OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V S K O F J I LOKI
Občni zbor društva je bil 31. maja 197i3
v Etaleriji Loškega muzeja na gradu. Občnega
zbora se je udeležilo 98 članov in
gostje ter predstavniki družbenopolitičnih
organizacij.
Predsednik društva Zdravko Krvina je
pozdravil navzoče člane, goste in predstavnike
ter še posebej častna člana dr.
Pavleta Blaznika in prof. Franceta Planino.
V krajšem nagovoru se je spomnil
umrlih članov društva, od katerih se je
društvo poslovilo v času od zadnjega občnega
zbora v maju 1974.
Nato je predsednik nadaljeval občni
zbor z izvolitvijo delovnega predsedstva,
ki je bilo soglasno sprejeto v sestavi: dr.
Branko Berčič kot delovni predsednik in
kot člana Blaž Gortnar in Alfonz Zajec.
Dr. Berčič je sporočil, da bo zapisnik pisal
Andrej Pavlovec ter predlagal za
overovatelja zapisnika inž. Rajka Branka
in Zorko Subic. Sledil js predlog dnevnega
reda, ki je bil sprejet. Sledila so
poročila o delu društva.
Poročilo predsednika
(Poroča Zdravko Krvina)
Oceniti delovanje Muzejskega društva
v zadnji mandatni dobi ni lahko opravilo
še posebej zato ne, ker s;ta pred to mandatno
dobo bili dve izjemno pomembni
383
leti za delo društva in za njegov razvoj.
Na zadnjem občnem zboru smo ugotavljali
usi>ehe društva v zvezi s praznovanjem
tisočletnice. kar je pomenilo izredno
angažiranje vseh društvenih sil in uspehi
so bili seveda več kot očitni. Da bi
bilo delo še težje kot že sicer in po tolikšnih
uspehih, smo društvo prevzeli za
dvema prekaljenima delavcema v društvu,
za njegovim predsednikom dr. Pavlom
Blaznikom, ki je društvu predsedoval
vse od njegove ustanovitve, in za predanim
sodelavcem prof. Francetom Planino.
Ta odsotnost dveh mož. na katerih
ramah je slonelo skoraj vse društveno
delo skoraj 40 let, je novi odbor po zadnjem
občnem zboru 20. maja 1974 precej
prizadela. Kako nadaljevati delo. ki sta
ga s tako globokimi brazdami zaorala sedanja
častna člana društva, kako doseči
kontinuiteto dela in kako venaar prispevati
k napredku društva, to so bile misli,
s katerimi smo se kot društvo veliko ukvarjali.
Danes po dveh letih dela moram
reči. da sta oba častna člana dr. Blarnik
in prof. Planina pomagala z nasveti v razgovorih,
pa tudi del odbora je ostal sestavljen
iz starih prekaljenih delavcev.
Tako smo lahko nadaljevali delo po že
utrjenih načelih in smernicah na rednih
odborovih sejah, ki jih je bilo v tej mandatni
dobi. torej od 20. maja 1974 do 31.
maja 1976, dvajset.
Tako kot v prejšnjih obdobjih je tudi
v tem mandatnem obdobju posvečal odbor
največ pozomosti na sejah vprašanjem,
ki so se dotikala glavne naloge
društva, to pa so Loški razgledi in sploh
publicistična založniška dejavnost. Izšla
sta dva letnika Loških razgledov, in sicer
letnik XXI/74 in XXII 75. Dr. Pavle Blatnik
je v poročilu na zadnjem občnem
zboru ugotovil, da je bila knjiga prof
Franceta Planine Skofja Loka s Poljansko
in Selško dolino, ki je izšla v prvih
dneh jubilejnega 1973. leta. izdana v premajhni
nakladi. Novemu odboru je uspelo
ob pomoči Občinske kulturne skupnosti
Skofja Loka izdati drugo dopolnjeno
izdajo ali že tretjo knjigo s tem naslovom.
Knjiga je izšla v februarju 1976 in
je posvečena avtorjevi 70-letnici. ki je
zanjo in za svoje dosedanje delo na področju
poljudno znanstvene literature
prejel tudi Prešernovo nagrado gorenjskih
občin za leto 1975. Avtorju tovarišu
Plajnini je delegacija, sestavljena iz članov
odbora Muzejskega društva in družbenopolitičnih
delavcev občine, izročila
Prešernovo nagrado in prve knjige v Kliničnem
centru. Ob tej knjigi moram potrditi
tisti misli, ki nas vedno navdaja,
da je mogoče izpeljati vsako in to še tako
težko akcijo, če odbor zastavi vse sile
in če seveda naleti tudi na razumevanje.
Zato moram na tem mestu izreči še enkrat
posebno zahvalo občinski kulturni
skupnosti, ker brez njene finančne pomoči
knjige sajno društvo ne bi moglo izdati
in založiti. Zahvalo zasluži tudi tiskarna
Tone Tomšič, ki je res do pravega
roka opravila zahtevno delo in natisnila
3.000 izvodov te knjige.
Povrniti se moram na delo društva in
da bi ne bil predolg, bom samo na kratko
naštel zadeve in probleme, ki smo jih
obravnavali na sejah. Redno sodelovanje
z obema pododboroma v Železnikih in
Zireh. poročanje o njihovem delu ter pomoč
matičnega društva, kolikor smo jo
mogli nuditi, zajema bistvo te problematiko.
Oba pododbora sta s samostojnim
delom opravila veliko dela. pridobivata
nove člane društva in s tem seveda tudi
naročnike Loških razgledov, ki jih je v
Železnikih že okoli dvesto in v Zireh preko
80. Tudi spomeniško varstvenim posegom
smo posvečali pozornost, a ne v tolikšni
meri kot v prejšnjih obdobjih. Ko
je bilo praznovanje lOOO-letnice. je odbor
pregledal načrte za ureditev okolice
Plavža v Železnikih, preden so nameravali
asfaltirati okolico, spremljal je dokončanje
del na Grabnu v Skcfji Loki,
kar pa vodi v sodelovanje z zavodom za
spomeniško varstvo iz Ljubljane sicer občinska
kulturna skupnost. Tudi to delo
bo kmalu končano. Odbor je pregledal tudi
načrte za športno rekreativni center na
Soriški planini, seveda zgolj kot informacijo,
toda posebej se je zavzel za odkup
prostorov v Grohai-jevi rojstni hiši. kjer
bo urejena spominska zbirka Ivana Groharja.
Povedati je treba, da je kulturno
umetniško društvo Ivan Grohar v Sorici
ustanovilo muzejsko sekcijo, ki bo skrbela
za prostore in zbirko. Predsednika
te sekcije tovariša Marjana Peternelja
redno vabimo na seje odbora in je tako
odbor na tekočem o delu v Sorici. Pred
nami je naloga, ki jo bomo v kratkem
tudi realizirali in s tega mesta apeliram
na Kmetijsko zadrugo Skofja Loka kot
lastnika prostorov v Sorici. da bi pri odkupu
upoštevali prošnjo društva in muzeja
ter prostore za Groharjevo zbirko v
Sorici prodali kulturi za čim primernejšo
ceno. Na društvenih sejah smo seveda
redno spremljali problematiko v zvezi z
muzejem, kjer je opazen lep napredek in
še posebne pozornosti so vredne spremembe
v etnografskem oddelku, ki zbu-
384
ja čedalje večjo pozornost strokovnjakov.
Muzej tudi skrbi za grad ter je že vzidanih
precej novih oken. ostala bodo še v
letošnjem letu. tako da bodo zamenjana
skoraj vsa stara enojna okna z novimi
dvojnimi, kar bo pripomoglo tudi k ugodnejšemu
zims'.-cemu ogledu muzejskih
zbirk. Preko delegatov v samoupravni interesni
skupn;sti za kulturo je odbor
spremljal tudi vsa dogajanja v kulturni
skupnosti, kjer bi trije delegati, kolikor
imamo delegatskih mest. lahko še bolj
uveljavili Muzejsko društvo in njegove
težnje, da bi se muzejska misel razširila
tudi na kulturne animatorje v organizacijah
združenega dela in drugcd. Premalo
pozornosti smo posvečali tudi tovarniškim
glasilom in pa nasploh publicitej
našega dela. ki prav zaradi nepoznavanja
med občinstvom ostaja v ozadju, neznano
in premalo uveljavljeno. Treba se
bo prebiti tudi na široko med najširše
plasti, ker le s poznavanjem društvenega
dela in njegovih naporov bo društvo lahko
še bolj zaživelo. Poskušali smo v tej
mandatni dobi privabiti v muzejske zbirke
delovne kolektive, ki bi pc ogledu povedali
svoje mnenje, kjer bi se v pogovoru
medsebojno seznanjali s problematiko
na obeh straneh, toda tega nismo
mogli doseči, ker je težko najti sliupen
jezik v tem burnem časovnem obdobju.
Ob tem se moram ustaviti tudi pri povezavi
članstva med soboj, za kar je sicer
skrbel prof. Planina z muzejskimi izleti
in bo to dejavnost peljal še naprej, č.m
mu bo zdravje dopuščalo. Toda, kako
sicer drugače povezovati številno članstvo
med seboj? Zaradi objektivnih
vzrokov člani še vedno niso prejeli izkaznic.
Stiki s člani so vsakoletni izid
Loških razgledov in še nekaj drugih oblik
delovanja društva: imeli smo nekaj
predavanj, npr.: o lepotah Krasa je predaval
dr. France Habe. iz zamejstva je
predaval 'VValtritsch o beneških Slovencih,
a na žalost je bilo poslušalcev le
malo. Ne izkoriščamo niti prijaznih vabil
društva Ex libris Sloveniae. ki je naš
kolektivni član in mi njegovi. Razumljivo
je. da društvo Ex libris ne more vabiti
poleg svojih članov še vseh šeststo
naših, a objavlja v časopisju programe izletov
in srečanj. No. kakorkoli že. iz nakazane
problematike izhaja nova. a v
bistvu stara naloga, kar bo prevzel nase
novi odbor v novi mandatni dobi. Moram
priznati, da pa je sodelovanje z nekaterimi
drugimi društvi v Skofji Loki dokaj
plodno. V odboru imamo predstavnika
Turističnega društva, kjer so prav v zadnjem
času pripravili zanimivo problematiko
C Mestnem trgu. ki pa je naš odbor
še ni obravnaval. Preko muzeja, ki odstopa
vsako leto Filatelisitičnemu društvu
»Lovro Košir« galerijo za razstave,
smo povezani še z njihovim projektom
praznovanja ICO-letnice smrti očeta poštne
znamke, našega rojaka. Filatelistično
društvo pripravlja za leto 1979 bogat program,
kjer bomo sodelovali predvsem pri
publikacijah, ki jih bodo izdali v ta namen.
Kot je že dr. Blaznik v zadnjem poročilu
pred 2 letoma ugotovil, je društvo
povezano tudi z delom arhiva, ki je izšel
iz Muzejskega društva in muzeja, a je sedaj
to stimostcjna služba. 9. .januarja
1975 se je arhiv preselil v bivšo kaščo pod
gradom in bogato arhivsko gradivo je tako
dobilo prepotrebno zaščito, in kar je
še po^membnejše — pod strokovno skrbjo
višjega arhivarja Francija Štukla ne sameva,
pač pa je tudi v Loških razgledih
videti, kako bogata zakladnica je lahko
arhiv, če ga znamo črpati in koristiti.
S tem sem na kratko in samo v bistvenih
elementih zajel delo v zadnjem
mandatnem obdobju, v času. ko je deloval
ta odbor Muzejskega društva, ko je
prevzel to resnično težko nalogo. Toda,
ker smo to prevzeli z veseljem in častjo
ter ker so bile smernice dela že tako utečene,
se mi zdi. da je delo potekalo redno.
Ob zadnjem občnem zboru smo v Loških
razgledih objavili tudi delovni program
društva za obdobje 1974 do 1976. ki
sem ga že ob posameznih točkah upošteval
in moram ugotoviti, da je bil skoraj
v celoti izpolnjen, pač z vsemi tistimi
pripombami, ki sem jih omenjal že med
poročilom. Ne samo v naših vrstah, tudi
na drugih področjih je v zvezi s povezovanjem
z delovnimi organizacijami združenega
dela ter njihovimi odnosi do kulture
veliko dela in skupnih akcij. Delo
društva bomo v bodoče naslovili na prizadevanja,
ki so kot naloga pred našo družbeno,
samoupravno in politično stvarnostjo.
V okviru raznih prireditev, ki so posvečene
tednu komunista v občini, bodo
obravnavali tudi taka vprašanja, kot sem
jih že sam sprožil v tem poročilu in ki se
nanašajo na tesnejše sodelovanje celotne
kulture z organizacijami združenega dela
in SIS. Poudariti je treba, da smo v
tem času prešli tudi na finansiranje preko
SIS. ki Se utira po samoupravni dogovorni
poti svobodne menjave dela in
tudi tu imamo prve izkušnje, ki bodo
služile za delo v naslednjem obdobju.
25 LoSki razgledi 385
Veliko dela na tem področju je opravil
tajnik tov. Pavlovec. ki je aktivno delal
na uresničevanju sklepov muzejskega
društva, za kar se mu posebej zahvaljujem.
Prav tako je tudi aktiv komunistov
delavcev v kulturi v občini imel seminar,
na katerem je bila podana ocena
idejno-političnih razmer na področju kulture
v občini. Ce se bo delo društva naslonilo
tudi na delo tega aktiva, potem bo
vsekakor doseglo še pomembne uspeh.e.
Novemu odboru pa se nalaga, da uskladi
srednjeročni program društva do leta 1980
v okviru samoupravnih interesnih skupnosti
še letos.
S to željo končujem svoje poročilo in
se zahvaljujem vsem članom društva ter
gostom za pozornost.
Tajniško poročilo
(Poroča Andrej Pavlovec)
Poročilo je tako kot običajno za čas od
zadnjega občnega zbora društva, to je od
20. maja 1974 do danes, do novega občnega
zbora dne 31, maja 1976. ali skoraj
točno za dobo dveh let. Ker je delo društva
že tako utečeno, je skoraj nemogoče v
tajniškem poročilu prispevati nekaj bistveno
novega, ampak je poix>čilo vir skopih
podatkov, ki šele z ostalimi poročili
dajejo kolikor toliko celovito podobo o
delovanju Muzejskega društva v Skofji
Loki.
Na prvi seji po občnem zboru se je
konstituiral odbor društva: že na občnem
zboru je bil izvoljen Zdravko Krvina za
predsednika, podpredsednik je postal dr.
France Leben, dr. Branko Berčič urednik
Loških razgledov, Marijan Masterl si je
kot glavni blagajnik delil delo z Majdo
Omanovo, tajniške posle je še za naprej
prevzel Andrej Pavlovec in inž. Raj ko
Brank funkcijo gospodarja. Člani nadzornega
odbora so bili v tem mandatnem obdobju:
predsednik Dušan Ogrizek in člana
Jože Krašovec in Blaž Gortnar.
V prejšnjih mandatnih obdobjih smo
obravnavali delo za 19 mesecev, zadnje
pa je zavzemalo kar polnih 24 mesecev
ali točno dve leti. To se pozna tudi na
številu odborovih sej, ki jih je bilo 20
in na vseh je bila udeležba izredno visoka
tako po številu odbornikov kot tudi
po številu delegatov. Redno smo na sejah
spremljali delo za zbornik Loški razgledi,
saj je ta točka stalno na dnevnem
redu, kar je seveda razumljivo zaradi značaja
samega dela Muzejskega društva.
Odbor je redno spremljal tudi delo pododborov
v Železnikih in Zireh ter delo
Loškega muzeja. Na nekaj sejah je razpravljal
tudi o spomeniško varstvenih
posegih, o delu zavoda za spomeniško
varstvo in o srednjeročnem načrtu društva
v celotnem konceptu srednjeročnega
načrta kulture v občini. Tako kot že v
preteklih obdobjih je tudi tokrat iz točke
dnevnega reda pod naslovom ^•slučajnosti"
redno nastajala konkretna razprava
o perečih tekočih problemih; tu se je
tudi pojavila, sprva kot ideja in poznejo
kot posebna naloga in uspeh dela Muzejskega
društva v zvezi z dolgoročnimi
akcijami — ustanovitev muzejske sekcije
v Sorici, ki deluje pod okriljem KUD
»Ivan Grohar«. Odborniki so si prizadevali,
da bi povečali sredstva za tako
imenovani tiskovni sklad, iz katerega bi
poleg Loških razgledov in tako kot ob
tisočletnici lahko tudi v bodoče črpali
sredsitva za izdajo raznih publikacij.
Samo poslovanje tajništva je bilo še
vedno nekoliko otežkočeno zaradi preobremenjenosti
tajnika. Zato so tudi nastale
zamude pri razpošiljanju Loških razgledov
in tudi članske izkaznice še niso
bile razposlane vsem članom, kar bo treba
storiti v novem mandatnem obdobju.
Ker pa se je delo odbora uteklo in ker je
delo celotnega društva vidno iz drugih poročil,
naj mi bo dovoljeno, da s tem skcipim
in zgolj bistvo zajemajočim poročilom
končam predvsem z željo, da bi se
članstvo Muzejskega društva v Skofji Loki
še naprej povečevalo in da bi društvo
pridobivalo nove prijatelje.
Blagajniško poročilo
(Poroča Marijan Masterl)
Dohodki in izdatki v obdobju 'Od zadnjega
občnega zbora (20. maja 1974) so
naslednji:
Dohodki: za članarino in drugi prejemki
13.005.02 din, za revijo Loški razgledi
56.502,35, za oglase raznih OZD 82.016.00,
dotacija Občinske kulturne skupnosti
284.803,45. za knjigo Zgodovina Loškega
gospostva 14.240,85, skupaj 450.568.67 din.
Izdatki: za tisk Loških razgledov
265.986,90 din, honorarji za Loške razglede
(2X) 67.927,75. dotacija za pododbor
v Železnikih 35.000.00, ostali stroški
40.704,59, skupaj 409.619,24 din.
Rekapitulacija: dohodki 450.567.67. izdatki
409.619.24. saldo 40.948.43 din.
386
Poročilo pododbora Železniki
(Poroča Lojze Tolar)
Vsak kraj se gotovo ponaša s svojo
preteklostjo in prav občni zbori Muzejskega
društva so primerno mesto, da uvodoma
osvetlimo datume, ki pomenijo prelomnico
iz spontane v organizirano dejavnost.
V Železnikih mineva 12 let od
ustanovitve pododbora Muzejskega društva
in organizirane muzejske dejavnosti.
Vendar je muzejska iniciativa posameznikov
v Železnikih mnogo starejša in sega
celo v predvojno obdobje. V zadnjih
Loških razgledih smo brali, kako je naš
ustanovni član Blaž Gortnar tik pred
drugo svetovno vojno preprečil, da znamenitega
plavža v Gorenjem kcncu Železnikov
niso podrli. Tudi po osvoboditvi,
v dobi delovne zagnanosti, pospešene industrializacije,
propagiranja vsega modernega
in delnem zanemarjanju starega,
so nam ti posamezniki ohranili muzejske
predmete, ki danes krasijo naše zbirke.
Za ves trud in dolgoletno požrtvovalno
delo se jim bomo morali čim prej oddolžiti
z javnim priznanjem.
Dvanajst let delovanja našega društva
ni dolga doba. je pa zato toliko bolj uspešna,
posebno še v začetnih letih, ko so
bile vse sile usmerjene k organiziranju
tehničnih zbirk in adaptaciji Plavcove hiše.
Tako se danes lahko pohvalimo, da le
vrsto let v dokaj preurejeni Plavcovi hiši
domujejo dragocene zbirke o žolezarsitvu.
gozdarstvu, sodarstvu in čipkarstvu, ki
obiskovalcem nazorno prikazujejo veličino
starih Železnikov in okolice.
Ce so bila začetna leta za pododbor res
težka, pa jih po drugi strani lahko označimo
za najbolj uspešna. Zal so časi velikih
korakov minili in v času dveh let
od zadnjega občnega zbora ne moremo
več kazati tako velikih uspehov kot v
prejšnjih letih. Vzrokov za ta zastoj je
več, najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo,
da je aktivnih članov pododbora vedno
manj in vsa dejavnost je odvisna le od
nekaj članov. Vendar muzejska dejavnost
vseeno ni zamrla. Pododbor si je pred leti
zadal nalogo, da bo uredil zbirko o
skrilu, čeprav za to zbirko nima primernega
prostora. V nekaj mesecih je bilo
zbranega mnogo dragocenega gradiva, tako
da bi lahko zbirko že odprli, če bi
imeli na razpolago primeren prostor. Tudi
obstoječe zbirke si pododbor iz leta v leto
prizadeva, da bi jih obvaroval pred zobom
časa in ohranil poznejšim rodovom..
Članstvo društva se je od števila 168
izpred dveh let povečalo na 184. Vsi člani
društva redno kupujejo Loške razglede,
posebno še zato, ker jih jim člani
pododbora osebno dostavijo takoj po izidu.
Letos smo k vsakemu zborniku dodali
tudi zanimivo fotografijo plavža iz
predvojnih let. Okoli 10 Loških razgledov
pa vsako leto prodamo tudi nečlanom.
Pododbor Muzejskega društva vsairo
leto posveča posebno pozornost prireditvam,
kot sta čipkarski dan in srečanje z
zamejskimi Slovenci. Za te dneve organiziramo
dodatne vodiče, saj vsako leto
prav v tem času beležimo največji obisk,
ki dosega tudi število 2.000. V preostalem
delu leta pa v zadnjem času naš muzej
iz leta v leto obišče okoli 3.000 obiskovalcev.
Ob smrti prof. dr. Franceta Koblarja
se je spominu na velikega Zeleznikarja
naše društvo skromno oddolžilo. Skupno
z matično občinsko knjižnico iz Škofje
Loke je bila v muzejskih prostorih organizirana
razstava njegovih nepozabnih
del. Zal je bila razstava od odraslih Zeleznikarjev
slabo obiskana. Tudi obetajoče
besede ob pokojnikovi smrti, s čim
vsem se mu bodo Zeleznikarji in ostali
občani oddolžili, se do danes niso uresničile.
Zato je naš pododbor na zadnji
seji dne 26. aprila 1976 sklenil prevzeti
pobudo, da se v najkrajšem času na pokojnikovi
rojstni hiši vzida spominska
plošča z reliefom doprsja pokojnega akademika
prof. dr. Franceta Koblarja.
Pododbor pa se veliko ukvarja tudi z
gradbenimi deli. V zadnjih dveh letih
smo z gradbenimi deli v delnem zaostanku,
vendar pa vsako leto napravimo toliko,
kot nam dopuščajo finančne razmere.
Obiskovalci našega muzeja gotovo
opazijo novi škarpi iz klesanih skal,
ki lepo krastita dvorišče in povezujeta
Plavcovo hišo s poslopjem, ki ga bomo
v bližnji bodočnosti adaptirali v razstavno
dvorano. Pred kratkim se je, na
vso srečo, iz drugega nadstropja odselila
stranka, tako da predvidevamo manjše
adaptacije tudi v 2. nadstropju Plavcove
hiše. kjer bomo nato uredili zbirko o
skrilu.
Sodelovanje z matičnim društvom v
Škofji Loki je bilo do sedaj korektno in
zadovoljivo, vendar se je vsa problematika
obravnavala le na sejah. V bodoče
želimo, da se naše sodelovanje še poglobi
in to s pogostejšimi srečanji v muzejskih
zbirkah, posebno še. če se le-te dopolnjujejo,
obnavljajo ali na novo ustanavljajo.
Le medsebojno sodelovanje je
poroštvo za nove uspehe.
387
Vsakemu obiskovalcu Selške doline in
Železnikov se močno vtisne v spomin lepota
krajev in hribov, pa tudi velike tovarne,
ki daje.io bel kruh vsem prebivalcem.
Toda šele obisk muzeja v Železnikih
mu odkrije čar vsega blagostanja.
Veliko žuljev, nočnega dela, trpljenja ob
propadanju železarstva pa izseljevanja in
nazadnje še krute borba s tujimi zavojevalci
je bilo treba, da so kraji pod Ratitovcem
zadihali v svobodi in delovni
ustvarjalnos'ti, ki se danes kaže na vsakem
koraku.
Poročilo pododbora Žiri
(Poroča Alfonz Zajec)
Poročilo, ki ga bom pedal, naj bi biln
poročilo pododbora v Žireh. Ker pa po
novem zakcnu o društvih tako ne more
biti. naj bi pedal poročilo samostojnega
muzejskega društva v Zireh, katero pa
šest mesecev po predložitvi uradnega zahtevka
še ni registrirano. Naj bo tako ali
tako, povezava med škofjeloškim društvom
je tako tesna, da pravzaprav ne moremo
govoriti o pododboru ali samostojnem
društvu, temveč le o nekakšnem podaljšku
tukajšnjega društva.
Pretekli dve leti smo člani odbora posvetili
več pozornosti Loškim razgledora.
Ob zadnjem občnem zboru smo bili potožili,
da ni zanimanja zanje in da bomo
morali več storiti za propagiranje omenjene
publikacije ter obenem povečevati
članstvo društva. To nam je v dobršni
meri uspelo, saj smo število članov povečali
od prejšnjih 48 na 108. Za uspeh bi
se bilo treba zahvaliti dvojemu: prvič
so prinašali Loški razgledi članke, ki so
zadevali tudi naše področje, in drugič, vse
večjemu zanimanju ljudi za to dejavnost
in ne nazadnje tudi dejstvu, da smo
dobili v članstvo ljudi, ki znajo približati
knjigo ljudem. Naj se jim tu zahvalim
in čestitam za uspeh.
Muzejski zbirki sami sta še vedno v istem
obsegu, ker nam ni uspelo povečati
prostora. Z izselitvijo ene stranke jeseni
pa upamo (v povezavi smo z organizacijo
ZB). da bomo dosegli pri stanovanjski
skupnosti, ki bo menda po novem upravljavec
teh prostorov, spoštovanje pred leti
sprejetega sklepa, da v to stanovanje
kot v druga stanovanja muzejske stavbe
ne namešča več stanovalcev. Prostor, ki
bo jeseni na voljo, bi bil takoj adaptiran
za zbirko NOB v Zireh.
Za adaptacijo prostora, v katerem bi
predstavili živeče in pokojne slikarje,
smo prav sedaj v dogovoru s tovarna
»Alpina« zaradi sofinanciranja. »Alpinac
se pripravlja na praznovanje 30-letnice
obstoja in prostor bi bil poraben vso
leto, v njem pa bi se zvrstile razne manjše
priložnostne razstave,
V tem času smo nadaljevali z zbiranjem
eksponatov. Dobili smo prece-šen
del gradiva iz zapuščine poznanega čevljarskega
mojstra Leandra Mlinarja, ki
nam ga je hčerka Zorka Stajer blagohotno
zaupala. Obljubljeno pa je. da bomo
nek&tere stvari še lahko dobili.
Se besedo o obisku zbirke. Obisk res ni
pretirano velik in zadovoljiv, vendar se
počasi veča, saj imamo obiske tudi iz tujine.
Gotovo pa je. da bo obisk večji takrat,
kadar bo usposobljena za ogled še
galerija in zbirka NOB.
Pretekli mesec smo imeli v Zireh na
praksi šest študentov etnologije. Ker krajevna
skupnost ni planirala sredstev in bi
zaradi tega odpadlo popisovanje, smo priskočili
v pomoč pri organizaciji kakor tudi
pri financah.
Drugih obrobnih dejanj ne bom našteval.
Poudarim naj le, da sodelujemo v
zadnjem času precej s Turističnim društvom,
ki je v Zireh na novo oživelo in da
je načrtov za prihodnje še dovolj, ki pa
niso neuresničljivi: odpreti galerijo in
oddelek NOB, postaviti obeležje slikarju
Maksu Sedeju — a prej moramo vsekakor
rešiti zadevo z registracijo društva. S
tem bo rešeno tudi pravilno poslovanje
in kot pravna oseba bomo mogli nastopati
neposredno. Z matičnim društvom v
Skofji Loki smo imeli redne stike, se udeleževali
sej ter skupno reševali tekoče zadeve,
Z željo, da naj bi se neskaljeno sodelovanje
še poglabljalo, končam tole poročilo.
Poročilo o delu Loškega muzeja
(Poroča Andrej Pavlovec)
Poročilo zaradi obsežnosti in boljše preglednosti
nad delom Loškega muzeja objavljamo
posebej na str. 375—381.
Razprava
Dr, Pavle Blaznik je pozdravil občni
zbor in dejal, da poročila dokazujejo, kako
sta Muzejsko društvo in Loški muzej
na pravi poti, saj je napredek opazen in
zato čestita v svojem imenu in v imenu
vseh navzočih. Bližamo se že 25.000 obiskovalcu
v muzeju, in če dodamo še obiskovalce
v Železnikih in Zireh, potem
kaže to na res velik uspeh. Dejal je, da
je vedno poudarjal nalogo muzeja, ki naj
jo v tem. da proslavi domačo zemljo s
prikazom v zbirkah, kjer .so shranjeni samo
domači predmeti.
388
Nato je spregovoril Joža Stanonik,
predsednik IS Skupščine občine Skofja
Loka, ki so ga kolegi iz družbenopolitičnih
organizacij zadolžili za pozdrav in
oceno dela Muzejskega društva ter mu s
tem naložili težko nalogo. Ko razmišljamo,
je dejal, je prav da najprej omenimo
resnično veliko dejavnosit na področju
muzealstva, ki jo je začelo prvo Muzejsko
društvo. Pohvalno se je izrazil tudi
o Loških razgledih, o velikih spremembah,
ki smo jim bili priča v zadnjih dveh
letih, ko so zaživele samoupravne interesne
skupnosti in s tem tudi nove kvalitete
v kulturi, kar je vplivalo tudi na
razvoj Muzejskega društva in njegovega
dela. Muzejsko društvo se je tudi polno
angažiralo pri prostorskem planiranju,
kjer je bila pomoč sodelujočih članov
vedno dobrodošla. V nadaljevanju je opozoril
na desetletnico pobratenja z Medicino
in na referendum, ki je uspel, kar
bo omogočilo gradnjo vrste objektov.
Marijan Peternelj iz Sorice se je zahvalil
za pomoč pri urejevanju Groharjeve
spominske zbirke. Prof. Mirko Subic.
častni član društva konservatorjev Slovenije,
je čestital k izredno uspešnemu
in zglednemu delu.
Poročilo nadzornega odbora
(Poroča Dušan Ogrizek)
Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen
nadzorni odbor v sestavi; Dušan Ogrizek.
Ježe Krašovec in Blaž Gortnar.
Člani nadzornega odbora so se udeleževali
sej društvenega odbora praviloma z
dvema, najmanj pa z enim članom. Tako
je nadzorni odbor sproti spremljal delo
društvenega odbora in cb oceni njegovega
dela ugotavlja, da je bilo le-to v celoti
v skladu z društvenimi pravili, prizadevno
in redno, posebej je bilo tudi brez
zastojev in zamud izvrševanje domala
vseh sklepov odbora. Posamezne neažurnosti
so bile zgolj posledica preobremenjenosti
tajnika z drugimi dolžnostmi,
deloma pa tudi enakih obremenjenosti
blagajnika, pri tem pa delo društvenega
odbora ni bilo prizadeto.
Nadzorni odbor se je dne 28. maja 1976
sestal na sejo, na kateri je pregledal blagajniško
knjigo in spremljajočo finančno
dokumentacijo ter ugotovil, da je bila
vsa dokumentacija sproti vodena in izvajana,
da je bila blagajniška knjiga pregledno
in razčlenjeno vodena v celotnem
pregledanem razdobju od 14. majal974do
27. maja 1976, da se finančni rezultat ujema
z zadnjim bančnim izpiskom in prešteto
gotovino. Nadzorni odbor je tudi
ugotovil, da je za tako stanje blagajniškega
poslovanja treba izreči priznanje
predvsem odborovi članici Majdi Oman,
ki je odločilno pomagala odborovemu
blagajniku Marijanu Masterlu.
Nadzorni odbor je pregledal tudi zapisnike
društvenega odbora, ki so izčrpni,
pregledni, ažurni in podpisani. V redu voden
in sproti dopolnjevan je tudi seznam
članstva. Poskrbeti je treba le. da novi
člani dobe članske izkaznice.
Nadzorni cdbor predlaga razrešnico dosedanjemu
društvenemu odboru.
Nadaljevanje zbora
Sledilo je glasovanje o razrešnici dotedanjemu
odboru, ki je bila soglasno sprejeta.
Sledile so volftve, in sicer najprej
ločeno za predsednika. Soglasno je bil ponovno
izvoljen predsednik Zdravko Krvina.
Predlagana lista za novi odbor
je bila soglas;no sprejeta in za nove
cdbcrnike so bili izvoljeni: dr.
Branko Berčič. inž. Pavle Hafner, Jože
Krašovec. dr. France Leben. Andrej
Pavlovec. Peter Pipp, Zorka Subic
in France Vidmar. DelovTii predsednik
dr. Berčič je sporočil še. da so v odboru
tudi predstavniki društvenih pododborov
iz Železnikov in Zirov ter muzejske
sekcije KUD »Ivan Grohar« iz Sorice
in delegati ZZB NOV, šol, SZDL, Turistične
zveze. Ljubljanskega regionalnega
zavoda za spomeniško varstvo. V
odboru sta po službeni dolžnceti še predstavnika
muzeja in arhiva.
V nadzorni cdbor so bili izvoljeni: inž.
Rajko Brank, Matjaž Braniselj in Alfonz
Zajec. Predsednik Zdravko Krvina ss je
v imenu izvoljenih zahvalil za zaupanje.
Občni zbor je bil s tem končan, nakar
je prof. France Planina z barvnimi diapozitivi
popeljal navzoče po poteh izletov,
ki jih je priredilo Muzejsko društvo.
Dodatek
Pred občnim zborom je Muzejsko društvo
odkrilo spominsko ploščo prof. Franu
Jesenku na z-ojstni hiši v Kopališki
ulici. Skromno slovesnost je pričel moški
kvartet iz Škofje Loke pod vodstvom
Viktorja Zadnika. Predsednik Muzejskega
društva Zdravko Krvina je pozdravil navzoče,
nakar je življenjsko delo Frana
Jesenka orisal prof. France Planina. Ploščo
je odkril predsednik društva, ki je
dal besedo gostom, predstavnikom PrirodCi3l0'
Vnega društva Slovenije in Biotoh-
389
niške fakultete. Slovesnost je zaključil
vokalni kvartet.
Pripomba: Ker preverjanje kartoteke
društvenih članov in izdajanje novih
članskih izkaznic še ni zaključeno, tokrat
ni objavljen imenik članov Muzejskega
društva iz Škofje Loke, Železnikov in 2irov.
390