IZHAJA OB PONEDELJKIH, BREDAH IN SOBOTAH - TELEFONIJ UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 960 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, SREDA, 2. avgusta f9£t ŠT. 86 A IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slavnostna seja ObLO Jesenice narod se s ceno strinjal JE DEJAL NA VČERAJŠNJI SEJI PREDSEDNIK ObLO FRANC TREVEN JESENICE. 2. avgusta. — Včeraj je bila v prostorih pri Jelenu na Jesenicah slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili tudi nekateri prvoborci. Goste in odbornike je pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Franc Treven, ki je dejal: »►Na dan 1. avgusta 1941 so počili prvi streli na Obranei. Naznanili so okupatorju, da je njihovo zadovoljstvo pri kraju in da se prodani narod s ceno ne strinja. Takrat je bilo postavljeno tudi prebivalstva Jesenic in okolice vprašanje: ali pohlevno poginiti ali pa sprejeti neenak boj. V teh mračnih dneh je s tem dejanjom na Obrane! spoznal jeseniški delavec, da gre za zadnje poglavje v dolgih stoletjih napisane težke obstoj .. oe. Odborniki so potrdila tudi preimenovanje devetih ulic na območju mesta Jesenice. Tako so preimenovali Cirilmetodovo uDco v Ulico Cankarjevega bataljona, Javornisko pot v Cesto bratov Stražišarjev, Obrtniško uheo v Ulico Viktorja Kej zarja, Sončno pot v Pot ilegalcev, Savsko nabrežje v Cesto Matije Verdnika- V nadaljevanju je France Traven navedel tudi nekaj uspehov, ki so jih bili dosegli na območju jeseniške, komune. Dejal je, da bodo v kratkem dogradili motel , v Kranjski gori, sploh pa bo vsa I gornjesavska dolina dobila v prihodnje več novih turističnih objektov. Nadalje so dogradili vodovod na Kočno, popravili pa ga bodo v Ratečah, Podkorenu, Kranjski gori in Koroški Beli. Na včerajšnji slavnostni seji je ljudski odbor potrdil tudi mandat novoizvoljenega odbornika občinskega zbora tovariša Franca Ga-šperina in ga hkrati imenovali tu- Tomaža, Gosposvetsko cesto ter borbe za i Cesto bratstva in enotnosti t Ce-I sto maršala Tita, Ceste maršala Tita v Cesto železarjev, Cankarjev di za stalnega predsednika Ob- txg v ^ Taneta Cufarja in Cesto črnskega ljudskega odbora Jeseni- [ Toneta Cuiarja v Cesto 1. maja. freditva ii tet mame Visoki gostie na Gorenjskem sejmu ▼ torek dopoldne, je Gorenjski sejem obiskal podpredsednik ZIS Edvard Kardelj v spremstvu državnega sekretarja za blagovni promet Marjana Breclja, državnega podsekretarja za industrijo ZIS Vinka Hafnerja, predsednika OLO Kranj Jakoba Zena in srekretarja OK ZKS Janka Rudolfa, Tržiški občani bod ZAČETEK PRAZNOVANJA 4. AVGUSTA, ZAKLJUČEK — LJUBELJSKE AVTO-MOTO DIRKE PA 13. AVGUSTA Osem prvoborcev je padlo 5. avgusta 1941. leta v hudem spopadu z okupatorjem pod Storžičem. Tistih dogodkov se vs>> zlasti pa prebivalci tržiške občine in še posebej njihovi preživeli bojni tovariši vedno spominjajo, Tržičani pa v njihov spomin vsako leto praznujejo svoj občinski praznik. Prireditve v okviru praznovanja so trajale že prejšnja leta po več dni, za letos, ko praznujemo 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, pa so Tržičani pripravili še pestrejši spored prireditev kot prejšnja leta. Pog častitev padlih nogometašev z Gorenjske v NOB. Isti dan popoldne ob 17.30 pa bo v Tržiču v letošnji sezoni prav gotovo eno izmed najzanimivejših in najkvalitetnejših nogometnih srečanj, in sicer med reprezentaneama Štajerske in Gorenjske. Naslednji dan bodo imeli zanimivo prireditev trži?ki gasilci, in sicer pri novem kopališču na Pristavi. Osmega avgusta ob 17. uri bo rokometna tekma med -Partizanom" iz Tržiča in -Partizanom- iz Križ. Naslednji dan bodo spored prireditev izpo-po'nili strelci — ob 16. uri bo na strelišču tamkajšnje strelske družine pričetek propagandnega tekmovanja z vojaško puško na tarče in balončke. Spored lokalnih prireditev pa bodo 10. avgusta zaključili mladi plavalci z medsebojnim srečanjem v novem plavalnem bazenu. V soboto, 12. av- ovor o turizmu pri Izvršnem svetu Slovenije $jn*ta zvečer, bo v mestnem parku ljudsko rajanje, naslednji dan pa bo spored prazničnih prireditev zaključilo AMD Tržič z vsakoletno tradicionalno mednarodno pri- Uvod v praznovanje bo 4. avgusta ob 19.ro uri s promonadnim koncertom godbe na pihala DPD svoboda- Tržič na Trgu svobo-kjer bo ob 20. uri tudi slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril predsednik ObLO Tržič, Lovro Cerar. Naslednji dan bo v zgodnjih jutranjih urah odmevala Pt tržiškeh ulicah budnica, popoldne ob 15.30 pa 6e bodo Tržičani zbrali (predvsem borci) in *ttli na Partizanski večer pod Storžič. Vse naslednje dni se bo spored prireditev odvijal v znamenju športnih prireditev in prireditev nekaterih drugih društvenih organizacij. — Šestega avgusta bo že ob 8. uri kegljaški troboj med ke-gljači z Bleda, iz Radovljice in Tržiča. Pol ure kasneje bo na nogometnem igrišču finalno srečanje enajstoric starejših nogometašev m(>d Jesenicami in Tržnem v po- roditvijo, s hitrostnimi avto-moto dirkami na Ljubelj. Razen vseh naštetih prireditev bod$ v dneh praznovanja Tržičani na grobove padlih borcev In talcev v NOB svečano položili vence, medteni ko bo osrednja žalna komemoracija v nedeljo, 6. avgusta ob 9. uri pri spomeniku padlih prvoborcev pod Storžičem. n. n. Na seji Sveta za socialno varstvo ObLO v Kranju so obravnavali znižanje proračunskih sredstev odseka za socialno varstvo, nadalje so govorili o socialnem delu v stanovanjskih skupnostih in še o nekaterih drugih tekočih zadevah. Kljub znižanemu proračunskemu znesku za socialno varstvo je Svet sprejel sklep o dodelitvi pol milijona sredstev za letovanje otrok padlih borcev v NOB. Morebitna preostala sredstva so namenili za medmestno letovanje mladine iz Kranja, Pule in Zornima. Zelo živahno so razpravljali o socialnem delu v stanovanjskih, ekupnostih. » Sklenili so, naj bi stanovanjske rkupnosti organizirale individualno delo preko komisij za socialna vpraSanja. Delo v tej smeri naj bi razvili tudi po krajevnih odborih, kjer ni stanovanjskih skupnosti. Komisije naj bi bile stalno po- vezane z oddelkom za družbene Jesenice. službe na občini, predvsem z odsekom za socialno varstvo in odsekom za varstvo družine. Sprejeli so tudi sklep o izdelavi obširnega gradiva, v katerem naj bi opisali vse probleme in Jih nato predložili Občinskemu odboru SZDL. izvršnim odborom stanovanjskih skupnosti ter krajevnim organizacijam. PREDSTAVNIKI MESTA VINICE NA JESENICAH Konec marca letos je obiskalo Vinico 35 Jeseničanov, od katerih je bilo 22 bivših inter-nirancev taborišča v Vinici. Ob tej priliki so Jeseničani povabili predstavnike mesta Vinica, naj obiščejo Jesenice. Ti so se povabilu odzvali in preteklo soboto prišli na Jesenice. — Tu si bodo ogledali števime znamenitosti mesta in bližnje okolice, prisostvovali pa bodo tudi vsem prireditvam v počastitev praznika občine Več sodelovala Tak naj bi bil zaključek pogo-v°ra o turizmu, ki je bil predvče-^jšnjim, 31. julija, pri Izvršnem ■^tu Slovenije v Ljubljani. Pred-^"ik Sveta za turizem dr. Danite Dougan ter predstavniki Gostinske zbornice, potovalnih in cističnih agencij so novinarjem obrnzložili nekatere probleme in Ogovarjali na vprašanja. _y začetku letošnjo turistično se-je bilo v nekaterih turist•<'•-ftin krajih spričo hladnega vre-manj obiska kot navadno. ^Mvih temu pa so že podatki ob **ključku prv""a po!l<") ugodni, *al je bilo v Sloveniji 27.000 no-.l,«-v več kot lani v istem ražnju. ^ovinarji in voditelji turistične ^»Vhosti p„ so največ govorili Posameznih slabostih In teža-ki ilh Je odklanjati, ^kateri prvovrstni lokali, tako . *> morju kot na Bledu in drugod. °Jo š<< sc daj, sredi sezone, prat-v° sobe. Temu »o delno krive cene. Hkrati pa imajo ne-R (>ra podivja zelo slabo prooa-j^dno in komercialno službo. Tu «tv lv '" m /:1 tJO**e '7 blOZCm-n* ki,t,rr so t' bokali raču-^ l- Povrh vsega pn je prišlo še ^ stabilnosti cen. Ponekod ob- Z(do pozno obvestijo Rostin-P°^jetja o končnih družbenih «kn Bti^A''mv,'ih- /'!') M'v 1:1 huli Ro-|JrJ* pozno določijo končne cena Pri!"?"^ J»h -popravljajo- tik »tj ^nn. Zaradi take noresno-Ifcfei* več turističnih skupin lz f{w, ' prihod. Temu so kriva juT^ka podjetja kakor tudi ob- eski ljudski odbori. Ko so gOVO- I rili o predlogih za prihodnjo wv >rto področje. Prvi koraki v tej smeri so bili »torienl že v kranjski občini, kjer je bil pred meseci poseben olcmim SZDL. na katerem M ob irneje^ govorili o problemih zdravstvene službe. Nedvomno je, da bodo laki sne-jclali/irnni plenumi uspe^nej'.i od dO cdanj'h. ker bodo lahko | Jmezna vprašan'a določene dej.v I nosil podrobneje in smise'.neje \ proučili. Morda M tudi kazalo na J tak'- plrnumr vabili tudi strokov-\njakc in poznavalce s tistera pod fročja, katerega bi obravnavali. J Na ta način bodo plenumi soriali-J stične Jtvezr delovnega liudilva IMttAll M boli /ivljenjvki in vsebinsko bogatejši. Z včerajšnje slavnostne »eje ObLO Jesenice obrazi POJMI I immmfiimRm dali -besedo« da se na igrišču ne bodo prepirali. Res, neverjetno dolgo so obljubo držali. Zadnjič, ko sem šla mimo omenjenega igrišča, sem opazila tale precej čuden prizor, i .Triletni Samo se je gugal in zadovoljno brundal predse neko pesmico. Poznala sem ga že prej; Nisi iz našega bloka... Otroci iz dveh sosednjih blokov so se po zgledu odraslih odločili, da bodo ustanovili svoj hišni svet. Tako so tudi storili. Izvolili so- svojega predsednika 14-letnega Janeza. Ta je predlagal, da bi si poleg bloka urrj dili svoje igrišče. Podjetje, ki je bloke dogradilo, je bilo pripravljeno postaviti iz lastnih sredstev razne rekvizite za igro. Navdušenje otrok je bilo popolno. S ponosom so gledali na vedno lepše očiščen prostor, še bolj ponosni pa so bili, ko so videli svoje igrišče opremljeno z gu-galnieo in peskovniki. Hišni svet je bil svečano razpuščen, še prej pa so otroci drug druge .IVI, in jte pOaebaj predsedniku Janezu bil je miren m vedno pripravljen umakniti se, če so to zahtevali večji od njega. Medtem njegovim prijetnim delom pa se mu je približala S-letna Vera. Nekaj časa ga je opazovala, nato je nenadoma rekla: Samo, saj ti nimaš tu ničesar iskati, saj sploh nisi iz našega bloka.« Samo jo je začuden poogledal, vendar ni, kot navadno mirno zapustil kraj prepira, pač pa se je guRal dalje, kot da se ne bi nič zgodilo. »Kar takoj pojdi dol!« mu je še zabrusila. »Ne bom ne,« je skušal Samo, ki je prišel pred kratkim do tega prijetnega mesta. Vera se je sunkoma obrnila in odšla v hišo. Zanimalo me g je, kako 6e bo to vse končalo, g Zanimalo me je, po kaj neki je 3 odšla Vera tako nenadoma v hi- ™ šo. Da je s tem končan prepir, H nisem niti pomislila: vedela S sem, da je Vera zelo trmast in S razvajen otrok. Nisem se motila. Na vratih sem zagledala Vero. ki II je v spremstvu mame koračila a proti gutralnici, na kateri je še 9 vedno sedel Ramo. Mama je rru- §| gnlnico ustavila in z grobo kret- |§ njo pahnila Sama z nje ter rc- I kla: »Smrkavec, kaj misliš, da se s bodo tu vsi igrali! Kar uredite f| si igrišče pred vašim blokom; če I so naši delali, pa dajte še vi« 11 Samo je molčal in počasi od- g šel. Po licih so mu polzele sol- s ze. Smilil se mi je, in rada bi I mu pomagala, vendar sem vede- § la, da v tistem hipu ne morem I zanj ničesar storiti. Odšla sem. 2al mi je bilo, da H se je lepa ideja otrok tako t;rdo I sprevrgla. Se bolj pa sem obža- s lovala, da so bili temu krivi = starši, ki v svoji ^ljubezni« do B lastnih otrok marsikdaj ne po-znajo meja. H. K. H oiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiJPiitiiiiiiM yuiiii!iiiiiiiiiiu:;uiiiiiiiiiiiiu:j!iiiiM STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 2. AVGUSTA 1M1 Delavske novice Dne 2. avgusta 1921. leta je jugoslovanski parlament sprejel zloglasni Zakon o zaščiti države, ki je skupno z Obznano zabranil vsako napredno delavsko gibanje. Med delavskimi strankami je prišlo do ostre ločitve na »desne« in »-leve«. Ožja skupina komunistov je takrat začela izdajati napredno glasilo: Delavske novice. Ta list je imel velik vpliv na delavce'. To se je pokazalo pri občinskih volitvah v Ljubljani 1922. leta. Dosežena je bila oblika enotne delavske fronte, ki je bila naperjena proti takratni reakciji in kapitalističnemu razredu. Ilmden Ljudstvo Makedonije se vsako teto 2. avgusta spominja velike vstaje, ki se je začela v tej deželi na ta dan 1903. leta. Takratna »nindenska vstaja« je bila zatrta s krvjo, toda v ljudeh je ostala tfha vera ia prepričanje v zmago pravic©. Spomini tz Chicaga »Ko gjedam, kako postavljate spomenik revolucije v Kranju, in kakr> proslavljate 20-letnieo vstaje, se spomin jam, kako smo takrat, pred 20 leti, skrbeli za pomoč ogroženi Sloveniji.« Tako nam je ondan pisal izseljenec iz CTevelarnda, ki je letos obiskal svoje rojake na Prirnsko-vem v Kranja. »Ameriška bratska zveza«, ki je združevala slovenske izseljence, in je imela svoj sedež v mestu Elv (Minnesota), je povabila svoje organizacije na skupen sestanek v Chicago. To je bilo 19. aprila 1941. se pravi kmalu po kapitulaciji jugoslovanske vojske in po vdoru sovražnika v deželo. Zborovanje je začel Rogelj. Le-ta, kakor tudi drugi govorniki, se danes spominja Rogelj, so poudarjali potrebo po pomoči domovini. Ustanovili so Jugoslovanski pomožni odbor — slovensko sekcijo (JPO—SS). Sekcija je združevala deset različnih organizacij s 147.235 člani. Ameriški Slovenci so se takrat prvikrat združili, kajti dojeli so, v kakšni nesreči je clornovina. Najvažnejša akcija in dejavnost te organizacije je bila zbiranje prispevkov za pomoč ogroženi domovini, kar so delali pod geslom »Kri ni voda«. V dveh letih 6o zbrali skupno 90.000 dolarjev. Med drugim so s tem denarjem kupili ♦•i H roentgenski aparat za bolnišnico TBC na Golniku. Ob tem vsesplošnem gibanju za pomoč domovini je bil pozneje ustanovljen Združeni odbor jugoslovanskih Američanov. Predsednik tega odbora je bil pisatelj Lo-uis Adamič. Le-ta je bil zahrbtno umorjen pred 10 leti na svoji domačiji v Milloradu prav zaradi njegovega naprednega delovanja. Med drugim je ameriško javnost seznanil o revolucionarnem preobratu v Jugoslaviji tudi s posebno knjigo. Taki in podobni so spomini naših izseljencev iz Amerike. Tudi oni tam, kot pravi Rogelj, praznujejo letos 20-letnieo vstaje in so ponosni na 6kromen delež, ki so ga takrat prispevali za srečo stare domovine. |HiiMnntinm[ i Ljudje in dogodki tinnffliHffliliiinnBiMiii fflfflwiwwwniwf!ini!i nmm m i HnrmfHnmTimfiwninnmTni mm eograiski september Letošnje muhasto poletje, ki mu politični napovedovalci prerokujejo nove zaostritve v pogledu trenutno največjega kamna spotike — Berlina — ima v septembru edino svetlo točko, ki človeštvu daje nekaj več upanja, da svet Se nI povsem utonil v močvirju političnih spletk In mednarodne nestrpnosti. Pet minut pred odločilno uro, ki lahko zemljo vrže Iz svoje osi, kajti nova vojna obeta katastrofalno uničenje, se v Beogradu srečajo državniki izvenblokovskih držav, ki v sploJnl politični zmešnjavi na svetu še niso Izgubili razumnosti in politične modrosti. Besede Ernesta Hemlngwaya, ki je pred svojo smrtjo zapisal značilne misli o brezsmiselnostl prihodnje vojne, gre tudi to pot zopet ponoviti. »V starih časih so pisali, da je sladko In častno umreti za domovino. — Toda v moderni vojni nI nič sladke- ga, ne častnega v vašem umiranju. Poginili boste kot psi br« pravega ra*. loga.« Veliki beograjski sestanek Izvenblokovskih dežel Ima namen preprečiti oborožen spopad med dvema taboroma, ki se oboroiujeta In sta oborožena že do zob. Na sestanku se bodo zbrr.il državniki več kot dvajset držav, katerih površina znaša 25 milijonov 173.000 kvadratnih kilometrov. Držmvnlkl teh držav pravzaprav ne bodo govorili v imenu svojih narodov, ki štejejo 700 milijonov ljudi, temveč v Imenu vseh ljudi na svetu, ki so za mir In miroljubno sožitje med narodi. Sestanek v tem razburkanem političnem času je koristen iz več razlogov. Pozitivni pomen tega sestanka je že v dejstvu, da ne gre za ustvarjanje nekega novega bloka, ki bt stal blokovskim razprtijam med Vzhodom In Zahodom ob strani. Pozitivna smer izvenblokovskc politike Je v tem, da ta politika združevanja ni naperjena proti nikomur. Išče samo pobude ln zbira politične sile, ki se zavzemajo za mirno sporazumevanje In za odpravo svetovnih nasprotij v obliki sprave in ne potom raketnih zrn. Druga značilnost beograjskega sestanka je, da bodo na tej politični konferenci razpravljali o svetovnih političnih problemih ločeno od ozkih državniških Interesov posameznih držav. V zgodovini mednarodnih konferenc je to prvi primer, ko se države odrekajo koristi za sebe v prid popuščanja napetosti in miru. Stališča nevezanih držav bodo tako vplivala na mednarodno javno mnenje s svojo moralno močjo. Vprašanja, ki jih bodo obravnavali na beograjski konferenci, so številna. Osnovni motiv vseh teh vprašanj, ki bodo postavljena na dnevni red, pa jm v zmanjševanju napetosti v svetu, kakor tudi v boju za stvar miru in svobode. Konferenca bo zavzela odločno stališče prav gotovo v pogledu dveh izhodiščnih vprašanj: t pogledu kolo-nializma in proti silam vojne. V tem trenutku je najvažnejše doseči splošno in popolno razorožitev in nekaj ukreniti za prepoved poskusov z jedrskim orožjem. Krepitev oboroževanja v zadnjem času pomeni veliko nevarnost, da bo to orožje uporabljeno ▼ vroči vojni, zlasti ker so vedno bolj nevarne težnje za še Intenzivnejše oboroževanje. V Beogradu se zadnje dni mrzlično pripravljajo za politično in organizacijsko pripravo konference »na vrhu«. V našem glavnem mestu so zaceli t pripravami, da člmlepše sprejmejo visoko število tujih državnikov ln njihova spremstva. Organizacija takšnega srečanja prav gotovo ni majhna preizkušnja. Po prvi letošnji etapi del na centralnem stadionu v Kranju ZAD0V0U X. MARIBORSKA MDB PREJELA PRIZNANJE REVOLUCIJE Kranj, L avgusta — Včeraj so na centralnem športnem stadionu v Kranju zaključile enomesečno delo prve tri mladinske delovne brigade, in sicer iz Maribora, Celja in Kranja. Kljub slabemu vremenu v juliju so brigade dosegle zelo dobre delovne uspehe. Tako je mariborska mladinska delovna brigada opravila 5482 ali 96 odstotkov efektivnih ur. Pov- V tem obdobju so brigade po- I udarne brigade: I. celjsko mla-rabile za hrano in vso opremo 1 dinsko delovno brigado »>DUSAN 4,269.321 dinarjev. Torej razlika FINZGAR«, XVI. kranjsko mla- ustvarjenega denarja znaša 2 milijona 383.430 tisoč dinarjev. Po teh rezultatih je moč ugotoviti, da so brigade na delovišču dosegle zelo dobre uspehe. V brigadirskem naselju na Rupi je bilo precej razgibano tud življenje brigadirjev, zlasti je k temu pripomoglo tekmovanje v prečno je brigada dnevno preseg- k 2Q obletnice ljudfeke revo_ la normo za 142 odstotkov. Vred- dinsko delovno brigado Milorada Stoiie in X. mariborsko mladinsko delovno brigado »Boris Kidrič«. Prav tako so bile vse tri brigade še posebej pohvaljene. Razen tega pa je mariborska mla-družabno j dinska delovna brigada, kot smo že omenili, dobila še posebno priznanje revolucije. nost opravljenega dela pa znaša 2,310.714 dinarjev. Pri tem moramo omeniti, da je brigada imela med delom kar 1262 deževnih ur. Prva celjska mladinska delovna brigada je v enem mesecu opravila 4631 ali 92 odstotkov efektivnih ur. Njen povprečni delovni presežek je bil 155 odstotkov. Vrednost opravljenega dela pri tej brigadi znaša 2,139.986 dinarjev pri 891 deževnih urah. Šestnajsta kranjska mladinska delovna brigada je naredila 4983 oziroma 94 odstotkov efektivnih ur in je njen dnevni presežek 143 odstotkov. Vrednost opravljenega dela pri 1409 deževnih urah zna-a 2.202.050 dinarjev. Skupaj so vse brigade naredile 16.126 ali 93,5 odstotkov efektivnih ur. Skupni povprečni dnevni presežek je bil 147 odstotkov, vrednost opravljenega dela pa je pri skirpnih 3562 deževnih urah 6,652.751 dinarjev. lucije. Kot so pokazali rezultati so vse brigade skupaj dosegle potrebno število tcek za priznanje revolucije. Najbolj se je v tem tekmovanju izkazala X. mariborska MDB -Bori.ubo sem opazila šele doma. Bila sem prepričana, da jopice ne bom videla nikoli več. Našel jo je neki delavec Gradbenega podjetja Bled. vendar ie bilo prepozno, da bi mi jo vrnil, kajti medtem sem že izstopila. Vprašal ie ljudi v avtobusu, le me mogoče kdo potna, in tako je zvdel, v katerem podjetju delam. Potrudil se je ceio, da mi je jopico prinesel sam v podjetje. Izročil jo je moji sodelavki iz podjetja, h»r sama takrat nisem bila v službi. Tako neznanega najditelja nisem videla niti toliko, da bi se mu zahvalila za to res človekoljubno dejanje, zato pa se mu ob tej priliki najtoplejc zahvaljujem. Marija Jan, !Xb«araa cspk B4od V počastitev 20-Ietniee vstaje FILATELISTICNA RAZSTAVA NA JESENICAH V dvorani jetsenlške železniške PMtaje je bila v nedeljo, 31. julija, dopoldne odprta razstava znamk, ki jo je v počastitev 20-letnice vstaje pripravilo Filatelist Ično društvo Jesenice. Razen znamk iz vseh evropskih držav je rtasl avl jena tudi partizanska pošta, poštne pošiljke iz koncentracijskih taborišč in poštni žigi .Slovenije iz več obdobij. Razstava je torej zelo bogata, vendar bi lahko še bogatejša, če bi jeseniški filatelisti imeli dovolj nastavnega prostora. Na otvoritvi so se pohvalno izrazili o razstavi zastopniki fcla-lelističnih društev iz raznih krajev Slovenije. Jeseniško filateli-fltično društvo šteje danes 98 članov, uspešno pa ga vodi Aleksander Gusev. • Na Planini bodo dobili Center za izobraževanje trgovskih delavcev Kranj - Na 18. redni seji Sveta za blagovni promet ObLO Kranj so med drugim razpravljali in sklepali tudi o finančni pomoči pri gradnji trgovskega šolskega centra v Kranju. Okrajna trgovinska zbornica že pripravlja potrebne načrte centra za izobraževanje trgovskih delavcev, ki naj bi stal na Planini v Kranju. Načrt razen tega predvideva tudi gradnjo potrošniškega centra. K skupnem strošku 82 milijonov dinarjev bi trgovinska zbornica prispevala 47 milijonov dinarjev, ostalo vsoto pa bi v določenem razmerju prispevali občinski ljudski odbori v kranjskem okraju. O t«4 fiotrebni gradnji izobraževalnega centra je razpravljal tudi Svet za šolstvo ObLO. Inšpekcijski pregled gosp. organizacij Kranj — Inšpekcija dela pri ObLO Kranj je pred kratkim pregledala vse šibkejše gospodarske organizacije. Ugotovila je nekatere pomanjkljivosti oziroma težave, ki jih imajo podjetja pri sklepanju In odpovedovanju delovnih razmerij, v plačilni politiki itd. Zanimiva je ugotovitev, da imajo pejvatan kmetijski proiz- vajalci v občini prijavljeno le 39 delavcev. Člani omenjene komisije so nadalje ugotovili tudi število nesreč pri delu. V letu 1959 je bilo n. pr. zaposleno v kmetijstvu 423 oseb, od katerih ee jih je 45 ponesrečilo, lani pa je bilo zaposlenih 460 oseb in se je pripetilo 40 nesreč. Samo lani jo be Morse je izjavil, da je ameriški senat ravnal napačno, ko je ponovno zavrnil sprejem LR Kitajske v OZN. Formozo je imenoval »vojaško kolonijo« ZDA. UPOR V AVSTRALIJI - V spopadu med policijo in pripadniki plemena Tolaj v Avstraliji je padlo več domačinov. Pričakujejo, da se bo upor pripadnikov plemena Tolaj razširil. ZANIMANJE ZA SOVJETSKO RAZSTAVO - Veliko sovjetsko razstavo v Londonu so zaprli. Obiskalo jb je 600.000 ljudi, ki so plačali 18 milijonov funtov. »To je bil največji komercialni uspeh neke sovjetske razstave na zahodu,« je izjavil direktor razstave. NASPROTJA V LAOSU - Predsednik laoške stranke Neo La« Haksat princ Sufamivong je označil spremembo ustave kot poskus onemogočiti izvajanje ziiriškega sporazuma treh laoskih voditelje^ V izjavi za radijsko postajo »Glas Laosa« je ugotvil, da nasprotujej0 te spremembe, pa čeprav jih je izglasoval parlament v Vietnam11« zakonu in težnjam ljudstva. Spremembe pooblaščajo kralja, da Lah^0 sam sestavi vlado ali pa imenuje premiera brez zaupnice parlam^' ta. Sufanuvong je še dejal, da so številni člani parlamenta s v0^" kupovanjem ali po pritisku postaliorodje uporniške vlade Bun Urr>a- Preizkušnja živcev PRED IZREDNIM ZASEDANJEM GENERALNE SKUPŠČIN^ " Prčstavniki 46 afriških i.n azijskih držav v OZN so se sestali v N^A Yorku, da bi pripravili uradno zahtevo za r.i ticanje 11 ■ ' 1 danja generalne skupščine OZN, ki naj bi Ijala 0 krizi •"' stran Blzertc. Sklicanje izrednega z.v • taaj« SO Sklenili zahteva*1' ker Varnostni svet na svoji zadnji seji ni sprejel nobenega novc# sklona v pogledu Bizerte. V raznih krajih Tunizije so bile včeraj demonstracije v prote5 proti francoski agresiji. BOJI V ANGOLI - Portugalci ro v zadnjem tednu poslali v Angolo vojaške okrepitve zaradi povečane dejavnosti angolsk^ osvobodilne*;* gibanja. Od mnja je Portugalska poslala v A'"0'' n«d 2.000 vojakov. Uradni predstavniki plavijo, da namerava vi;1'1"' vztrajati v dolgotrajnem, osamljenem in krvavem boju, da bi i*tr' gala Angolo afriškim hsCMnalistom«. - Posledice vojne v Angoli je na Por t tkalskem že čutiti. Uve° so prve nove takse in davke za Pffiarii Ifanje vojne. Oborožene akcijo angelskih borcev ao nadaljujejo z ne/.mf1' šano «ilo. Poročajo, dn no angol.ski borci zažgali naprave v vc!iKcrT' rudniku bakra v Muabridžu, v Severnem delu dežele. Portugalska vojna letala so napadla motorizirano kolono k*^1' on o v in jopnov, ki so jih Uporabljal! Angolei pri napadih. NOV SESTANEK TREH PRINLEV - Voditelji treh glavnin 1*j litlčnln Skupin v Iznosu haj bi se zopet sestali v Kambodži, ,<"1n \ imeli odločilne razgovore o ustanovitvi koalicijske vlad" za Izražajo bojazen, da spričo revizije ustave Utegnejo bili ra/fto*'^, odloženi. Prclsednik zakonite vlncie Suvan« Fuma je Izjavil* morajo predstavniki nevfrr.lisMčnih koncepcij dobiti absolutne v čino v novi laoski koalicijski vludi. ,i EKSTREMISTI IVA V.V.IV - V Al: i ni sta V BOJ to >1< ' jL dve plastični mini. Ta in prejšnji dan je bilo v mestu in ok»" akti pno osem eksplozij. POSOJILO OSMIH DRŽAV BRAZILIJI In/ I ki prt drd**" ---.....---- --------------------...... ..... i*.- nlki ko v Parizu podpV-iall Sporasum o posojilu 110 milijonov ll°;..Ci jw s konzorcijem bank osmih evropskih držav — ZaheJno Ncm<'U ' Francije, Italije, Švice, Velike Britanije, Belgije, Nizo/en*^* Švedske. SREDA, 2. AVGUSTA 1961 FOTOREPORTAŽA STRAN KOZI Nekateri trdijo: -Nič ni novega. Tako je, kot je bilo lani.« — Prav ti pa se največkrat prenaglijo. ^►Ugotavljajo«, ko so komaj stopili skozi vhodna vrata letošnjega Gorenjskega sejma, potem pa, ko zapustijo izhodna vrata z velikimi omoti, sami sebe postavijo v neprijeten položaj. Lani je bila še huda borba za mopede, kaj šele za »fičkote« in obiskovalci sejma so odhajali iz Kranja z vlaki in majhnimi zavitki. Letos so problem parkirni prostori. Kam z motornimi vozili v tesnih kranjskih ulicah? In toliko jih je! Slika se je v enem letu povsem spremenila. Lani, o da bi dobil vsaj pokvarjen moped — kot bi mi žlica padla v med — letos pa se je isti, in še številni novi obaskovalci, pripeljal na sejem vsaj s H-fičkotom«, v katerem mu je zmanjkalo prostora za vse tiste, če drugega ne, malenkosti, ki jih je kupil na sejmu. Torej samo eno leto, 365 dni, tolikšna sprememba, ki pa nam ob vsem pokaže še veliko več, — vse večji standard delovnih ljudi zahteva iz leta v leto nekaj več. Gorenjski sejem pa jim to lahko daje le delno. V pogojih, v katerih se razvija ta največja veleblagovnica v Jugoslaviji, Gorenjski sejem, ne more več dohajati časa. Prostori sejma so premajhni in izbira, ki jo potrošnik zahteva, postaja iz leta v.leto- premajhna. Zaradi tega trpi tudi proizsodnja, ker ne more vzpostaviti s potrošniki še J tesnšefšega stika in svoje proizvode še bolj prilagoditi okusu kupcev. In ker gre v tem primeru za takšno nevsiljivo izmenjavo med proizvajalci in potrošniki, je vsekakor takšen način uveljavljanja gledišč med proizvajalci in potrošniki treba bolj uporabljati tudi v prihodnje. Gorenjski sejem je doprinesel k tej pomembni ugotovitvi že precejšen delež, vsekakor pa bi bil njegov gospodarski pomen za prihodnje še večji, če bi imel Gorenjski sejem svoje in primerne prostore. Uresničiti to, pa naj bo prva naloga za prihodnje. V iorek, 1. avgusta, si je Gorenjski sejem ogledal tudi podpredsednik ZIS, tovariš Edvard Kardelj, ki je bil videti razpoložen in zadovoljen nad prireditvijo. Za naše bralce pa je dal naslednjo izjavo: »Ta sejem je pravi tip sejma, zlasti za pokrajinske razmere. Po eni stran seznanja kupce s tem kar je, po drugi pa omogoča najbolj rentabilno prodajo. Iz leta v leto opažam boljšo izbiro tako po asortimanu kot tudi po kvaliteti in to, da se asortiman vse bolj približuje potrebam našega družbenega standarda.-« FOTO: FRANC PERDAN TEKST: BOGDAN FAJON Vsaj za oči je največ zanimanja med ženskami v drugem delu razstavišča, kjer prodajajo tekstil, konfekcijo, pletenine in podobno. Zadovoljni pa so vsi: razstavljavci ki prodajalci kot tudi potrošniki Čeprav vsak obiskovalec že ve, da je gorenjski sejem sejem blaga za Stroko potrošnjo, skoraj vsak razstavljavec še posebej opozori obiskovalce. Skoda je le, da so nekateri pri tem precej malomarni in dopuščajo, da se posamezni razlsavni predmeti sami prodajo. V paviljonu ZLIP Tržič je namreč napis: »Vsi razstavljeni predmeti se prodajo«. Gre za malenkosti, ki bi je res ne bilo treba (zgoraj). — Zanimanje za letošnji sejem je prav gotovo precej večje kot je bilo kdajkoli v prejšnjih letih. Tolikšnega navala obiskovalcev, kot je bol preteklo nedelja, 30. avgusta, pa prav gotovo še ni bilo. Dvakrat so morali celo zapreti vhodna vrata, da so s tem vsaj delno obtaalli gnečo v razstavnih prostorih (levo). — Na svoj račun pride vsak, najmljaši m naasarejši. Otroci se seveda najraje zadržujejo pri igračkah. Zato -sta najmlajšim najbolj ustregla Ihsor - industrija phksiike Zagreb in Izbor iz Ljubljane. Vsekakor pa prvi bolj kot drugi, k«-r vse razstavljene igrače tudi prodaja čspodad). Lepo urejene kolone koles, mopedov in motorjev čakajo na kupce. Lani so se ljudje trli za nje, letos pa celo precej zanzane cene niso dovolj mikavne. — Največja sprememba zadnjih 365 dni na Gorenjskem sejma Skoraj vsak nekaj kopi. Nekdo več, drugi manj. Tako veliki paketi, kot jih vidite na sliki, pa letos niso nobena posebnost. K sreči je letos t odi vreme naklonjeno. Počitek po večernem stepieanjn skozi paviljone pa se na zabaviščnem prostoru še toliko bolj prileze. In ko se oglasijo še zvoki jazza, noge spet nc dajo mira. Skoda, XI. Gorenjskega sejma bo kar prekmalu konec... 4 STRAN SREDA, 2. AVGUSTA 1961 OBVEŠČEVALEC m n l i/ o o l n si PRODAM Motorno kolo Puch 175 ccm, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Naslov: Slapar Damijan, Proletanska 27, Tržič 2993 Zelo ugodno prodam avlo Ford — limu-lno zaradi graditve nove hiše. Naslov v oglasnem oddelku 2994 VSAK DAN SVEŽI PIŠČANCI V TRGOVINI »DELIKATESA« KRANJ Moped Rex zelo poceni prodam. Dblinar Janez, Goričane 26, Medvode 30-13 Prodam Fiat 600 Original italijanski. Korošec Miha, Trboje 39, Kranj 3044 Prodam dostavni avto nosilno-rti 700 kg. Naslov v oglasnem oddelku pod »Opel« 3045 Prodam plemensko kravo. Raj-gelj Jože, Zasavska 43, Kranj 3046 Prodam NSU Primo 150 ccm. s prevoženimi 6.500 km zaradi dograditve stanovanja ali zamenjam delno za smrekove deske. Pra-protnik Anton, KZ Šenčur 3047 Prodam nov televizijski sprejemnik »Rlaupunkt«. Ogled popoldne. Krožna 17, Kranj 3048 Prodam motorno kolo BMW R 25 2 v odličnem stanju z gobastim sedežem in 2 čeladama. Ima prevoženih 36.000 km. Kokalj Jože, Dolina 22, Tržič 3049 Prodam motorno kolo DKW 125 ccm ali zamenjam za moped. Bobnar. Vasca. Cerklje 3050 Prodam jalovo kravo, ki ima 6 litrov mleka. Zg. Besnica 22 3062 Avtomobilisti: Z gumi plastiko prevlečeni osebne avtomobile proti rji (ogrodje pod šasijo in blatnike) Zigante P., Orehek, Pot za Krajem 11,, Kranj 3058 Na stanovanje vzamem žensko, ki dela na 2 izmeni. Naslov v oglasnem oddelku pod »Predmestje Kranja« 3059 Izgubil sem šop ključev od Jelena do Cirč. Najditelja prosim, da mi jih vrne na naslov: Gantar Alojz, Smledniška 43, Kranj 3060 Iščem upokojenca za skupno dograditev hiše. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Naklo« 3061 ce 100 din, maline 130 din, mar-golane 40 din, brusnice 300 din t za liter, kumare 50 do 60 din, kumarice 100 din, fižol stročji 100< din, za kg, koleraba komad 8 din, ( slive 60 do 100 din, lubenice 80 ( do 100 din za kg, por komad 10, din, zelena šopek 10 din, peter-) šil j šopek 10 din, lisičke 50 do 60 j din, gobe merica 800 din Nekaj o veterinarski službi v jeseniški občini Veterinarli s§ lani pregledali iS kg mesa Nesreče JARADI OBMEJNEGA OZEMLJA MORA BITI VETERINARSKA SLUŽBA ŠE BOLJ BUDNA K U I M Stiskalnico, ekscentrično, 30 lon- kupimo. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Ptuj 3032 Konja srednje starosti, zdravega, mirnega kupimo. Ponudbe poslati na kmetijsko gospodarstvo Šenčur 3051 Kupim stare zimnice. Naslov v o glasnem oddelku 3052 Kupim dobro ohranjeno slamo-reznico. Jarc Anton, Strahinj 18, Naklo 3035 Avto do 100.000 din kupim. Ponudbe poslati: Arko, Vilharjeva št. 41, Ljubljana 3054 0 3 T A L 0 »i , Sprejmem delavca, vajenega de-• la v cementninarski stroki. Plača po dogovoru. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 3005 Odprli smo javno kopališče. Kopalnica je odprta vsak dan. Se priporoča Brivsko frizerski salon. Staneta Žagarja 40, Primskovo, Kranj 3038 V predmestju Tržiča sem izgubil dvigalo za avto. Prosim proti nagradi vrniti v Gorice 10, Golnik 3055 Izgubila sem zlato verižico z modrim obeskom ob brivnice na Trati do Kraja pri Skofji Loki. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v brivnico na Trati 3056 Opravičujem se za nevljuden nastop v poslovalnici Peko I. Kranj. Grabeč Olga, Rozman Greta 3057 Jesenice »RADIO«; 2. avgusta francoski film SESTANEK S HUDIČEM, 3. in 4. avgusta italijanski film NEZVESTE Jesenice »PLAVŽ«: 2. avgusta italijanski film VELIKA VOJNA, 3. in 4. avgusta francoski film SESTANEK S HUDIČEM Žirovnica: 2. avgusta ruski film ŠOFER PO SILI Dovje: 3. avgusta italijanski film VELIKA VOJNA Radovljica: 2. avgusta sovjetski film BALADA O VOJAKU ob 18. in 20. uri, 3. in 4. avgusta ameriški film OKLAHOMA ob 20. uri Duplica: 2. avgusta sovjetski film SESTRE ob 18. uri, 3. avgusta isti film cb 20. uri Skofja Loka »PREDILEC«: 4. avgusta jugoslovanski film DE-vp:to DVORIŠČE Storžič: 2. in 3. avgusta ameriški film ZLATA TROBENTA ob 16., 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri, 4. avgusta ameriški film KAV30J ob 16.. 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri Letni kino Partizan: 2. in 3. avgusta ameriški film' KAVBOJ ob 20. uri, 4. avgusta ameriški film ZLATA TROBENTA ob 20. uri Svoboda: 2. avgusta poljski film KANAL ob 20. uri, 3. avgusta poljski film KANAL ob 20. uri Bled: 2., in 3. avgusta ameriški film ZLOMLJENA ZVEZDA, 4. avgusta ameriški film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU Težišče dela veterinarske službe v jeseniški občini je v živinoreji. Ta je razdrobljena po vsem ozemlju občine, tako po ravninskih kakor tudi po hribovitih predelih. Na vsem tem področju rede približno 2500 glav goveje živine, 1500 prašičev in 350 konj. Zato se mera tudi značaj veterinarske de-navedeni v Kranju Fižol liter 60 do 110 din. korenček šopek 10 din, sir skuta 150 din, maslo surovo 600 do 640 din za kg, smetana merica 18 din, jajca 25 do 26 din, kokoš 800 din, piščanec 300 do 400 din za kos, moka ajdova 90 do 100 din, moka koruzna 45 din, ješprenj 60 do 130 din, kaša 120 do 130 din, krma za kokoš 45 do 50 din, koruza 45 din, oves 30 din, proso 60 do 70 din, ječmen 40 din za liter, čebula 60 do 70 din, krompir 20 do 22 din, špinača 80 do 100 din, zelje sladko 20 do 40 din, ohrovt 30 din, solata 60 do 80 din, grah stročji 80 do 90 din, pesa 30 do 35 din, paprika zelena 120 djn, jabolka 50 do 60 din. hruške 80 do 120 din. cvetača 90 do 100 din, paradižnik 80 do 100 din, breskve 100 do 120 din za kg, česen komad 10 do 20 din, krhlji 60 do 65 din, borovni- KOLESAR TRČIL V AVTOMOBIL V nedeljo, 3. julija, ob 20.30 se' je pripetila prometna nesreča na' cesti I. reda Kranj — Ljubljana1 pri odcepu v vas Orehek. Iz Kra-1 nja je z osebnim avtomobilom1 S-23217 peljal J. S.. Približno 1501 metrov pred odcepom je privozil1 iz nasprotne smeri kolesar J. Z.1 Ne da bi nakazal smer vožnje in1 ne da bi pogledal, če je cesta pro-1 sta, je, zavil na levo in tako trčil1 v avto. Pri trčenju je kolesarja1 vrglo naprej na sprednji del avta, nato pa na tla. K sreči ni bil po-l škodovan, na vozilu pa je nastalo! približno 40.000 dinarjev škode. NEPREVIDNA VOŽNJA V nedeljo je prišlo do nesreče' tudi ob 18.30, ko je voznik oseb-1 nega avtomobila — avstrijski dr-( žavljan — podrl kolesarko V. P., ki je na Primskovem neprevidno' pripeljala izpred Zadružnega do-jv- ma na cesto II. reda proti Britofu."javnosti prilagajati Avtomobilist je kolesarko, ki £ strukturi živinoreje, sploh ni pogledala, če je cesta ^ Veterinarji v tej občini v glav-prosta, zbil na tla, pri čemer je i nem skrbe za preprečevanje ži-dobila le odrgnine po desni nogi. a valskih kužnih bolezni, prav tako J tudi za zatiranje onih, ki so nevarne ljudem. Razen tega pregledujejo klavno živino, meso in mesne izdelke. Pri obravnavanju problematike veterinarske službe v jeseniški občini prav gotovo ne smemo pozabiti, da ima ta spričo posebnega zemljepisnega položaja, še posebno nalogo. Jeseniška občina namreč leži ob dveh državnih mejah. Mejno področje pa je in bo še vedno mesto, kjer kužne klice najlaže prenesemo v našo državo. Pri tem mislimo predvsem na one bolezni, ki se stalno ali periodično pojavljajo v večjem ali' manjšem obsegu na področju onstran meja. To so slinovka, parkljevka, garjavost in steklina. Zato, da naštete in podobne bolezni ne zanesemo tudi v naše kraje, morajo biti veterinarski kadri na Jesenicah še posebno budni. Delo veterinarske inšpekcije je bilo v preteklem letu uspešno. Veterinarski organi so našli devet žarišč svinjske kuge, 138 primerov svinjske rdečice ter eno žarišče čebeljih kužnih bolezni. Svinjska kuga, ki sc je predvsem v poletnih mesecih leta 1959 množično razpasla v gornjesavski dolini, se je lani z izjemo Dovja pojavila izključno samo na območju mesta Jesenic. Ob tej priložnosti je veterinarska služba odkrika V jeseniški občini skrbita za zdravje živali veterinarska postaja in občinska veterinarska inšpekcija. Njuno delovno področje je sicer po zakonskih predpisih točno razmejeno, vendar se v svoji operativi tesno prepletata in dopolnjujeta. Veterinarska služba se je v jeseniški občini po vojni kljub relativno nizkemu številu živine nenehno razvijala in krepila. Prva povojna leta so bila namreč v tem pogledu dokaj žalostna. Ker občina ni imela lastne veterinarske službe, so morali v nujnih primerih zahajati sem veterinarski strokovnjaki iz sosednih občin ali pa celo iz Centralne veterinarske ustanove v Ljubljani. V poznejših letih so se razmere polagoma izboljšavale; občina je sprva imela samo enega veterinarja, kasneje pa je dobila še drugega. Preteklo leto pa je občinski ljudski odbor ustanovil na Jesenicah tudi občinsko veterinarsko postajo kot z?.vod s samostojnim finansiranjem. S tem je tudi veterinarska služba dobila svoje pravo mesto v današnji družbeni ureditvi. NEPREVIDNEGA OTROKA JE PODRL V ponedeljek, 31. julija, ob 16.10, se je pripetila nesreča zaradi ne-( previdnosti. Po cesti Bratstva in ( enotnosti na Jesenicah je pripe-, ljal mimo becinske črpalke avto-, mobilist, nemški državljan. Cez, cesto je tedaj pritekel otrok Z. R. in zadel v levi blatnik vozila, i Otrok je padel na tla in se poško-, doval po obrazu in desni roki. Rešitev križanke »Za kratek čas« Vodoravno: 1. Poljane, 1. tara, 8. toda, 10. biro, 11. Erika, 13. teta, 14. luna, 16. uta, 18. Oto, 19. poro, 20. atom, 21. vi, 22. lupa, 23. ovele, 24. kopa, 25. Ivan, 26. rjava. 32. lik, 33. ata, 34. Omar, 35. veka. 26. Ober, 29. pi, 30. nori, 31. Oran. 36. Atika, 38. rena, 39. itak, 40. soja, 41. Italija. Navpično: 1. para, 2. Oro. 3. la, 4. Atene, 5. nora, 6. Edi, 7. Tito, 9. akuten, 10. Beti, 12. atol, 13. tovarna, 14. lopa, 15. ura, 17. Amerika. 19. pupa, 20. Avar. 22. lovi, 23. oven, 24, karati, 25. Ibar, 27. jota, 28. ora, 29. pika, 31. omaka, 32. lena, 34. okat, 35. veja, 37. iti, 38. roj, 40. si. UPRAVNI ODBOR podjetja »AGROSERVIS« KRANJ razpisuje prosta delovna mesta a) tehnični vodja podjetja b) 2 avtomehanika za servisa Tomos in Pretiš Pogoji: pod a) visokokvalificiran delavec z mojstrskim i/.pitom ali strojni tehnik z večletno prakso v avto-mehanski stroki; — pod b) kvalificiran avtomehanik z večletno prakso. Nastop službe takoj, osebni dohodki po pravilniku osebnih dohodkov. Ponudbe poslati na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. k! i!L/ L V.. Skofja Loka Vprašanje: V inozemstvu ste podedovali šivalni stroj. Zanima vas ,ali ste oproščeni carine? Odgovor: Uredba o začasni splošni carinski tarifi pravi. da ste prosti carine za podedovane predmete, ki jih jugoslovanski državljani prinesejo ali dobijo iz tujine. Carini boste morali predložiti listine, k potrjujejo način pridobitve. Listine morajo biti potrjene od državnih oblasti, kjer ste podedovali blago. V deklaraciji boste natančno navedli težo blaga, vrsto blaga z imenom iz carinske tarife in njegovo vrednost, naznačili pa boste, da ste po členu 7., točka 4. uredbe o začasni splošni carinski tarifi oproščeni plaćanja carine. Deklaraciji boste priložili predpisane listine. A. G.: Vprašanje: Sprašujete, če sto po zakonu upravičeni do pokojnino? 5. avgusta 1961 boste stari 60 let. Imate 8 let in 6 mesecev delovne Na Gorenjskem sejmu si ogleite Goriško v slikah VABI VAS NA PRIJETNO BIVANJE PO UGODNIH CENAH od 700 do 1200 din (Soča—Kobarid—Idrija—Crni vrh—Vipava), od 1000 do 1400 din (Trenta—Bovec—Log—Tolmin—Most—Kanal—Lokve—Ajdovščina) ln od 1200 do 1300 din v Novi Gorici. Informacije na razstavišču I. in pri turističnih društvih v imenovanih krajih. dobe. Zanima vas, če boste uspeli s svojim zahtevkom;? Odgovor: Ker pravica iz pokojninskega zavarovanja izvira iz vloženega dela, morajo biti podani posebni pogoji, ki jih zakon določa za pridobitev pokojnine. Pogoji za pridobitev pokojnine sta določena starost in službena doba, ki jo zakon predpisuje. Ker je v vašem primeru izpolnjen samo en pogoj, imate določeno starost, nimate pa zadostno službene dobe, niste po zakonu upravičeni do pokojnine. Pravico do pokojnine boste pridobili, ko boste imeli zadostno število službenih let. J.T., Kranj: Vprašanje: Kako je z izdajanjem bonov za izplačevanje povečane stanarine? Mod upokojenci obstajajo nejasnosti, ker v določbah za prevedbo v nekaterih primerih to sploh ni omenjeno, nekatere odločbe pa izrecno pripominjajo, »da je všteto?« Odgovor: Pri prevedbi pokojnin je upoštevana povečana stanarina. Ta znesek je vključen v pokojnino. Izplačuje pa sc v dveh oblikah. Upokojenci, ki niso lastniki zasebnih stanovanjskih hiš, dobijo ta znesek izplačan s pokojnino, lastniki zasebnih hiš pa v obliki bonov, kol je bilo to do sedaj. Običajno zavodi v odločbah naznači jo, da je znesek na račun povečane stanarine vštet v pokojnino. Ce to v odločbi ni posebej naznačeno, je smatrati, da je vitet. L. G., Kranj: Vprašanje: Ali jc kaka ovira, da postanete član druge stanovanjske zadruge? Odgovor: Zakon o stanovanjskih zadrugah določa, da je posameznik lahko član ene ali dveh stanovanjskih zadrug, ne (lađe na kraj, v katerem prebiva. Zaradi lega ni nobene ovire, da postanete član dveh stanovanjskih /a drogi devet okuženih dvorišč z 49 obolelimi prašiči. Od teh jih je šest poginilo, ostale pa so morali prisilno zaklati. Število prašičev, okužnih s svinjsko rdečico, je v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 poraslo predvsem zaradi slabega vremena. Ker pa je ta bolezen lahko ozdravljiva, ni povzročila večje gospodarske škode. Zal pa tega ne moremo trditi za kokošjo kugo, ki zadnja leta zelo pogosto razsaja med kokošmi. Zelo močan izbruh te bolezni je bil leta 1959 na Javorniku. Lstego leto so cepili tudi rekordno število kokoši in sicer 15.759. Uspehi cepljenja so se pokazali pravzaprav šele lani, saj ni bilo niti manjšega izbruha kokošje kuge v tej občini. Veterinarska postaja na Jesenicah opravlja razen inšpektorskih poslov vso ostalo veterinarsko dejavnost. Uslužbenci te postaje so lani cepili proti živalskim kužnim boleznim, ki ogrožajo jeseniško občino, skupno 8047 živali. Glavna naloga veterinarjev v veterinarski postaji na Jesenicah pa jo pregled klavne živine in mesa v klavnici. Lani so ti med drugim pregledali v klavnici 315 kopitarjev, 291 bikov, 2363 telet, 1983 pitanih in 225,9 mesnatih prašičev, skupno 8736 živali ali 872.401 kilogramov mesa. ODflRSKBUeST! Vsako leto več premoga. Lani so nakopali v 81 rudnikih naše države 22 milijonov 713 tisoč ton premoga. Pred vojno (leta 1939) je znašala proizvodnja jugoslovanskih premogovnikov le 7 milijonov ton premoga, kar pomeni, da se je ta v primerjavi z letom 1960 povečala za 3,2 krat. Letos pa bodo po predvidevanjih strokovnjakov nakopali 25 milijonov ton premoga. Letos bodo nalovili 24.430 ton rib. Lani so naši ribiči nalovili 21.278 ton rib. povprečna cena pa je bila 120 dinarjev za kilogram. Zaradi modernizacije ribiških naprav se bo letos ulov rib povečal in bo znašal 24.430 ton. Največji ulov pričakujejo v LR Hrvatski, po porastu v primerjavi ž letom 1960 pa v Črnogorskem Primorju. Izvoz kmetijskih pridelkov iz Slovenije. Lani so iz Slovenije izvozili za 4. 754 milijonov deviznih dinarjev kmetijskih proizvodov. Od tega je odpadlo na poljedelstvo 32,7%, na živinorejo 48%, na sadjarstvo 3.6%, na ribištvo 0,7°/b in na izvoz že predelanih kmetijskih pridelkov 15% skupne vrednosti izvoza. Prva etapa gradnje operativne obale v splitskem pristanišču zaključena. V splitskem pristanišču so pred nedavnim dogradili novi del obale. Zato se je zmogljivost pristanišča povečala za 150 tisoč ton. S tem je končana tudi prva etapa del pri gradnji nove operativne obale v tem pristanišču. Dolgo sem' želel videti tudi jaz neka), neha), kar imajo vsi, ki so ie videli, za nekaj prečudovitega. Mejzeks, in tako poceni —za 30 dinarjev, za dobre pol turske kave. seveda ne na Bledu, kjer blejski grad »prodajajo* za 30 din. A Preteklo nedeljo pa sem se od-ločil,m »poba s al« kolege, jih naložil v »fičkota« in odrinil na Bled. Namenjen sem bil seveda na grad. Kam naj zavijem, da bom prišel na cilj? Nikjer nobenega napisa, kažipota! In ko sem zašel že vsaj četrtič, sem odkril pot z oznako, kjer bi je res ne bilo treba. Toda zadeva okrog blejskega gradu s tem še ni končana. V ponedeljek sem hotel najcenejše in kljub temu najdragocenejše krasote Gorenjske razkazati tudi moji Marjani. Zvečer sva jo mahnila na pot in ko sva po močno razsvetljeni cesti prišla do samega gradu, so bila vrata zaprta! I.cpa reč, sem si mislil! Prekleto, če je že zmanjkalo denarja za kažipota, naj bi vsaj na vhodna vrata gradu napisali, kdaj so odprta. A Vse pa kaže, da so Bled in kažipota največji sovražniki. Na cesti I. reda iz Kranja proti Bledu stoji ob desni strani pisom: »Bled 4 tabla z n.t-i«. In ko si še 100 m bliže Bledu, jc še ena večja tabla, na njej pa piše: »Bled 5 km*-Torej vse kaže, da je tudi za »pen-zel« zmanjkalo denarja, sicer hi prav gotovo žc lahko »prefarbali" tisto, kar je narobe. A Za danes še ena iz neposredne bližine Bleda, iz Lesc. Moj prijatelj mi je potožil, da mu jc Zavod TA ocialno zavarovanje žc 19. julija nakazal 6310 dinarjev, vendar pđ denarja še do danes ni prejel. 7.A tolikšno zamudo krivi tamkajšnjo uslužbenko na pošti, ki trni jc žc dvakrat v tolažilo povedala, di nima denarja. In ker jaz vem, d it jc za številne druge medtem žc tudi imela denar, ne prosim, temveč zahtevam, da ga tudi mojemu prijit' telju takoj »odrajta«. Do prihodnjič na svidenje Vaš Bodičar! zmnmivos ODDAJNIK V ŽEl*U Neka japonska firma jo dala na trg baterijski radijski oddajnik, ki ga je mogoče vtakniti v žep. Cena tega izdelka je mnogo nižja od cen drugih aparatov to vrsto, z njim pa je mogoče oddajati in sprejemati. Doseg tega tranzistorskega oddajnika sega v mes-tih okoli pol-drug kilometer, na odprtem ozemlju pa seže tudi do šestnajst kilometrov daleč. Ceste iz plastičnih mas Ce bodo sedanji poskusi izdržali preizkusni izpit, bomo v bližnji bodočnosti vozili po cestah iz plastično mase. Neko nemško podjetja je preteklo jos»m popravilo dela avtomobilske ceste pri Alsfeldu v Zahodni Nemčiji z plastično maso, ki jc odlično pre- stala zimo. Letošnje leto so napravili še nekoj takšnih poskusov, ki kažejo, da bodo plastične mase kmalu zamenjale beton in asfalt. GARAGINOVA V LONDONU PREDSTAVA Neki angleški novinar je zapisal, da po zmagi nad nacistično Nemčijo, v Londonu š<« ni bil° bolj razburljivo, kot ob nedavnem obisku sovjetskega kozmonavt«a Jurija Gagarina. Na utieah l^"1" dona ga jo dočakalo nad pol mi' lijonu Angležev. Takšna množi'"1 redko pričaka tujo kralje in a"1" žavnike. Od letališča do sovjetskega veleposlaništva je množi''3 čakala na vesoljskega potnik«1-IVcd poslopjem veleposlaništva Jc bila gneča tolikšna, da Jo s"11 Gagarin moral uporabiti komolec. — Med množico so videli tu<'| prince..> Margaret h, ki 'menda skrivala svojega navdušenja. SREBA* 2. AVGUSTA 1981 , KULTURNI RAZGLEDI STRAN S Tri razstave Preteklo soboto je bila v Kri rSju otvoritev razstave likova i h ;«natod*lne borbe. Sodelujejo eJdcarji^ETOaterji z Jesenic, iz»Zirov jnvRwsnja. Razstava bo Odprta do 14. avegaSta. Medtem ko gorenjski amaterji razteavl-jajo v dveh spodnph in v enem zgornjem prostoru muzeja, so v kletnih prostorih razstavljene ilustracije Jaka Torkarja k Rfieči lcantati Miha Klinarja. Rasen omenjenih dveh razstav si obiskovalci kramjskega muze-zeja te dni lahko ogledajo še etnografijo razstavo, na kateri so prikazani predmeti, zbrani v letošnjem letu, M. S. đak** '/^3*^*^ ! Nova odkritja na škofjeloškem gradu Pri poglabljanju kletnih prostorov v stavbi škofjeloškega gradu, kjer nameravajo urediti nove prostore tehniškega muzeja, so delavci naleteli na staro obzidje nekdanjega grajskega stolpa. Prva izkopavanja so pokazala, da gre za obzidje ali stavbo, ki je bila zgrajena pred potresom Škofje Loke leta 15il. O velikosti in obsegu nekdanjega obzidja in grajskega stolpa, ki je stal na sedanjem dvorišču muzeja, bo moč sklepati šele po končanem izkopavanju. RaE-iskovalna dela pri izkopu vodi Skofjelošk i muzej v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Ze začetna izko-:kov tistega časaa, ki se ga prav ritev novega poslopja osnovne šo-; letos posebno živo spominjamo, le Staneta Žagarja na Planini po- j Okupator tudi našim šolam ni tekla dsfcaj neopazno in ob skram- jtfflsanatal, uničeval jih je in pu-nemn števSu udeležencev otvorit-istošil ali pretvarjal v bunkerje, vene svečanosti, saj smo trenutno j Toda naše Lutlstvo Še je bilo priprav sredi počitnic. Tada žc pre- ■ pravljeno boriti ln je tudi zma-cej pred osemnajsto uro se je za- j gclo. Eden na jvicr-.ojS;h borcev Za čela stekati proti novi šoli skoraj osvoboditev je bil tudi strnjena kolena Kranjčanov, međ j Stane 8a#»r. Padel jo že tt€2. Ie-katerkui je bilo opaziti največ i ta, toda njegovo delo je ostalo kranjskih in okoliških prosvetnih j in z vso pravico zasluži, da nesi deiaveev. Otvoritve se je udeležilo tudi večje število ?ros-!3V, med njimi član Izvršnega kecnileja Zveze komunistov Slevenije Boris Ziheri. sekretar Republiškega sveta za šolstvo Ludvik Gabrov -šek, sekretar Okrajnega komtfe.ra ZKS Janko Rudolf, predsednik OfcO Jaka Zen, podpredsednik Ivan BertonceJj-Jahan ta mnogi drugi vklnl pMOIm predstavniki: povAibilu na svečanost se je odzvala tudi druitna heroja Staneta Žagarja. Govoril je podpredsednik ObLO Kranj Lojze Založnik, ki je najprej spregovoril o pomenu nob V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA NA JESENICAH Polog drugih prireditev v okviru gibanoafci, zato je prav primemo pro-!av 20-!e»nice vstaje in 1. avgusta — ob: inskeoa praznika Jesenic, Je kot osrednjo proslavo na večer prod prozni kom amatersko gledališče? -Tono Cufar« uprizorila parL'7-«-.;ko dramo 0. Gorjam »Vihnr pred zoro«. Drama je e'o tej priložnosti doživela svoj knrt — prvo uprizoritev. Novo dramsko delo s partizansko temrtiko obravnava konflikt dveh bratov, ki se. znajdeta na nanproln straneh boja, eden na strani partizanov, drogi ko.t izdajalec na strani Nemcav. Med njima so razpete usode matere, dekleta in druuih obrobnih likov. Delo je tudi pol™ akcijsko raz- šola njegovo- ime. Tov. Založnik je nato spregovoril še o velikih spremembah, ki jih je naše šolstvo doživljalo v povoinih letih. Vzporedno pa so močno narašča'^ tudi potrebe po sodobnih šibkih prstrih. V kranjski občini je bilo v zadnjem času zgrajeno že šest šot (na Pse vem. v Dupljah, na Tr-steniku, v Straži šču. tekstilna šola rn industrijsko kovinarska šola v Kranju). Kljub temu imamo še veliko starih šol. ki ne nudijo pogojev za sodoben pouk, zato bo v bližnji •orihodnosti potrebno zgraditi Se večje število novih šolskih poslopij. Gradnja nove šole na Planini je veljala 240 milijonov dinarjev; del denarja je bil zagoi ovijen v proračunu GtoLO, precej pa so prispevale kranjske »Mati na pogorišču« vPG V soboto, 29. julija, so člani Dramske sekcije DPD -Svoboda« pri Prešernovem gldealiSču v Kranju uprizorili dramo v treh dejanjih -Mati na pogorišču«. Pred nabil o dvorano poslušalcev so igralci dožive.i* podali Uha dremali hi V;i:>ji Oevnfca. Kranjsko gledališko občinstvo je nastopajoče nagradilo z dolgorrajnim aplavzom. Z omenjeno predstavo v režiji Ano Ix>mbarjevc in inecenaeiji pa'nastopajo F. Pogačnik. M. Ce- ' SfcSa Kumpa, ki so je pripravili v bul jeva. J. Smidova in M. Stare, počastitev kranjskega občinskega v ostalih vlogah pn ves gledali- i praznika in v počastitev 20-letniee ški arsambrl okrepljen s števil-I revolucije, so Knncani zakiju-nimi statisti. «W z letošnjim gledališkim reper- -nj- I toarjem. gospodarske organizacije. Ob koncu svojega govora se je tov. Založnik zahvalil vsem, ki imajo zasluge za to, da smo na Planini dobili novo šolo. Lep kulturn- program so ob tej priložnosti izvajali pionirski pevski zbor in rocitatorki osnovno šole Staneta Žagarja ter kranjska učitelj godba na pihala. Po otvoritveni svečanosti so si udeleženci z dopadenjem ogledali nove prostore, vidno zadovoljni z njihovo ureditvijo. M. Sosic za uprizoritev Tin prostem. Kolek jo pri uprizori'vi, so r. obuditvi-tlv gledališča in V6i, ki oodelujo-jo težkih, krvavih, toda zmago-vi':h dni upora, ki jih obravnava nova dram*, lepo počastili, ne samo občinski praznik Jesenic, temveč tudi 20-letnlco revolucije ju-gMlovaMMM narodov. Krstno uprizoritev -Viharja pred zoro« jc re/jfko in scensko pripravil Bojan Obulj. v glavnih vlogah v m m ,m ® Sloveneki violinist Igor Ozim bo v priliodnjih dneh koncentiral v Londonu. Ta prvi koncert je-uvod v veliko koncertno turnejo, ki se bo pričela v Londonu in nadaljevala v Južni Ameriki (v Braziliji, Cileu in Argentini). Virtuoz ee bo v novembru vračal skozi Nemčijo kn Avstrijo, kjer bo prav tako imel več koncertov. 4>.N.a Trgu revolucije v Ljubljani so odkrili, kakor poročajo, borate izkopanine iz rimskih časov. Doslej so izkopali številne ostanke stekla, garniture nakita, številne novce s podobami imperatorjev Konstantina, Avgusta-, Tiberija. Novci datirajo v dobo od 1. do 5. stoletja. t) Jugoslovanski film -Štirinajsti dan« so doslej prodali že v štiri dežele: v Kanado, Poljsko, Ita-ljio in Francijo. Film je zartopal jugoslovansko kinematografijo na festivalu v Cannesu, v Pulju pa ni navdušil. © Wylerjev film »Ben Hur«, ki je prejel 11 Oskarjev, je najdonosnejši film zadnjih let v Združenih državah. V ZDA in v Kanadi je vrgel producentom, nič manj in nič več, kot 59 milijonov dolarjev čistega dobička. S skupno vsoto 75 milijonov dolarjev, kolikor so s filmom zaslužili po vsem svetu, jo film celo prekosil znano delo -V vrtincu«, ki smo ga gledali tudi pri nas ,in ki je producentom pr irrasel 60 milijonov čistega dobička. * DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI ! j|USCSWITZ4S Bzievmk taboriiinega zdravnika Zdaj*je spet vrsta na meni. Tako bridko mi je pri srcu, da^moram prositi svoje pomočnike, naj obducirajo trtspii. Jaz^išem.protokol. Tudi obdukcija ni pokazala nobenih sprememb. Dva p popolnoma nekomplicirana primera. £ Dr. Mengele je tega dne poslal v smrt nekaj tisoč <■ ljudi. Proti večeru pride k meni in z velikim zanima- j, njem poshiša moje poročilo o očetu-grbavcu in pohablje- <' nem sinu.« U »Ti trupli ne smeta biti sežgani,« pravi. »Skeleta^ prideta v Berlin.« '(>• In tako se zgodi. Anatomski sluga postavi stroteo^Vi njaško kosti skupaj. Dr. Mengele je zdaj zadovoljen. PovahH je več .zdrav-; nikov esesovcev, naj si ogledajo okostnjaka. Z zanimanjem "otipavajo razne kosti in se pri tem obmetavajo, s strokovnimi izrazi. Ti se delajo, ko da so te deforma-v cije kosti medicinsko nekaj posebno redkega. Pri tem pa je takih deformacij na kosteh na vsem?! svetu nešteto. Celo v svoji ozko omenjena praksi naleti, navaden podeželski zdravnik vedno in vedno na uknv-r' ljene hrbtenice in kopitaste noge. In to prav tako na nemški rasi. Toda tu je to nekaj drugega. Tu gre za primero Židov. Za teoretike o rasizmu spet nov defeaz o dege&eta-*] ranosti Judov! Teden dni pozneje je likvidacija Jedov iz geta Lodžu končana. Začelo se je mrzlo jesensko deževje^ Povsod megla in temačnost. Tretjega dne po zadnji mori tvi pripelje kapo »Posebne komande« s kremaiori§-skega dvorišča k meni mlado žensko in dvoje otrok. Splazili so se od enega transportov iz Lodia fer se skrili za skladovnico drv na dvorišču. Mimo nfm so šff vsi tisoči in izginili v plinski celici. V svojem smrtnem strahu so venderte upafi na rešilno bilko, toda ni je bilo. V nalivih in ledenem pišu so čakali in upali na rešitev, dneve in noči — zastonj. ^ Potem jih je našel kapo. Bili so napol mf*ri od 1 1 vsega hudega in napo! blazni od strahu. SKapo ne more drugače, peljati jih mora k Ober- J scharfuhrerju Mussfeldu. Do kosti shujšana trideset- i 4 letna žena zbere svoje poslednje moči. S povzdignjenimi fs rokami kleči pred esesovcem in objema njegove svetle j škornje ter prosi milosti, ne zase, za svoja otroka. In * Oberscharfuhrer ima usmiljenje — s samim seboj! Ker mu zadeva gre vendarle do srca, dovoli — izjemoma — 0 .da ženo in otroka ustreli drug esesovec. Po nekaj dneh miru in tišine vlada v krematorijih spet običajni promet. Veliki ventilatorji brnc in dimniki bruhajo ogenj. Najavljen je prihod geta iz Theresienstadta .. w Za časa čehoslovaške republike so bile v Theresien-stadt same hiše — kasarne. Nemci so to spremenili. Civilno prebivalstvo so preselili in v mestu urediH vzorni geto. Hiše so napolnili z Judi iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije in Holandske. Okrog 70.000 ljudi je živelo tam pod še dokaj znosnimi pogoji. Opravljati so smeli svoj poklic, prejemali so pošto in pošiljke Rdečega križa. Odposlanci Rdečega križa iz nevtralnih dežel so obiskali Theresienstadt in ugotovili, da je usoda prebivalcev še kar znosna. Z ureditvijo vzornega geta so Nemci dosegli svoj namen: Poročila nevtralnih opazovalcev so ožigosala vse objave o grozotah, ki naj bi jih Nemci počenjali v koncentracijskih taboriščih, o množičnih moritvah in grozotnim ravnanjem z žrtvami, kot zlobna natolcevanja. t| Na večer pred poginom se tretji rajh ne briga več i za mnenje svetovne javnosti, temveč docela odloži i * krinko svetohlinstva in čkovečanstva. Za uničenje geta ) J iz Theresienstadta je vse pripravljeno. DOKUM&NTI DOKUMENTI DOKUMENTI Hans VVerner Richter 2 -To se lahko pripeti samo nam,« je zavpil prvi l«i zaloputnil vrata. Neki podčastnik je stekel proti upred njemu koncu. Kona in Holzgrebe sta sedela naslonjena in smrčal i. > ^nirdijivca.« je dejal Beljerke. -vedno spita.« Skozi jutranjo tišin« se le razlegcl oster etrel. -Za vraga, kdo strelja?« je vzkliknil nrijerke. Podčasinik jc pi-tckel naraj. Tekel je hltrrje kakor prej. »♦Kaže, da se mu hudo mudi,« je dejal Brijcrkc. »Prlpraidte so za borbo.« *Za kaj?« je dejal GaehleT. ►»Za boTbo!« Je vzkliknil podfastnik. -Italijani nočejo pust Hi naprej.« Spet sta pattla dva irela. Zatem so 7ts!V".aIi l^časno tiktak»nje neke ilaMjanike strojnice, fcon/ jc si.„/;i btpOd svoje odeje. »Kaj Je to?« je dejal. "JUTijuuj nam ne Ui»voli,io prehoda.- Ohaklar Ja s strojnico stopil z avtomobila. Na •vinku jc prit cU streljati druga strojnica. »Pripravile vse, naglo, na«lo:« je vr.klfknii Kont. Thkijllu je »tekel v zavttje za vrtnim /.Idom des-n<» od ceste. I 1 tuil je v plitev jarek. Mimo njega J« prllckcl llahneinaitn in kričal: -HHro naprej, priti moramo ite ovinka, najti Je ""eha mrtvi kot.« ^MiuhLer je vzci nUmjomo ia ao v jarka pomak- nil naprej. Za njim je sopihal Bei,j«rke. Bil Je pred ovinkom, ki so ga oblajale italijanske stro.jfnine. Povaai 50 lezli naprej po jarku. Guchler je dvigoval strpjn^cvo in le*H za njo. Zidu poleg njega je „muRJkrlo. SIL.al je tenko piskanje krogel prav nad glavo. 76ulH na čelo. bolesten pritisk čHade. Siif;«l Je Beijerka, ki je za njim p»v»rH: -Psi, prekleti l>ahi!« Prilepil se jc ob tla. Zemlja je bila vlažna od jutranje rose. Vendar nič«»ar ni čutil. Ovinek je bil pod ognjem 5«rih italijanskih stro,tmic. -Preko ceste moramo, na čistino,« je vzkliknil Ilalmemann. Niso se premaknili. I^ežali so v jarku in s« prilepili na zemljo. -Kje je težko orožje?« je klical zn^noikel glas na cesti za njimi. -Zakaj, gospod general.« -Prekleta svinjarija,« je znova vzkliknil zamolkli gl IA -K povelju, gospod general,« Je dejal prvi gia«. Italijanske strojnice so močno streljale. »Naprej, prek ceste moramo,« je klical Ilahne-marun. -Kako neki si to predstavlja?« je šepnil Guchler. di so, ne da bi sc premaknili. Guehlcr jo premišljeval: -Nf bom dvignil glave, tukaj ne bom več dvignil glare.« Trije ljudje z minometalrem so stekli preko ce»te. ■h#WU *o k njim v jarek. Tik za njimi so postvviti orožje ln takoj pričeli fitrcijati. -Tile so »noreli,« ,)e /akllcal Beijerke. Posadka mh-wme(aiea je spuščala granate v cev in se latam .sMEnjala. »Človek, pojdite kam drugam,« je zaklic&l Fsdz-giebe. Ležal je poleg Beijerkeja in Ušcal glavo k zemlji. Ogenj italijanskih strojnic je bil vedno huj^i. Za seboj na cesti ao znova zaaliiall hrlpav glas: -1'tiJKki top, naprej!« -Naprej, naglo, naglo!« Nekdo izmed m*nome4alčeve posadke je padel iz grmovja v jarek. Zvrnil se je in omahnil z obri»z«m prati zemlji. »Tukaj ime.te, to je zaradi vaše norosti,« Je vzkliknil Holzgrebe. Spredaj so postavili poljski top. GueMer je slišal poleg sebe zamolklo zvenčanje gosenic na pločniku. Na ovinku se jc top počasi premikal. -Kam?« je zasH&al glasove poleg sebe. -Tjale, na strojniško gnezdo.« Sledil je kratek, oster strel. S hiše na drugi strani ceste je padi o nekaj opek. -Streljajo ke tankov,« je vzkliknil Hahnemann. Guchler se je »tbm.ll k zemlji. Tik poleg njega je nenadoma zagnmolo. Oči je imel pome prahu in smeti. Planil je in se poskusil razgledati. Top je stal povprek čez cesto. Na njegovi desni strani je nerdbno visrl vo-r.nik. -Ilolr.grebe, človek, Holzavebe.* Holzgrebe je ležal pred njim na hrbtu. -Kaj je s teboj. Holzgrebe?« Trojica pri minometalcu Je ležala na trebuhu. Ležali so mrtvo In trdo, ne da bi M premaknili. Prah se je počasi usedal. Za Gtiehlerjem sc Je znova zaulišalo počasno tlktakj>n,|e italijanskih strojnic. Obrnil se Jc in stekel nazaj v varno zavetje zidu. Za zidom Je sedel Konz. Čelada mu je /•;<• na obraz. -Tanki streljajo.« ,k» dejal. -Ki« je Beljerke?« -Onstran easte,« Je dejal Konz.ZiglS.vo jo pnheaal na drugo stran ceste, kjer jc v Klimi senci ležal Beijerke. -Izginil jc, brl ko Jc zagledal top.« -In ostati?« V»j^-s »Vsi so pripravljeni za lesene križe.« »Pa HaiHiemann?« »Nekje zadaj je.« Guehlcr je pocenil na zemljo. Z roko je zgrattil prgišče peJIca itt^pBHttl, da mu je potasri zdrsel mrd i^rtsti. »Mrtvi,« Je dejal, -vsi.« -Splaziti se morava naprej,« je dejal Konz, »po strojnice morava.« -Da, da, strojnice,« je dejal Guehlcr. Beijerke je priž-kel prek ceste. Spet so se splazili naprej. Na čistini onkraj ceste so streljale nemike strojnice. Na ovinku je bilo tiho. Italijanske strojnice so utihnile. Holzgrebe je ležal na hrbtu. Osteklcnele oči so zrle v nebo. Poleg njega so ležali trije minometaici. Guehier m Beijerke sta vasla vsak eno strojnico in si oprtala na hrbet zaboje za naboje. »Prekleti gnoj,« je dejal Beijerke. Na drugi strani ceste je bila vzpetina. Drug za drugim sta šla proti vzpettni. Sonce je pripekalo. Nosila sta tudi druge /abojčke za naboje in se pričela znajiti. »OdvrzHa to smet je!« je dejal Konz, ki je šel pred njima. Oba sta odvrgla po en zabojček za naboje in ju pustila na polju. Počasi so se vzpenjali na hrib. Ko so prišli sredi polja, so italijanske strojnice spet pričele streljati. Vrgli so se na zemljo. »Naj vendar prenehajo s tem puikarjenjem,« je v' - kiv1 Poijcrke. -Pustite jih, naj kar streljajo,« je dejal Goehler. Ležali so in tiščali glave v zemljo. »Nekje strelja tudi topništvo,« je dejal Konz. Počasno tiktakanje italijanskih strojnic je umolknite. Iz malega gozdiča na desni je pritekel neki podčastnik. V rokah je nudil par rjavih jahalnih škornjev in majhen potovalni kovček. T'.le.je vendar Hahnemann, Spet organizira,« je dejal Konz. Molee so *iivd»I£e. Bejjeuke, je pogledat na drugo atoan^pr,oW*zdkfne*im stefusom, hrt dejal: »Tam so itari&Knsfci častcriSki soterl.« Za«*«! se je Guehlerju. Guehier je molčal. Nasproti SO jim prišli trije moški. V čotorckem platnu »o nosili nekaj-težkega. It flotamkeg) piitm j&,ka|||šWVj-tari. g STRAN G g„ A S SREDA. 2. AVGUSTA »61 pnmuniniBi^ i naš r o z g o u o r To pot vam v našem razgovo- -Seveda, vsako leto sem si ga ru ne bomo predstavili razstav- dodobra ogledaL« za gospodJajstvo.« zumemo, in če nastane kakšen ff" -Koliko vas je vseh skupaj, ki problem, ga vedno na lep način S" B ljalca ali potrošnika z Gorenj- -Kaj menite, kateri od zad- skrbite za red na sejmu?« skega sejma, pač pa enega od njih treh sejmov' je bil najbotj- ljudi, ki jim je na sejmu zaupa- ši?« na posebna naloga. -Letošnji je zelo dober, pred- JANEZ BETON s Primskove- vsem zato, ker obiskovalci lahko ga je letos že tretje leto paznik večino razstavljenega blaga Irana Gorenjskem sejmu in zapro- pijo.« »Menim, da nas je 31. Vsi smo iz Kranja.« -Ali ste imeli te dni s potrošniki kakšne težave?« »Pravaaprav ne, samo iz Les- iiređimo.« ■ -Zanima nas. ee v nočnem oa-« g;/ su tudi pazite?« -Za nočni čas je na sejmu do- Bg ločena posebna skupina ljudi, ki Ljubeljske kulise bodo v prihodnjih dneh dobilo znova svojstveno praznično podobo. Marljive roke so se slednjič zagrizle v boj z naravnimi zaprekami, ki ji bo potrebno odstraniti pred jubilejno prireditvijo. Dela eo tokrat v polnem zamahu in dnevi -Tega sicer ne bi vedel pove- dneh dva stola.« sodelovali kot^plznlk^sejmu?« 'I »teko z neverjetno nagiico. 18. av- oaM, pac pa, kot sem opazB, po- -Kaj menite o obiskovalcih ra gHgusta dopoldne, bodo ljubitelji trošnikj-obiskovalci, največ sega- razstavljaJcih na sejmu?« -Seveda bom, saj sem najraje f; f mntoeiklrmaknjen z znatno razliko nazaj. Prireditelji ljubeljskih dirk iz dneva v dan sprejemajo številne prijave iz mnogih evropskih držav, celo iz Afrike. Njihov nastop sicer ni zagotovljen, vendar lahko že danes trdimo, da bo na startu več kot 100 vozačev iz 15 držav. Biltene za sodelovanje na prireditvi so doslej izpolnili že v naslednjih državah: Avstriji, Zahodni Nemčiji, Švici, Finski, Rodeziji, ki slovi po odličnih vozačih, nadalje iz Kanade, Velike Britanije, Avstralije, Danske, Francije, 'Italije in Jugoslavije. Tekmovalce smo že opisali v eni izmed zadnjih številk našega lista, tokrat ,na j le omenjmo, da se obeta nov rekord. Rekorder kategorije 175 kub. centimetrov Avstrijec Arthur JosL je pred kratkim izjavil, da bo verjetno porušil Prucknerjev rekord. »S prenovljenim, odličnim tekmovalnim motorjem »Ma-icca«, čigar zastopnik sem v Ldn-zu, bom postavil na kocko vse... Rekord bo v nevarnosti, in če bo š|o vse, kot si sicer zamišljam, ni izključena možnost, da se bo t Alfredom zagrizeno borila.« je izjavil Josl. Tega vozača z izrednimi tekmovalnimi sposobnostmi, odličnim tehničnim znanjem in odlično rutino, bo v njegovi nameri zelo težko ugnati v kozji rog. Kdo izmed obeh bo uspešnejši, je vsaj za sedaj težko reči, vendar ima majhno predpost trikratni rekorder Pruckner, ki ravno tako ob«3-ta presenečenje . .. Strokovnjaki so že lani izjavili, da je Pruck-nerjev rekord magična meja, ki je za omenjene razmere, vsaj za sedaj ni mogoče premakniti. Toda orožje je tudi tu najznačilnejša moč in kdo bo stopil na zmagovalni oder rekorderja ne kaže prerokovati. Za rušenje absolutnega rekorda je organizator namenil denarno nagrado v znesku 80.000 dinarjev, za preostale kategorije pa bodo prvop]3f?ira-r>i vozari prejeli razen okusnih in bogatih praktičnih nagrad tudi v«č-je denarne zneske. O vseh ostalih zanimivostih pa kaj več prihodnjič. L. V. Brodarsko društvo je spet zaživelo Radovljica — S pomočjo Občinskega odbora Ljudske tehnike v Radovljici so ljubitelji brodarstva pred kratkim obnovili delo radovljiškega brodarskega društva. Marljivo se pripravljajo na okrajno brodarsko tekmovanje, ki ga b^-do izvedli s pornočjo kranjskega brodarskega društva, in sicer v počastitev II. zleta Ljudske tehnike, ki bo 17. novembra letos na Savi blizu Radovljice. Društvo ima sedaj v25 članov, vodi pa ga Andrej Piber. VK S V KRANJU SO ODPRLI NOVO PEKARNO Kranj, L avgusta - Danes dopoldne ob 11. uri so v Kranju v počastitev občinskega praznika odprli novo pekarno z letno zmogljivostjo 3 milijone 877 tifoč kilogramov kruha, peciva, štrukljev in podobne:! i. Slovesnost je začel predsednik delavskega sveta kranjske P. kune tovariš Anton Rus in mod številnimi gosti šc posebej pozdravil podpredsednika 01>čnnskega ljudskega odbora Kranj Iva Sefien, predsednika Občinskega odbora Vec»,»j je bila v Kranj« otvoiitev nove pekarn« SZDL Kranj Staneta Božiča in druge. Novo pokamo v Kranju jc odprl podpredsednik ObLO Kranj Ivo Sefic in med drugim dejal: »V posebno /adooljvsto mi jc. da lahko v imenu občinske, » ; : i od bera odprem ta obrat, ki za prebivalstvo naše občine prav gotevo predstavlja pomembno pridobitev. Nobenega dvaina namreč n:, da s tem Izpolnjujejo dclgntctrve želje občanov, ki ro že zelo pogrevali dobro pre-J tkrbo s kruhom. Pcksma je prva v vr-di treh i>: 1 >; i '.nih obratov, ki so v Krrnju neobhM *• potrebni. Zdaj ko je ta pripravit«-na za obratovanje, bo. potrebno rredlti še o«fola dva problema, ta Jc rekomt-uirati mlekarno klavnSeo. V novi objekt so vložena velik* sredstva, /ato je naša skupna I*" J.{i». da l»i kolektiv pekarne obro* zares pravilno upravljal in da 0 bedo na trgu kmalu pnk*z»lc uvodne porrledtec te investicij«« Sole to bo dokaz, da Je bila pora-ha vloženih srcdMtev epravičena 'n koristna in Irdno upam, da se bodo na-.a v< <