0 zakonu za oobijanis draginje. Naša valuta že dalje časa raste in se dviga na borzi v Ziirichu. To dviganje je dobro in nam bo tud^ znatno Jcoristilo, samo nastane vprašanje: Ali ne bo naša valuta ponovno padla, kakor hitro bo zmanjkale amerikanskih dolarjev, katere smo dobili potom znanega amerikanskega posojila? Kadar valuta raste, kadar je v stanju popravljanja, morajo .padati tudi cene blagu. Naši trgovci bi morali uvideti velike spremembe v naši valuti, se zadovoljiti z manjšim dobičkom in znižati cene blagu. Pa tako soIidnih trgovcev, ki bi uvideli sedanji naš ugodni Talutni položaj in začeli iti z blagovnimi cenami naTKdol, jc pri nas malo — ako je sploh kateri. Naša valuta raste, trgovci nočejo s cenami navzdol, sedaj pa že prihaja državna oblast z zakonom za poi)ijanje draginje. Zagrebški «Jutarnji list« poroča, da jc bil v Zagrebu te dni obsojen po zakonu za pobijanje draghije trgovec z drvmi žid jMaks Rosenberg na iSest mesecev ječe, 50.000 dinarjev denarne kazni, na izgon iz Jugoslavije in zalogo 20 vagonov drv so mu »zaplenili. Obsodba tega zagrebškega žida je vzbudila radi strogosti in višine veliko rajburjenje med trgovskinu krogi. Državna oblast je ustvarila zakone za pobijanj* draginje, da bi potom teh zakonov pritisnila na trgovce, da gredo z blagovnimi cenami navzdol. V očigled ostremu postopanju z zakonom o pobijanju draginje se jezijo trgovski krogi na državno oblast in jej odrekajo pravico do takih ostrih jkazni, ker je rarno državs sama največji navijalec blagovnih cen. Vzamimo par primerov: Ako računa kak mestni fijaker za preroz kakega potnika nekaj par več, kot mu je doroijeno p© tarifu, že ga globijo po zakonu za pobijanje draginje, a minister za promet pa lahko po svoji volji in kakar se mu vzljubi povišuje železniške tarife za osebe in blago. Gospod poštni minister je v zadnjem čas« sem« z enim razpisom povišal poštne pristojbine za 100 odstot in še to kar črez noč. Država torej sme navijati cme, ona labko zahteva vsako, še tako risoko ceao, Id »dene najbolj v živo ravno revnejše sloje, a posamezni trgovci in prodajalci se morajo pokoravati eakonu za pobijanje draginje. Treba pa je nadalje pribiti, da velja zakoa ea pobijanje draginje za celo državo, a izvaja m uporablja se samo v pokrajinah izven Srbije in črne gwel V Beogradu na primer so cene mnogim žirljenskim potrebščinam za 40 odstot. višje nego r Zagrebu ali Mariboru, a nikjer ne čitamo, da bi bil kak beograjski trgovec kaznovan po zakonu za pobijanje draginje. V Beogradu je dovoljeno zaslužiti pri raarsikaterem blagu 40—50 procentov več nego po drugih prečanskib krajih, da se pokaže moč sedanjega režima ia. da se naganja trgovce v režimski tabor. Toliko smo napisali o zopetni uvedbi zakona za pobijanje draginje, a ne z namenom, da bi sc zavzemali za trgovce in jih ščitili pri sedanji neznosni draginju ampak radi tega, ker bodo oblasti pri nas naperile zakon za pobijanje draginje ravno proti kmetu in vini-1 čarju, ki nosita na trg v mesto razne življenske potrelfščine kot: mleko, krompir, zelje, repo itd. Ako bo kmet prodal le za paro višje kilogram krompirja kot je določil meslni magistrat, pa bo kaznovan po zakonu za pobijanje draginje da bo joj in še krompir mu bodo zaplenili. Ako bodo začele državne oblasti, ki «e že pripravljajo pri nas v Sloveniji, z zopetnim izTajanjem zakona za pobijanje draginje proti kmetu, potem bod** naši trgi po meslih prazni, imeli bomo nižje cene n» papirju — a ne življenskih potrebščin in držrrni ustožbenec bo še bolj stradal in žirež dražje plačeral kot -anes* Z ozirom na sedaj rastočo našo valuto in na zo[petno uvvdbo zakona za pobijanje draginje smo mnenja, da mora ravno država sama najprej začeti z zniževanjein svojih larifov, potem bo lahko pritisnila na* trgovcc, da znižajo eene in ako bo kmet plačeval manjše pristojbine pri raznih oblastih, kupoval v trgovini eenejše blago, bo sam šel navzdol z žitnimi in živinskimi eenami brez pritiska zakona za pobijanjc diagiaje. Državna oblost bi si naj zapomnila star pregovor, ki pravi: Vzgledi vlečejo, besede mičejo! Država začni s privlačnim vzgledom — znižanjem svojih raznih tarifov in potcm bodo mikali Ijudskc masc razni zakoni zs pobijanje draginje! 2UPANSKA ZVEZA. V nedeljo se je vršil v Ljubljani prvi redni občni fcbor Županske zveze v navzočnosti nad 100 odposlancev iz vseia krajev Slovenije. V svojem otvoritvenem govoru je načelnik Županske zveze gospod poslanec Stanovnik povdaril, da je avtonomija Slovenije blizu in da je zato treba, da ji vzorno urejene in samoupravne občine bodo podlaga. Poročilo tajnika in blagajnika se je vzeJo na znanje, vprašanje društvenega glasila pa se je prepustilo v rešitev odboru. Sklenilo se je tudi, da se občni zbori krajevno menjajo. Zato bo pribodnji občni zbor v Celju. Rač. svetnik g. Jože Pirc je poročal o dav6ni reformi, ki za nas ni sprejemljiva. Mali in srednji Ijudje bi po tem davčncm načrtu bili popolnoma uniieni. Zato je občni zbor Županske zveze sklenil, odločen protest proli takeniu davčnemu skrpucalu. Istotako jc občni zbor protestiral proti stanovanjskemu pravilniku. Ker pokrajinska uprava, bolje rečeno — okiajna gla¦varstva, zlasti litijsko okrajno glavarstvo, ovira delovanje podružnice Županske zveze, se je sklenilo, da lx>do poslej podružnice le zaupni organi (zaupniki), ki bo do vse vloge pošiljali Županski zvezi v Ljubljano, ki bo potem pošiljala dotične vloge uradno na pristojno oblastvo. Članarina se jc določila na 16 kron letno. Od tega dobijo podružnični odbori 4 K, 12 kron pa dobi centralni odbor. Tekom zime bo Županska zveza priredi la 12 poučnih županskih tečajev. V Ljubljani se ustanovi poseben tečaj za občinske tajnike, zlasti v vojašJkih zadevah, ki so prideljene občinskim uradom. Tudi se je sklenilo, da bo Županska zveza založila vse občinske tiskovine. Potrebno je, da se občine zganejo in nakažejo par sto kron podpore Županski zvezi iz rednih dohodkov. Sedaj, ko se sklepajo proračuni, je čas za to. Občni zbor je sprejel pri slučajnostih številne prediogc in nasvete, ki jih radi omejenega prostora ne moremo vseh navesti. Kot kurijozum omenjamo, da je jbaje izdelan načrt nekega poštnega pravilnika, po katerem naj bi pri poštah III. razr. po deželi odpadli seski pismonoše, a dostavljanje bi potem morala prevzeti županstva! To je pač višek upravne modrosti, zato je bilo sklenjeno, da Županska zveza dožene, kaj je na tem pravilniku in ga zahteva na vpogled. Enako se zahtevajo od vlade ria vpogled in v izjavo vsi načrti zakonov, naredb in pravilnikov, ki posegajo v avtonomne pravice občin ali jih hočejo kršiti in omejevati z nalaganjem poslov, ki obsolutno niso občinska stvar. To so zahteve zlasti glede načrta za nov občinski red in načrta vojaškega zakona. Govori se tudi, da se nameravajo vzeti občinam občinski lovi. Teh pravic si občine ne dajo vzeti. županska zveza bo skrbela, da sc občinam ne bodo jemale ali kratile pravice. Vse to in še mnogo drugih važnib sklepov prioa. da je Županska zvcza sredi marljiviga detovanja za blagor občin in v brambi njihovih samoupravnib pravic. Zato naj postane njen član vsak, ki ima pravko do tega. Potem bo naša tisočeroglava armada gotovo zmagovita na celi črti.