji minister v Španiji Madrid, 27. apriila. (Štefani). Novi argentinski zunanji minister Ruiz Guinazu je odpotoval v Toledo in si ogledal ta morije z-namenvtositi. Vrtnar samski in mlajši hlapec za kmečka dela na vrtu. se sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8284-1 Službe išče Absolvent, trg. teč. želi službe v trgovini, kot praktikantinja. Najraje na deželo. Grem brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska«. _ 8281-2 Italijanščine vešč, vsestransko sposoben, iščem kakršnokoli zaposlitev, imam lastno kolo. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Sluga ali karkoli«. 8307-2 Pouk Iščem pouk v italijanščini po najhitrejši metodi. — Nasi.-v v vseh posloval-nican Jutra 8291-4 Pohištvo Opravo za jedilnico, moderno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Jedilnica«. 8302-12 Stanovanja Eno ali dvosob. stanovanje, iščem v St. Vidu ali na Viču. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra ped: »Z vrtom*. 8288-23a Stanovanje eno. dvo ali trisobno, komfortno po možnosti s kabinetom. iščem za maj ali kasneje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Brez otrok«. 8289-21 a Sobo odda Velika prazna soba s strogo separiranim vhodom s souporabo kuhinje. se odda. lstotam se odda opremi lena soba za 1. maj. Poizve se v trgovini Skander. Celovška 79. 8276-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice ptoceni oddam. Prekmurska 1 (za bežigrajsko gimnazijo). 8283-23 Elegantna soba s kopalnico in prostim vhodom oddam samo gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8305-23 301etna gospodična lnteligintua s primerno gotov fo se želi poročiti Fo.iudbe na ogl. , odd. Jutra pod »Skrom- Kdor ve za moško kolo zeleno pleskano. znamke »Aiglon«. evid. številka 3775. tov. štev. 277.135, naj ga proti nagradi odda ali javi na naslov: Saksida, Ljublj.. Dvorža-kova 3-II. 8282-31 Kdor pogreša konja prama št. 2576 ali 2516. ki je bil prevzet \ Dravljah 1 bat.. Lastnik naj da ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Vrnem«. 8296-31 Informacije o pogrešanem rez. peS. podporočniku Pengov Vladlslavu. Sarajevo Koševo - Betanija 5 četa prosi Vida Pengov, Ljubljana. Tvrševa 62. II. nad. 8303-31 300 din nagrade izplačam tistemu, ki ml najde kolo Torpedo št. 592. Bevčar. Ljubljana. Celovška c. 63. 8277-31 Tovariša kolesarja Sketa lz 38. konj. div. v Logu pri Brezovici, ki je prejel civilno moško kolo. zelene barve, znam ke Durkopp tov štev. 1652216, evid št. 189668 iz vojaškega skladišča, naj sporoči kje se isti nost« 8293-24 Kupim Kupim vsako množino volnenih krojaških odrezkov po najvišji dnevni ceni. Josip Boc, Tavčarjeva ul. 4 Ljubljana. 8279-7 Informacije Avto Mercedes - Benz osebni, ev. štev. 2380-41. motorna št. 196954. išče. Avto je bil oddan Dejak Milan, trgovina Kom pare. Ljubljana. Gradišče 7. 8275-31 Lcj o nagrado dobi, kdor mi sporoči kje dobim 4 konje. 2 voza. 5 oprem, ki sem jih izročil: škofia Loka 6 vod: 1 črn konj. bela lisa na glavi, smrček za-trgan. noge spodai belo lisaste 165-190 — 1933 z opremo in vozom: 1 črna kobila, bela lisa na glavi, ušesa devlje nazaj. 3 noge spodaj belo lisaste 160-190 — 59?0 z opremo. V 40. pešadijski puk: 1 konj črn vpisano se ; št. 148 srednji z opremo in vozom: 1 konj šimel avto četi v Hostl pri | srednii brez štev. "z opre Skofji Loki. Najditelj se mo. Poleg tega še ena naproša, da pro« nagra- j konjska oprema, oddana na Brezovico Andlovic Jože. žaga. škofliica. 8290-31 di Javi na moj naslov: Pavel štlrn. avtoprevoz-nik. Vrhnika. 8286-31 200 din nagrade dobi. kdor mi pripelje ali poizve za kolo znamke »Puch«, črno pleskano z dlnamo. Evidenčna št. 19122, tov št. 741605. Vzeto je bilo na Kode-ljevem. Naslov: Strnad. Ljubljana. Rožna ul 41. 8285-31 Iščem konja prama št. 66 srednje postave, široka prsa na glavi eno malo liso in za pleč. mala bela lisa kdor jo ima ali kaj ve naj mi sporoči, dobi nagrado din 500 na naslov: Janez Rakovec. Breg 22 Stražišče pri Krauju 8301-31 Mornarji Žagar Vinko, poklican 3. IV.. v Boko. min. komando. pošta Zelenika. kdor kajkoli ve o njem naj mi takoj Javi proti nagradi. Mici Žagar, Stari trg pri Rakeku. 8300-31 Poslovodjem Bat'a Po poročilih iz Borova dela tovarna normalno dalje. Pošiljke bodo odpremljene, kakor hitro se normalizira železniški promet. Izkaze boste zaključili, ko prejmete čiste tiskovine. Vsa ostala navodila boste dobili od g. Kavča, ki je v stalni zvezi s tovarno v Borovem. V kratkem bo g. Kavec izvršil kontrolo vseh prodajaln. BAT*A, Ljubljana. Meta Korenova: Profesorica na vasi Gostilničar]! Spodnještajerd! Lepo hišo z dobro vpeljano gostilno in lepim gospodarskim poslopjem in gostilniškim vrtom v skupni izmeri 2800 m prodam, še raje pa zamenjam takoj za trgovsko hišo z velikim vrtom ali stanovanjsko hišo v Ljubljani ali okolici. Poizve se in ogleda v gostilni PVLKO, Tezno pri Mariboru. Sele ob desetih zvečer je prišla domov Maruša, ki je nosila zveneči naslov: »dipl. phil., dodeljena ket honorarna učna moč meščanski šoli v X.« Sčemcči mraz, ki jo je vso dolgo pet od vlaka do doma zbadal v obraz in roke, je v njeni sobi komaj za-spoznanjc popustil. Seve, soba tri tedne ni bila kurjena. Mleko v posodi, ki jo je pustila na mizi, je bilo kakor voda v umivalniku zmrzlo. To jc ugotovila Maruša na prvi pogled, kakor je na prvi pogled ugotovila, da leži v skoraj moderni omari na njeni najboljši, svetli bluzi plast debelega prahu. S tem »skoraj moderen« je pa takole: moderne omare so vzidane v zid, Marušina pa je bila na zidu, kamor je za-hilla s peops£-li_ za kataloge to ogromno zbirko, sai šl^je preko 132.000 predmetov. Res je od navedenega časa umetnostna trgovina v Angliji tu pa tam zabeležila že kako manjšo dražbo iz Hearstovih zbirk, so pa bi i to ie drobci Ln ne toliko pomembne prodaje src-brnine in umetno obrtnih izdelkov Kakor hitro se je razvedelo po časopisju za to Hearstovo odločitev, je bila to nemajhna senzacija za vse kulturne predale, kje.koli utrina plodonosna trgovina z umetnostnimi in antikvitetnimi predmeti. Zakaj in čemu se ie odločil zagonetni ameriški Krez za ta korak ra prodaje, :e danes pač uganka. Prav nerazumljivo oa je posebno za ljubitelja lepih umetnosti, kako to, da bo vse svoje najdražje umetnine — tudi v platoničnem smislu — pustil ra oder pod kladivo hladnega klicatelja cen. Saj bo razprodal vse, prav vse umetnine, ki so mu krasile stene in prostore ogromnih soban njegovih palač, gradov in ppse-stev. kjer je v težkih trenotkih svojega neumornega življenja iskal ravno v njih okolju tihe utehe in tolažbe. Kakor nam je zagonetna njegova odločitev, tako skrivnosten je on sam. Je prav preprost, zunanje skromen in ne daje nikoli nikakih izjav. Na prvi pogled pa nas spominja našega znanega politika, veliko-laščanskega gospoda. Res, da so Američani prvovrstni finančni politiki in zakaj hoče s to razprodajo potisniti ceno umetnin ravno v sedanjih, tako kritičnih časih, je že samo po sebi zagonetka. In to še prav v teh letih, ko vsak kdorkoli čuti nekoliko več denarne opore pod palcem, skuša naložiti čimbolj varno sv:je papirno premoženje. Da so pa umetnine prav dobro sredstvo za to, nam ni treba pojasnjevati. Hearstova zbirka ie poleg čudaškega in prav ameriškega zbiranja resnično zanimiva; saj ni ne časovna in ne umetnostne debe, ki bi ne bila v nji zastopana s kakimi predmeti. Zbirka je tako ogromna, da jo ie nemogoče spraviti na trg v obliki enkratne dražbe: zato bo nastanjena v obsežnih prostorih dveh vcd/lnih newyorških tvrdk. Obsegala b; v enkratnem o?l~au okoli 100.000 kvadratnih metrov površine, torej še precej več. ko če bi razstavili po vseh nadstropjih treh tako ve'ikih oalač, kakor je Bata v Ljubljani (30,000 kv. metrov). Kljub temu pa še ni mogoče na tej velikanski površini cele zbirke razmestiti naenkrat. Zato bo to nekaka prodaja posameznih reči. in kakor hitro bo kako deio našlo kupca, se takoi nrostor izpol- ni z drugim predmetom: nekaka umetnofat- » na borza. Zbirka vsebuje prav vse, karkoli je do danes 'ustvaril človeški umetnostni duh. ban iz različnih francoskih, angleških, ni-j zozemskih in celo avstrijskih gradov. Poleg edinstvenih in brezhibno ohranjenih starinskih barvastih cerkvenih oken poseduje ta moz še najrazličnejše redkosti. Zanimivo je, da ima ta čudaški zbiratelj cel španski samostan, katerega je kupil v Sa-eramenii; nato ga je dal razdreti, oštevilčiti kos za kosom in vsega v 14.000 zabojih prepeljati preko luže v svojo domovino. To čudaštvo ga je veljalo samo za transport nič več in nič manj ko 400 000 dolarjev. Kljub temu. da še ni natančnega pregleda njegovih katalogov in izčrpnega popisa njegovih predmetov, lahko vendar zabeležimo. kar se tiče kvalitete, da je n^e-' gova zbirka slik še najbolj slabo zastopana. Takoj se pa opazi, da ie s posebno ljubeznijo zbiral francosko šolo 13. stoletja in 1 so v zbirki tudi dela prvovrstnih mojstrov, kakor Bcucher. Greuze itd. Precej dobro je : zastopana tudi italijanska šola; posebno na ; stopi iz cele zbirke slik v ospredje delce l van Dycka. ; Po vsem tem je zelo zanimivo zabeležiti ; tudi izjavo, ki jo je pred kratkim podal j znani newycrški umetnostni trgovec Ham-! mer. ki vodi razprodajo celotne Hearstove zbirke in ki je že svoj čas vodil prodajo umetnin iz Rusije preko morja, da ceni vso to zbirko v najboljšem primeru na 50 milijonov dolarjev izkupička. _____ To ni mnogo za tako velikansko zbirko, in če listamo po ilustriranih seznamih slič-nih ameriških avkcij, vidimo, da je še pred leti dosegla dvomljiva Botticellijeva slika kaj hitro preko milijon dolarjev. Eno je tu gotovo: Hearst je izpraznil prav vse zakladnice svojih umetnostnih predmetov in tiho ugasil utrip svojega zbiranja... Uganka Charles Lindbargh objavlja v svoji knjigi »Midva«, kjer opisuje svojo letalsko kariero, značilno letalsko uganko, ki jo zdaj pozna že vsa Amerika. Glasi se: »Ce ga potrebuješ, pa ga nimaš, ga ne boš nikoli več potreboval. Kaj je to?« Pravilni odgovor se glasi: Padalo. Dijak brez slovarja Profesor Krpelj je vsak dan ponavljal svojim dijakom: »Slovar je za d;jaka kakor puška za vojaka. Kakor ne sme vojak nikoli priti na vaje brez puške, tako ne sme dijak priti v šolo brez slovarja.« Nekega dne je profesor vprašal mladega Smolca: »No, kje imate slovar?« »Doma sem ga pozabil,« zajeclja Smolec v zadregi. »No. vidite,« odvrne profesor. »Vsak dan moram pripovedovati isto. toda moja beseda je bob ob steno. Nikoli ne poslušate, kaj pripovedujem. Kaj bi pa vi rekli, če bi videli vojaka pri vojakih pa brez puške? Kaj bi rekli o takšnem vojaku?« »Mislil bi. da je častnik.« i-« oivrnil Smolec. Ozdravljen Zdravnik za duševne bolezni: »A zd.ij, dragi moj. se lahko vrnete domov k svoji ženi« Pacient: »Ali mislite, da sem še zmerom nor?« once na Rabu Slika z jadranske obale, ki so jo zasedle čete zmagovite italijanske vojske pir: c fin s? široko šo-o premij enih so- Kdor je bil enkrai na otoku Rabu, se bo najbrž še kdaj povrnil, kajti ta biser dalmatinskega otočja privlačuje z neka magnetično silo. Kamor pogledamo, kjerkoli hodimo, povsod obilica dražestnih slik, redko bogastvo pripovedk in zgodovinskih spominov! Mesto Rab, ki je doživelo v teku časov toliko zgodovinskih sprememb, nosi poteze svoje preteklosti vidno v dobro ohranje-| ni zakladnici renesance in rokokoja s starinskimi stavbami, slogovitimi portali in zavojito okrašenimi pomoli. Lepe črte ve-lebitskega pogorja nudijo posebno slikovito ozadje. Vse izgleda praznično — celo sivi marmor cvete v svetlih barvah. Krog in krog pa prepeva morje in žareče sonce nam čara čudovite slike pred oči. — Težko je kje kak drug otok, ki združi na so-razmeino malem prostoru toliko naravnih krasot in romantike. Življenje na Rabu je tiho kakor otrplo v vedrem miru; prisrčno in nežno gleda nanj nebo kakor modro, jasno oko. Morje leži pred nami kakor kovano iz gladke mo- "OVTJ. v i :.. 'St"- • m- V ' "" Jfi i... Fr. B o u c h e r: Putini (bakrorez po sliki tega francoskega mojstra rokokoja). dre kovine. Če leti mimo galeb, vidimo v morski gladini drugega ptiča, vse bolj belega, bolj lepega od onega v zraku. In vendar živi mesto v ponosni lepoti dvignjeno k soncu. Kadar sanja, hrepene njegove mnogoobrazne želje za srečo, drhte v žareči volji do življenja. V temni molk skalovja buta zamolklo valov je, medtem ko se modri kelih neba vedno bolj dopolnjuje z južno svetlobo, dokler ne zaslepi oči. kakor da bi vsaka točka pošiljala ognjevite modre žarke na zemljo in vodo, dokler ne pronikne globoko v kamenine in morje. Obrežje pa se dviga kakor vesela sončna daritev z mavričnim vodenim prahom vzvaiovtjene morske površine proti soncu. Kakor svila, polna težkih srebrnih vezenin se sveti morje in poje svojo tiho pesem o soncu. Vse skupaj spominja na že davno pozabljene sanje, ki ne pripuščajo nobene sličnosti z življenjem. Duša spava sladki sen; rte misli in ne želi ničesar, samo sprejema vase nemo in radostno vse naokrog; tudi v njej valovijo svetlobni valovi sem in tja in dasi vseobsegajoča, je neomejeno svobodna kakor morje. * Od vseh morij, ki objemajo evropske obale, ni nobeno lepše ko Jadransko. Kako čudovit svet, lepši ko vse pravljice, vidimo skozi to tekoče steklo! Zlato-rdeča morska haloga se giblje na dnu morja; kakor opojne se dvigajo iz nje ribe in se podijo mimo nas, male črne ribice režejo valove, raki se plazijo okrog — morje pa diha kakor živo bitje, umerjeno se dvigajo in padajo njene modre prsi. In v tihih poletnih nočeh, kadar se tem-nomodri nebesni zastor dotika črnega bar-žuna morskih valov in visijo zvezde tako nizko, da bi se jih navidez lahko dotaknil z rokami, je morje mimo kakor duša otroka, ki je utrujen od igre dneva; komaj dihajoče spava in gotovo sanja čudovite sanje. Če po noči kdo plava v težki gorki vodi, skačejo modrobele iskre izpod njegovih rok, modrobeli ognjeni zublji se širijo naokrog in duša človekova se počasi topi v tem ognju, ki je krotek in nežen kakor pravljica iz mamičnih ust. S koliko neizrečenimi mičnostmi nas omreži morje! Ko so Ksenofon in njegovih desettisoe zagledali pred seboj dolgo zaželeno motje, niso mogli izraziti svoje prekomerne vzhičenosti drugače nego s klicem: »Morje, morje!« In mi, moderni ljudje, uglašeni na vse čuvstvene finese, kaj naj rečemo drugega? Kadar se zabli-šči pred nami v jutrnjih žarkih ogromna, neskončna valeča se površina: kadar peneče udarja na obrežje, da nam srce drhti od radosti in groze, takrat smo revni v besedah kakor onih desettisoč s \stmo-fonom. V tem silnem duševnem učinku vidim eno glavnih vrlin morja, h katerim se seveda pridružujejo tudi fizične: morski zrak s svojim ozonom, vedno dober tek in s tem v zvezi ugodno prijeten počutek. od dne do dne se mnoieča krepčava oslabelih živcev. Solnati morski zrak v Rcbu je omeglil moje čute kakor vse. ki jih omreži morje in izvabi v daljo, kakor vse. ki iz dna duše ljubijo morje... Ce človek podari morju svoje srce, postane sam delec morja. 0 Mesto je tlakovano s kamenjem in vendar se zdi, da je mehko kakor br.ržun, ki bi ga hotel človek gladiti z roko Krog in krog sliči vse mirnim otroškim sanjam. Neprisiljenost občevanja je tukaj pred- nost, ki naravnost vabi k brezskrbno prijetnemu pohajkovanju. Ne vem, ali je varčnost ali skromen umik pred naravo: Rab ne nudi šumnih razvedril. Toda tega bi rad videl, ki jih pogreša! Mičnosti Raba so silnejše ko vsa umetna zabava Družabno središče manjka in vsakdo se lahko zabava na lastno pest, kjer in kakor se komu poljubi — in vsi se tega drže. * T neskončni tišini sedim sam v jadrnici daleč na odprtem morju Tam nekje na obzorju se blesti otok. zdi se, da plava na \~odi ali se topi razžarjeno v soncu, samotna pečina v morju, čudovit, svetlo lesketajoč se kamen v nakitu Jadranskega morja. Rab! Zobčasto. k c,menit o obrežje se nagiba proti morju, obsenčeno od krasote pinij in smokvinih d'ex-es. Na modri gladini morja plo\*e parnik brezglasno v mlečni megli daljnjega obzorja kakor senca oblaka Globoka tišina na nebu in morju in velik mir v srcu . Človek bi prisluhnil, kako vse življenje nemo roiel ~uie sonce. In sonce ljubi to deželo ko nobeno dru-go... 82.003 ovac m Koroškem le štmpfsfeeroi Gojitev drobni spada zaradi vaŽKcsti volne v današnjem času med najpomembnejše gosiissIasrtUe panoge Nemčija smatra ovčjerejo za najvažnejšo gospodarsko panogo, kar se tiče preskrbe volne za prebivalstvo in za vojne namene. Štajerska in Koroška — mišljeno je ozemlje pred okupacijo jugoslovanskih teritorijev — izkazujeta na tem področju znaten donos, saj zavzemata, kar se tiče ovčjereje, vodilno mesto v Vzhodni marki. Deželna organizacija rejcev ovac, ki je bila ustanovljena leta 1938, je s svojim delovanjem znatno pripomogla k napredku. Približno 82.000 ovac, kar pomeni najvišji stalež med nemškimi alpskimi deželami, so našteli na Koroškem in štajerskem. Zaradi odličnih lastnosti (skromnost v hrani, odpornost, plodnost itd.) nameravajo štajersko-koroško pasmo razširiti po vsem nemškem alpskem območju. Deželna organizacija rejcev je v sosedne pokrajine razposlala 396 ovnov in 1310 ovac izbranega plemena v vrednosti biizu 88.000 marK, da se pospeši razmnoži tev najboljše planinske vrste, obenem pa je razdala podpor v znesku nad 27.000 mark, da bodo mogli mali gospodarji nakupiti plemenske živali. Posebno pozornost je deželna organizacija posvetila vprašanju o strokovni izobrazbi pastirjev in planšarjev. Ta stroka, ki je izrazito sezonskega značaja in je zaposlena samo čez poletje, je zadnji čas zmerom bolj razpadala. Zdaj se je stanje precej izboljšalo, ker so pritegnili mnogo mladih, strokovno izobraženih moči. Prav tako se je razširila borba proti boleznini, ki ogražajo obstoj drobnice, tako da se stanje ovčjereje na štajerskem in Koroškem stalno izboljšuje. HVALA BOGU »Gospod, petnajst let že hodim z vašo hčerko... in zdaj bi se naposled rad z njo oženil.« »No, hvala bogu! Mislil sem že, da boste zahtevali pokojnino za svojo vztrajnost.« CE ALKOHOL ZMEŠA DNEVE Prebudil sem se in hitro pogledal na uro. Pol osmih. Ob osmih moram biti v uradu. Imel sem čuden občutek. Celo so mi stiskali svinčeni obroči, po ušesih mi je se ji um i val na skleda vsak hip prckucne, kar se da previdno prala m si poleg požvižgavala. Na mizi, k- sta jo s šoli sk i m slugo slovesno (to se je spodobilo, kajti bila je edina miza, ki si jo je tekom štirinajstih dni mogla priboriti) pripeljala iz konferenčne sobe in na kateri so bile še jasno vidni sledovi črnila in rdečila, ki ao jih v teku desetletij puščali na njej, morda že tudi pokojni učitelji, se je kar iz treh skled in skledic. ki so stale na treh špirit-nih kuhalnikih, kadila vroča voda za »žeh-to«. Enega teh kuhalnikov jc Maruši v ta namen posodil njen kolega, drugega njena kolegica in celo oba sita ju lastnoročno prinesla. Za tole »žehto« se je Maruša odločila, ker je bila v vsej vasi ena sama perica, ki je smatrala za svojo sveto dolžnost, da raztrga pri pranju tisti dve srajci in petero robcev, ki jih premore vaški »šo-mešter« in da iztisne iz njega tiste poslednje dinarje, ki jih je hranil za to, da sn kupi novo srajco, ko prejšnjim ze tudi krpa ne bo mogla več vrniti dostojnosti. Na, in tako se jc iz skled in skledic na kuhalnikih veselo kadila para prav pod repke Težečih se hudičkav, ki sr viseli na sibi-cah pritrjenih z zlato nitjo na zid med dvoje src iz lecta — vse skupaj trofeje z miklavževanja. »Hej, veselo...«, je pravkar pričela Maruša med pranjem novo pesmico, ko je krepko potrkalo na vrata. »Pazi, Ančka!« je vzkliknila, ko je vstopila njena kolegica Tcda bilo je ze prepozno. Ančka sc je že ujela v vrvico, ki jo je Maruša potegnila od z.du tik mimo peči do vrat. da bi na njej sušila perilo. »Pn tebi človek še življenja ni varen!« se je zmrdnila Ančka, ko se je oprostila vrvice. Maruša se je nasmehnila. Ne, za Ančko, veliko in krepko za dve, se ni zbala, pač pa za vrvico, ki bi, če bi se strgalla, ne ustrezala več sivojemu namenu, ker jc bila že zdaj skoraj prekratka. In tako težko je prišla do nje! Nad vse previdno je morala sprazniti vrečo, v kateri so ji od doma poslali posteljnino in ki je zdaj, obrobljena s širokim rdečim robom, krasila tla njene sobe. da je prišla do vrvice. In zdaj naj bi jo Ančka na tako lahek način onesposobila ! Ančka je vrgla plašč in torbico na posteljo, si z vlekla stol — plen s šolskega podstrešja — k peči, sedla, se sezula in noge skoraj potisnila v odprtino peči. »Prcklenski mraz! In drva mi šele jutri prepeljejo z žage. Tri tedne že prosjačim za tiste odpadke, ob katerih ste na žagi spotikajo ljudje in konji — pa jih komaj jutri dobim. Ce jih dobim, seveda. Tn še v tem primeru samo po naklonjenosti gospoda podjetnika. Taka izredna ljubeznivost. kaj? Vraga, okoli nas pa je toliko gozdov, da sie lahko za^ lšiš sredi njih v vsej vasi pa nri dobiti polena!« »Bojno razpoložena kaj?« »Kaj bi ne bila! tak mraz pa nimaš s čim kuriti peči! Peklenski nos si imela, da si staknili a še tisti meter drv!« »Hm,« se je zmrdnila Maruša. Včeraj so me terjab Za plačilo, honorarja pa od nikoder. In ko bo prešell, ne bo ostalo za drva. Maruša in Ančka sta nekaj časa molčali. V sobi je slišati samo prelivanje in pljuskanje vode. Iz ene izmed sikledic se je še vedno veselo dvigala para režečim se parkeljnom naravnost pod repke. »Ne vem, ali kmetje res nimajo ali nočejo dati,« se je Ančka spet spomnila drv — tega najtežjega problema, ki jc v teh prijaznih časih vzndSnirjail vso šolo, vso vas in vse bližnje in daljne vasi in na katerem je bile vroče zainteresiranega pol osnovnošolskega in po! meščanskošol. uči teljstva. »Povem ti. če jnh jutri nc dobim, ležem v posteljo in nc vsanem z nje, dokler mi j.ih ne pripeljejo. Pa naj jih staknejo — mgari na luni Na zimo te premeste v te kraje. Na to, da bi premestili s teboj vred še voz drv, jim pa še na misel ne pride. Brrrr!« »Čakaj, Ančka Kaj ko bi takole naročili deci, ki hodi sikozi gozdove v šolo, da bi nam mimogrede privlekli kake veje iz gozda? Ali pa. da bi telovadno uro spremenila v uro nabiranja suhih vej? Problem, s katerim se že tako dolgo ukvarjamo bi bil na mah rešen?« »Ti se lahko norčuješ. Še počakaj, čez kak teden boš na istem. Kaj misliš, da nisem videla včeraj, ko sem ti pomagala nositi drva, kako votlo zija že tvoja drvarnica? — Imaš kaj čaja?« ae je nenadoma spomnila Ančka. »V jedilno shrambo poglej. Misilim da ga bo še nekaj.« _ Ančka je odšla k jedilni shrambi — zaboju, ki je umetniško obit z rdečim papirjem stal v kotu sobe in v katerem je po kratkem brskanju med zavitki s četrtinko zdroba, pol kilograma soli, pol kilograma črne meke, osminke krušnih drobtin in kosom mila staknila zavitek, v katerem je biilo še nekaj čajevega prahu. »Voila,« jc olajšano vzdihnila, ko je od-mašila na zaboju stoječo steklcmco. v kateri je domnevala kis — zadišalo pa je iz nje po slivovki. »Pa vendar ne piješ? Aha, zato si tako rada doma!« Maruša se je naglas zasmejala. »To sva si privoščili z Emico na njen god. Si nevoščljiva?« »Še malo nc. Za me jo bo še dovclj, in če nisi neskromna, tudi zate« Ančka je skuhala čaj, ga nalila v skodelico in v kozarce, ki je snccr služil za čiščenje zob. primaknila nato še dva stola k peči za perilom, ki je zdaj že kar nekam bahaško bilo razprostrto na vrvici. ! predstavi pa ga je vselej vzel iz ust in vtak ter postavila čaj na enega izmed stolov 1 nil v žep. Nekoč so ga prijatelji po pred-»Voila, madame le profeseur. s'il vous j stavi povabili v kavarno in hitro je vtaknil pla.it!« je nato povabila Mamišo. ! zobovje v hlačni žep in šel. V kavarni je šumelo. Pozvonil sem gospodinji: »Poslušajte,« sem ji rekel, »telefonirajte mojemu šefu, da morate na vsak način govoriti z njim. Potem pa mu recite, da imam hudo vročino in da danes nikakor ne morem priti v pisarno. Toda zapomnite si dobro — vse to mu morate osebno povedati!« Gospodinja me je pogledala še za stopnjo bolj neumno kakor sicer, potem pa je le šla. Jaz pa sem se zvalil nazaj v posteljo in čakal, čakal. čez pol ure se je vrnila. »No, kaj je rekel moj šef«? »Besnel je in klel, da se je kar kadilo.« »Ali mu niste rekli, da sem bolan in da imam hudo vročino?« »Rekla sem mu. On pa je odgovoril, da je nesramno, če ga zaradi tega budim — v nedeljo, ko je komaj šel spat!« CISTA VEST Neki časnikar je (pa ne pri nas) kupil tri kilograme sladkorja. V njem je odkril dosti primešanega peska. Zato je v svojem listu objavil naslednji poziv: >:Pri nekem tukajšnjem trgovcu sem kupil določeno količino sladkorja in v njej ie bilo skoraj za kilogram peska. Ce mi ta trgovec v treh dneh škode ne povrne, bom njegovo ime v listu objavil.« Naslednji dan je dobil od osmih trgovcev v mestu zavoje, in v vseh je bil np ^ir,f«\iši sladkor. NENAVADEN UGRIZ Neki starejši igralec se je le s težavo odločil. da si je dal napraviti umetno zobovje. Ko si ga je pa dal napraviti, ga je tako motilo, da ga je nosil samo na odru, po Stisnili sta se k peči, si nažgali tanki iba-rici, srebali čaj in molčali. Soba, ki se je napolnjevala z vlago od perila, je pričela toniti v temo. Zunaj na vasi so sc kakor drobne kresnice užgale luči za hišnimi okenci. Nekaj izmed njih je med posameznimi kosi perila prisijalo prav do njih in Maruši m Ančki je bilo. sami nista vedel zakaj, gledajoč te rdeče iskrice, nekam toplo pri srcu. zamišljeno sedel za mizo, pa je iznenada planil pokonci, zastokal in se zadaj prijel. »Kaj pa je«? so ga vprašali prijatelji. »O, nič hudega,« je rekel. »Samo malo sem se — ugriznil.« NOV NAČIN IZPOSOJEVANJA »Ali hočeš zaslužiti pet sto dinarjev?« »Rad. Samo povej mi. kako!« »Tako. da mi namesto šest sto dinarjev posodiš samo sto . ..« Urejuje Davorin ttavljen. - Izdaja ^ konzorcij >Jutra< Stanko Virant. - ga Narodno tiskarno * d. kot tiskarnama Fran Jeran - Za mseratm del je odgovoren Alojz Novak Vsi v Ljubljani.