Shod aTstrijskega cesarja z rnskimpa turška vojska! Vse 7 Avstriji sluti in čuti, da stojimo pred 7ažnimi dogodki. V TurSiji razsaja grozno klanje med Turki in med sla^janskimi Kristijani, o katerem še nib5e ne 7_, kako bo skon5ano. To tem menje, ker še ne^arnost ni odstranjena, da se zarad Tnrčije ne uname občna, e^ropaka 7ojska. V tej ne^arnosti je cel6 pra7, da se Avstrijani oziramo po za^eznikih. Magjari mislijo na Angleže in Labe, liberalni Nemci se zanašajo na Prnse, 7e5ina pa gleda 7endarle na Ruse; in ti utegnejo najboljae zaduti. Kajti Lab in Prua nista bila nikoli in tndi ne bodeta lebko naaa prijatelja; Angleži so nezaneslji^i kramaiji, ostanejo tedaj ediui čvrsti Rusi. Ti so nasi mejaai na Gališkem in 7 Buko7ini in ao 7 Aziji 7 dotiki s Tur.kim, kakor mi 7 Dalruaciji in 7 popiejšni Krajini. Po legi dežel sodijo tedaj pri tnrškein prasanju najbolj Rusi za naše za^ezaike. Na dalje poraislimo, da je A^strija, sred E^rope Ieže5a, obdana od samih atarib, zvitib in grabežlji^ih 8O7ražniko7: Turko7, Labov in Pruso7 ali Piajze7, ki so nas 7elikokrati z 7ojako napadli, nam pobili na tisoče ljudi in odtrgali lepe dežele. Edini Rosedi Rusi še so niso nikoli resnobno zoper nas 7ojsko7ali, edini Rusi naa niso nikdar za^ratno iiapadli in nam niti za pedenj zemlje vzeli. Tega Rusi niso nikoli storili, pač pa so se 7e6krat 7 sili skazali kot najz^estojši prijatelji in in najzdatniši pomočniki. Pred nekoliko 7eč kakor 100 leti so nam 7 71etni 7ojaki zoper Prajze poslali 3krat precej mo5no 7ojsko na pomoč. Isto so storili 7 251etui francoski 7ojski 5krat, in 1. 1849 80 nam pomagali puntarske Magjare potlaSiti. Premisliti natn je tudi to, da smo 7selej neare5ni bili, kedar smo zvezo z Rusi popustili. Leta 1854 je hotel ruski car Nikolaj Turke iz E^rope pre gnati in 7zeti Carigrad. To bi se bilo goto^o zgodilo, ako mu ncbi bila A^strija tega zabranila ter z Angleži, Lahi in Francozi zoper Ruse potegnola. Vsled tega so bili Rusi premagani pa tudi od nas budo razžaljeni. Zato so nas poznej 7 francoski 7ojski 1. 1859 in 7 pruski 1. 1866 pustili brez 7se pomo5i. A78trijanci bili emo popolnem zapuačeni in smo zgubili 7se na Laškem in Nemškem. Sploh britke skušnje poslednjib let nam s^etujejo staro z^ezo z Rusi pono^iti! Zveza z Rusijo se kaže zlaati glede turškega prašanja ne samo koristna, ampak pra7 za pra7 nara^na in potrebna. Rusija kakor A^strija je od Turko7 že od nekdaj naj^ec trpela. Rusi in Avatrijani so uaJ7e5 storili, da so mnogi kristijanski narodi otresli turaki jarem. Zato je popolnem naravno, da se A,7.trija in Rusija porazurnite in še ostale Kristijane: Srbe, Bolgare, Arnaute, Armence itd. rešite iz turškega nasilst^a; posebno ae za tega 7oljo ker je 7e6ina turškib Kristijano7 sla^janske krvi, Rusija pa je 7sa shi7Janska in Av8trija šteje 7iše 16 milijono7 Slavjano7. Zato so žc od nekdaj turški Sla^jani od Rusije in A7strije pri5ako7ali zaželjenega rešenja. A^strija 7 z^ezi z Rusijo z a m 0 r e tudi resnično Kristijanom pomagati. Kajti turška aila ne more ničeaar opraviti zoper združeno A^strijo in Rusijo pa tudi nih5e drug na celem S7etu si ne bode tedaj upal Turka iti branit. A^strija in Ruaija, zlasti dokler se tej ni bati Prusa, atorite s Tnrči.jo, kar bo5ete. Ali se bo tudi kedaj tako zgodilo ? Veaela znamenja se kažejo, da se bo zgodilo. Nad7oJ7odi Albrehtu, sla^neum premagalcu Laho7 pri Custozzi 1. 1866. se je posrečilo rusko cesarsko rodbino z našo nekoliko sprijazniti in pomiriti. Vsled tega se je ruski car z našim cesarjem že 7e5krat sošel in pogo^arjal. Najbolj 7ažcn pa utegne biti sbod, ki se je med obema cesarjema pretečenov soboto 8. julija 7rail 7 Zakupih (Reicbstadt) na Ceskem. Svitli ceaar so na skrajni železniški ataciji Bodenbacb cakali na ruskega cara, ki se je iz Nemakega 7račal domu na Rusko. Okoli '/210 U''e se pripelja 7isoki gost ter ee poda z našim cesarjem po ž.leznici 7 Lipe in od ondot 7 cesarski grad 7 Zakupib. Na kolod^oru 7 Lipab je stal tudi ceaarje^ič Rudolf. Ko ga ruski car zagleda, stopi brž k njemu, ga objame in 7ečkrat poljubi. V gradu so ee potem, oba cesarja in njuna ministra knez Gor5ako7 in gi-of Andrassy, pogovarjali o turškib zade7ah. Popoldan okoli treh je ruski car odpoto^al v Varšavo, naa cesar pa na Dunaj. Kaj se je sklenolo, to še sedaj ni 78e znano. Toliko je gotovo, da zaiad Tuičije ue bo 7ojake med nami in Rusi in da se bo Kristijanom na Turškeua gotovo pomagalo. Svitli cesar so uamreč 7 Prago prišli piav 7eseli iu rekli: sam aiccr ne morern ničesar storiti, pa vračam se vendar 7esel in jako zado^oljen — bodite, gospoda, potolaženi! Neizraerno 7ažno za A^stiijo in za vse Jugoslavjane bi bilo, ako je res, kar se sedaj po no^inah bere. Nekatere uovine ved6 namreč po7edati, da se je sledeče sklenolo: na Turškem se naredi kmalu mir. Gnjilej Tur.iji se 7zemejo 7se dežele do Balkaua. Suzeren8t7o(nad7lado) nad Srbijo, Bosno in Hercego^ino dobi A^stri j a, nad Bolgarijo inRomunijo pa Rusija. Grnagora ostane neodvisna indobi pot in zemljo do morja. Mogoče, a ne^erjetno, posebno če zmagajo Srbi.