CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-821 LAPUH, Ivan Potok treh izvirov / Ivan Lapuh ; [spremna beseda Ivo Leber; ilustracije Ljubica Postružin]. - Melbourne : samozal., 2000 ISBN 961-236-049-9 109584128 TVATM LAPUH 532595 1 - -12- 2000 Ivan Lapuh POTOK TREH IZVIROV Samozaložba ob finančni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter ob sodelovanju Jožeta Prešerna in Tomyco d.o.o. Ljubljana Pri urejanju knjige sodelovala Draga Gelt Spremna beseda Ivo Leber Ovitek in ilustracije Ljubica Postružin Računalniški prelom Lidija Lapuh Tisk Tiskarna Artelj, Ljubljana © 2000 Ivan Lapuh Melboume Australia D DOMOVINI c^Vikdar te pozabil, domovina, ne bom. V daljnem svetu si mi v srcu: pesem ti poklanjam. Le tebi - kar je v duši, rad ti dam 5 BESEDA AVTORJA Tujina je mnogim izseljenskim dušam prižgala skrito iskrico sno- vanja. Na papirju so zaživeli življenjski dogodki v novi domovini. V mnoga snovanja so vneseni spomini na dom in domotožje. Nastale so črtice, povesti, romani, predvsem pa pesmi. Tudi v mojem srcu je zagorelo. Potreboval sem resno besedo spod- bude in poguma, ki so mi jo hvaležno ponudili pok. pater Bazilij Valentin, Tone Gorjup, Ivan Cimerman in Zmago Rafolt. Hvala vsem za pomoč. Hvaležen sem tudi moji ženi Mariji, ki je imela vedno razumevanje in me podpirala pri mojem književnem sno- vanju. Zahvaljujem se Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, da je knijgo financiralo, in Jožetu Prešernu, nekdanjemu uredniku revije Rodna gruda, ki je prevzel skrb za tisk. Hvala tudi vsem, ki so pripomogli h končni podobi dela - Dragi Gelt, Ljubici Postružin, hčerki Lidiji in Ivu Leberju. Hvala vam, ki ste moje pisanje vzeli v roke z namenom, da mi pri- sluhnete. Ivan Lapuh 7 PISATELJ MED NAMI V sodobnem življenju, polnem sebičnosti in negotovosti, ko nas mediji seznanjajo samo z nemih, vojnami in razvratnim življenjem, se med nami užge iskrica želje, da bi ustvarili nekaj lepega, ki naj bi vam, dragi bralci, odkrilo notranjost slovenske duše na tujem. Ivan Lapuh, avstralski Slovenec, je v knjigi POTOK TREH IZVI- ROV predstavil vam, dragi bralci, svoje življenje v črticah, duševne izlive v pesmih, življenjska načela pa v aforizmih in izrekih, ki pred- stavljajo njegove poglede in ideale glede njegovega bivanja in notra- nje lepote. Naslov te knjige - tega novega monumentalnega dela med Slovenci v Avstraliji — je na vsak način lahko dvojnega pomena: ali je namenjen snovi dela samega, ki je trojno, ali pa naj označuje bist- vo njegovega bivanja na tej celini - v treh deželah in to celo pod troj- nimi pogoji. Ko boste prebrali to knjigo, boste čutili eno ali drugo. Rojenice in sojenice so majhnemu bitju razkrile njegovo bodočnost že v izgnanstvu v nemški deželi, kjer mu je trpeča družina pri krstu dala ime Ivan, eno najpogostejših imen med slovanskimi rodovi. Po koncu druge svetovne morije so ga prenesli, še ne pol leta starega, domov, v Bistrico ob Sotli. Pestrost tega gričevnega okolja in sadovi te rodovitne zemlje so malemu Ivanu, ki je tamkaj obiskoval osnovno šolo, na neki način vcepile v njegovo dušo ljubezen do vsega dobrega, mu dale globoko moralo na pot. Narava in naravno odkriti ljudje - domačini so z največjo ljubeznijo gojili to mlado življenje. Neverjetno naključje ga je pospremilo na Vrhniko, na tisti klanec, ki je odseval velikega slovenskega misleca - pisatelja Ivana Cankarja, ki je svojo mater oboževal, kot jo je naš Ivan, od takrat, ko se je zavedel svoje družine in do današnjih dni. Očeta je izgubil, ko je bil star komaj deset let. V poznejših časih se ga spominja kot mentorja svojega življenja. Po končani obrtni šoli in odsluženi vojaški obveznosti ga je zanes- lo v svet. Komaj triindvajset let starega je v svoje osrčje sprejela 8 obširna in naravno najpristnejša dežela, Avstralija. Tam je imel že brata. V to daljno deželo, na peto celino, je pripeljal tudi svojo mater, ji nudil vso podporo in ji z ljubeznijo zvestega sina stal ob strani, ko je v slovenskem verskem in kulturnem središču pomagala lajšati tegobe tujine tolikim slovenskim prišlekom. Ko je izgubil svojo ljubečo mater, je nekaj časa ostal sam. Zgradil si je svoj dom in se napotil v svojo nepozabno Slovenijo. Bil je že skoraj trideset let star, ko je doma srečal svojo nekdanjo sošolko Marijo in se z njo podal v novo, skupno življenje. Njegova izvoljenka je prišla kmalu za njim in kasneje sta dobila hčerko Lidijo. Ivana Lapuha srečujemo že mnoga leta na literarnem polju. Av- stralsko-slovenski mediji so že zgodaj po njegovem prihodu v Avstra- lijo začeli objavljati njegove črtice, izpovedi izseljenca. Pesnikovati je že začel skoraj istočasno. Ko sta mu kramp in lopa- ta žulila roke, je bolečina srca, hrepeneča po domačih poljih in plani- nah, iskala zatočišče miru in zadovoljstva ter zdravilo za domotožje v njegovih duševnih izvirih. Njegova literarna sotočja so izšla tudi v revijah in koledarjih v Sloveniji. Njegova dela, ki jih boste bralci brez dvoma vzljubili, so bila vlita v pisano besedo, da bi zacelila globoke rane izseljenske duše. Ivanov pisateljski doprinos v obliki črtic opisuje njegovo življenje, vnaša pa tudi odlomke iz življenja staršev in širše družine, ponekod pa tudi dogodke svojih bližnjih. Črtice so literarno lahke, polne notra- njega blagega občutja, napisane z lepo, preprosto besedo in iskreno. Ne zaidejo na pragmatično stran opisovanja, čeprav so resnične. V blagi duši, polni ljubezni, so nastale iz spominov na ljubljeno deželo, ki jo nosi v sebi. Tudi poetična stran je podobna, izraz dobrih lastnosti; malokdaj zaide pesnik v kakršnikoli stranski način svojstvenega izražanja. Njegovi aforizmi so me prijetno presenetili - to so reki, ki so za današnji čas pragmatizma zelo prepričljivi in na blag način kažejo dobre in slabe strani našega bivanja. Brez dvoma so resnični, tešijo našo zavest v tem neprestanem hitenju, naglici življenja in tehnološke vrtoglavice ter dajejo blagost in vrednost naši stvarnosti. 9 Prepričan sem, da vam bo potok v knjigi POTOK TREH IZVIROV potešil notranjost, vas spomnil na mladostne dneve in leta srečnega življenja. »Ti, naš literarni ustvarjalec, Ivan Lapuh, postavljaš med nas, Slovence v diaspori, napisani spomenik slovenske besede, in upam. da ga bo tvoja, toliko poveličevana domovina, tvoj stari kraj, tudi za- znala. . .« Ivo Leber 10 v Črtice, pesmi in aforizmi Košček kruha Na robu vasice, tik ob potoku je stala kmečka hiša. Ob njej so se vrtela mlinska kolesa, ki so dajala številni družini glavni prihodek. Sedmero otrok je imelo domačijo za dom, vendar te družinske to- pline niso dolgo uživali. Blažek je dopolnil komaj tri leta, njegova se- stra pa je delala prve korake, ko jim je smrt iztrgala ljubljeno mamo. V hišo je prišla mačeha in marsikaj se je spremenilo. Zaklepala je vse, s čimer bi otroci utegnili na skrivaj napolniti svoje lačne želod- čke. Hrano jim je delila kot zapornikom. Če so prosili za košček kru- ha, so jo dobili s palico. Bila je trdosrčna in neusmiljena. Otroci so vse bolj pogrešali materino toplino: njen nasmeh, pred- vsem njeno ljubezen, ki jo je znala dati svojim otrokom. In tej kruti tuji ženi so morali celo reči mama. Kadarkoli so izgovorili to besedo, jih je v prsih stisnilo in spomin se jim je vse pogosteje vračal k pravi materi. Neki dan je bil Blažek izredno lačen. Sel je k mačehi, ki je bila v hlevu, in jo prosil kruha. »Mama, prosim vas, košček kruha, lačen sem.« »Poberi se od tu!« je zavpila. Blažek je še vztrajal in prosil: »Mama, samo en košček.« Mačeha je kidala gnoj pri kravah. V rokah je imela vile. Sunkovito se je obrnila in jih zagnala proti Blažeku. Prav tedaj je, kot po navadi, pogledala čez ograjo soseda. Ko je opazila zapičene vile v Blažekovi glavi, se je na smrt prestrašila. Njen glas je odmeval po vasi: »Na pomoč, na pomoč!« Blažeka so takoj odpeljali v bolnico. Zdravniki so se morali močno potruditi, da so mu rešili življenje. Med drugo svetovno vojno je bil Blažek že odrasel mož. Imel je družino. Kot mnogi Slovenci je tudi on moral z družino v izgnanstvo v nemška taborišča. Ker je bil dober kovač, so ga Nemci uporabili v letalski delavnici. Opraviti je moral tudi zdravniške preglede. Zdrav- 13 nik je opazil nekaj neobičajnega in ga je vprašal, kaj se je v njegovi mladosti krutega zgodilo z njegovo glavo. Blažek je za trenutek pomi- slil. Spomnil se je rane, katero mu je zadala z vilami mačeha. Še deset let po vrnitvi iz izgnanstva je Blažek užival toplino svoje družine, preden je za vedno legel k počitku. Tisti košček kruha, ki ga ni okusil, ga je spremljal vse življenje. * Najsrečnejši na svetu je otrok v naročju svoje matere in najbolj ubog je otrok, ki ne ve za materino naročje. * Nič težjega in bolj bolečega ni, kot je materina solza, in nihče ni srečnejši kot mati, kadar se ji od sreče zarosi oko. * Ob rojstvu smo si vsi ljudje enaki; življenjske poti nas spremenijo, da smo različni. Ob smrti smo si zopet enaki. 14 Naša peč V deželo je prišla zima. Debela snežna odeja je prekrila hribe in doline. Večeri so bili dolgi, zato so mi mati ob topli krušni peči do- stikrat pripovedovali o težkih časih. »Da, zime so si podobne,« so začeli mati s spomini. »Tisto leto je skrivalo slutnjo, da bo naslednja huda. Stari ata, ki jim je jesen živ- ljenja pila zadnje moči, so večkrat govorili, da se bližajo hudi časi. »Vojna bo, dragi moji!... Saj jaz je ne bom dočakal, ali vi, vi se mi smilite,« so dejali, ko so čutili, da se bliža njihova ura. Ni bilo dolgo, ko se je prerokba starega ata uresničila. Prva: da so sami odšli v večnost; druga, da je izbruhnila druga svetovna vojna. Nemci so začeli izseljevati ljudi iz spodnje Štajerske in mnoge iz- gnali v nemška taborišča. V našo vas in tudi drugod so naselili Ko- čevarje. Štiri leta vojne vihre je naša družina s tisočerimi drugimi trpela in prenašala vojne grozote. Ob koncu vojne so si mnogi želeli nazaj v svoje rojstne domove. Nekateri pa so si izbrali pot v svet. Z očetom sva se odločila, da se naša družina vrne v domačo vas. Ob vrnitvi iz nemškega izgnanstva je na brestaniško železniško postajo prišel po nas kmet iz sosednje vasi s konjsko vprego. Ko smo prispeli v Bistrico, je pred gostilno »Gabron« obstal, nas pogledal in dejal: »Ljudje božji, do tod sem vas pripeljal, naprej pa ne vem kam, kajti vaš dom je požgan,« so otožno zvenele kmetove besede. Novica nas je globoko zadela. Ti si bil komaj šestmesečna štručka, Pepi je imel pet let, Marica sedem in še stara mama so bili z nami. Prvo streho nam je nudila gostilna. Naslednji dan smo šli do doma. Na mestu, kjer je stala domačija, je bil kup ruševin, pomešan s pepelom. Ko sem med ruševinami za- gledala našo staro krušno peč, sem na ves glas poklicala očeta: »Blažek, poglej; peč je čudežno nepoškodovana!« Obrisala sem prah s kalilic, na katerih je bila podoba Marije. Objela sem jo kot otrok svojo mamo in zajokala. Stara mama so stopili k meni in me tolažili: »Saj vem Anika, da ti je hudo, še posebno ker je tu bil tvoj dom. Zahvalimo se Bogu, da nam je ostalo vsaj življenje; Marija pa je ču- vala našo peč, ki nam je spekla toliko dobrega kruha.« 15 Morali smo se seliti od kmeta do kmeta in tudi kakšna na pol porušena stara koča nam je služila za začasni dom. Z očetom sva trdo delala in skrbela, da bi si postavili novi dom. Naša stara peč pa se ni skladala z novimi načrti, zato jo je oče podrl. Pomoči ni bilo od ni- koder. Občinski davki so pripomogli k pomanjkanju in oče je bil pn- moran prodati kahlice naše stare peči. Po šestih letih in po sedemkratni selitvi smo se končno vselili v našo novo hišo, z dograjeno kuhinjo in eno sobo. Nova peč nam ni nudila tiste topline, kot jo je prejšna. Ko se je pred leti, neki zimski večer, tvojemu očetu bližala zadnja ura življenja, si je zaželel topline krušne peči. Nekaj časa se je ob njej tiho grel, potem pa rahlo dejal: Bog ve, koga grejejo kahlice naše stare peči in komu pečejo vsak- danji kruh?« SPOMIN NA DOM h steni slika matere, očeta, v kotu stara krušna peč. A moj spomin v mladost se tiho vrača, v davne dni, ki ni jih več. Zdaj prazna si, kovačnica očeta, kladiva glas več ne doni in pesmi ob večerih niso pete, le tiho, sam, moj dom stoji. Vaš kruhek, mati, bil je dober in domač, vsak z njim uteho je dobil! Zdaj večna noč kraljuje v peči naši, a moj spomin ne bo minil. 16 Skomin iz očetovega naročja Bilo je nekako pet let po končani dragi svetovni vojni in prav toliko sem jih imel tudi sam. Spomin si je sproti zapisoval doživetja v moji mladi glavici. Dan je bil lep, sončen, še več - bil je Marijin praznik. Po kamniti stezi, ki je vodila po gozdu do vrha hriba k Marijini božjepotni cerkvi Svete Gore nad Sotlo, se je vila nepretrgana vrsta romarjev. Strma in naporna je bila pot do svetišča, a vendar se je ni ustrašila še tako zgarana in utrajena kmečka duša. Tudi naša družina je bila med mno- žico, ki je napolnila to veliko romarsko cerkev. Med mašo so me oče dvignili in držali v naročju, da sem gledal proti oltarju, vmes pa seveda tudi levo in desno. Ko je po cerkvi zadonela Marijina pesem, sem opazil, da je mar- sikateri starejši osebi drsela solza po licu. V mojem majhnem otro- škem srcu so se mi zasmilili. Z začudenjem sem jih opazoval in kot otrok nisem mogel doumeti, zakaj so ob petju tudi solze v očeh. Gle- dal sem vneto v te zbite in zgarane obraze romarjev, ki so peli s sol- znimi očmi, da so se mi vtisnili v trajni spomin. Nekoliko nižje od cerkve so bile stojnice. Tudi tam je bilo veliko ljudi, saj je marsikdo želel kupiti otrokom ali sebi kakšno podobico. * Svete Gore nad Sotlo 17 Za trenutek smo se ustavili na grebenu, od koder mi je bil odprt raz- gled po množici in stojnicah. Kot strela z jasnega je pridivjalo od strani nekaj mož v sivkasto-plavih oblekah in z gumijastimi palicami v rokah. Zagnali so se proti množici in začeli udrihati po nedolžnih ljudeh. Mati so kriknili: »Bežimo, bežimo!« in prijeli za roko brata in sestro. Mene, kot najmlajšega, pa so oče dvignili v naročje in hiteli smo za ostalimi proti gozdu. Iz očetovega naročja sem gledal pretepanje zbeganega ljud- stva in razmetavanje stojnic, dokler se nismo skrili med drevjem. Doma ni nihče govoril o tem, kar smo doživeli, zato tudi si tudi sam nisem upal spraševati nikogar. Leta so hitela. Otroštvo je ostalo za mano, a spomin na ta Marijin dan mi je ostal še svež iz tiste rosne mladosti. Z leti sem doumel, zakaj so ti preprosti kmečki ljudje, ki so prestali vojno vihro, jokali, kadar so peli Mariji. Zdaj sem vedel odgovor na nemo vprašanje: kaj sem videl iz očetovega naročja med begom proti gozdu. ROMANJE K MARIJI (Svete Gore nad Sotlo) !Z7ja, v deželo mi slovensko, med zelene hribčke, rad spet romal bi po poti, tja na Svete Gore. Tam pokleknil pred podobo, pred obrazom Tvojim bi, tam spet molil k Tebi, Mati, in zapel bi hvalo Ti. Tisočkrat Ti, Mati, hvala, za svobodo, ljubi mir; za deželo prerojeno, da ohranjen njen bo vir. 18 Naš oče in sosedov Janezek Očeta smo se tudi pri nas bolj bali kot mame. To pa ni pomenilo, da nas oče niso imeli radi. Res pa je, da nas oče niso lomastili ali klofutali, njihova beseda je zadostovala. Našega očeta so imeli radi tudi dmgi vaški otroci. Sosedov Janezek je bil nekaj posebnega med ostalimi. Bil je že tako velik, da je svojo vsakdanjo potrebo znal sam opraviti. Ni se mu pa zdelo vredno, da se sam muči in oblači. Slekel je, kar je še ostalo na njem, vse skupaj pobral in odkoracal preko ceste k našemu očetu v kovačnico. Na poti ga je čakala naša ljubosumna gos. Zapodila se je za njim in ga uščip- nila v golo ritko. Janezek se ni kaj dosti zmenil za to, le pospešil je svoje kratke korake. »Stric Glažek, prosim, obleči me,« je Janezek prosil, ko je pricap- ljal v kovačnico. V otroškem jeziku je očetu namesto Blažek dejal Glažek. Če je bil v kovačnici brat Pepi, ki je dostikrat pomagal očetu, ga je kaj pobaral. »Boš šel domov, ti malek!« Pepi ni bil navdušen, če so vaški otro- ci zahajali k nam, posebno mlajši od njega. »Jaz nisem malek, poglej, jaz sem velik!« se je branil Janezek, stopil na prste in dvignil roke nad glavo. Oče so res pustili še tako nujno delo, dali Janezka na nakovalo in ga oblekli. Počutil se je kakor kralj na tem visokem, čeprav trdem sedežu. Bilo mu je všeč, da ga naš ata oblačijo, tega mu niso mogli preprečiti ne starši, ne vreme in tudi ne naša huda gos. Nekega dne pa je glas očetovega kladiva prenehal odmevati po vasi. Kovačnica je bila zaprta in zavladala je spokojna tišina. Janezek je prišel kot po navadi, saj ni verjel, da strica ni več in ga nikoli več ne bo oblačil. Stal je pri vratih kovačnice in klical: »Stric Glažek, stric Glažek, odpri vrata, obleci me.« Ko je uvidel, da strica Glažka res ni, so mu po licu zdrsele debele solze. Počasi se je obrnil in žalosten odšel domov. Vaščani pa so našega očeta ohranili v lepem spominu kot dobrega kovača in tudi priljubljenega prijatelja otrok. 19 DOMAČIJA ČAKA yje stezice iz mladosti? Kje so pesmi za vasjo? Kje je moja domačija, zapustil nekoč sem jo? Ni stezic več, ne mladosti, za vasjo ni pesmi več. Le domača hiša čaka in v njej že hladna peč. O, da bi še enkrat videl, kje mladost mi tekla je! Le še enkrat, da objel bi, kar v srcu skrito je! Pastirček Pepi Naša družina je po vrnitvi iz nemškega izgnanstva živela dokaj skromno. Imeli smo le eno kravo, pujska in nekaj kokoši. Oče so tu in tam zaslužili kak dinar s kovaškim delom; dostikrat pa so za plačilo dobili »Bog ti poplačaj« ali pa še tega ne. Bil je lep jesenski dan. Brat Pepi, ki je bil drugi med nami po sta- rosti, je moral pasti kravo. Sestra Marica je pomagala mami, sam pa sem bil že tako velik, da sem po dvorišču naganjal kokoši. Pepi ni imel rad dolgočasnega držanja vrvi in čakanja, kdaj se bo krava napasla. Privezal je pohlevni kravi vrv okoli noge, da bi se počasneje pomikala. Pridružil se je skupini vaških otrok, ki so se igrali v bližini. Po daljšem igranju se je Pepi spomnil na svojo Lisko. Zaman jo je iskal po pašniku. V bližini je bila hišica, v kateri je živela Nemka Agneza, ki je imela težave s slovenščino. Pepi je pokukal naokrog in opazil, da iz kleti veselo maha kravji rep. Na smrt se je prestrašil in izginil, kajti vedel je, da bo očetova kazen huda. Med tem časom je prišla domov Agneza in zagledala čudno pošast v svoji kleti. Videla je, da manjka precej krompirja, kolikor ga je še ostalo, je bil čokoladno prekrit. Agneza se je razjezila in odhitela v kovačnico k našemu očetu. Vsa zasopla je kričala: »Tvoj krava potancen in pošajsen moj kartofel!« Oče niso vedeli, za kaj gre, zato so dejali: »Agneza, umiri se najprej, da se bova lahko razumela.« »Ja, tvoj krava pojel moj kartofel!« Odhitela sta v klet, krompirja je bilo še manj, krava pa je bila še bolj okrogla. »Kje pa je Pepi?« so vprašali oče in odhiteli domov. Pepija ni bilo nikjer. Mrak se je že spuščal na zemljo in oče so odhiteli s kolesom v sosedno vas Kunšperk, kjer smo si gradili novo hišo. Mati so slutili, da se je Pepi morebiti skril v senik, zato so odhiteli na skedenj in zak- licali: »Pepi, če si tu, oglasi se. Ata so šli v Kunšperk!« Se nekolikokrat so ponovili in ga vabili, ko je naposled le nekaj zašumelo. Videti ni bilo nič, kajti senik je že zajela noč. Pepi pa je dobro poznal očetovo jezo, zato se tudi mami ni upal približati. 21 »Pridi Pepi, gremo v hišo, saj ti ata ne bodo nič hudega storili,« so ga vabili mama. »Ne, mama, to pa ne. Nocoj bom ostal tukaj!« je skoraj zajokal in se zaril globoko v seno. Oče so se jezno, a zaskrbljeno vrnili pozno ponoči. Tudi mati so se navidezno delali zaskrbljeni, toda njihovo mehko srce ni pustilo, da ne bi dejali: »Ta otrok bo od strahu še zbolel. Ti preveč strahuješ otroke!« Te besede so očeta ganile. Zaskrbljeno so dejali: »Do jutra bomo počakali v kuhinji, mogoče se bo Pepi sam vrnil.« Začelo se je daniti in mama so neopazno zdramili Marico, ki je za- spala kar na klopi, naj gre po Pepija. Ko so oče na pragu zagledali Pepija, ki se je še vedno tresel, so stopili k njemu, ga dvignili kakor majhnega otroka in ga stisnili k sebi. Pepi je opazil rosne očetove oči in telo se mu je umirilo. Od tistega dne Pepi ni nikoli zapustil svoje krave na paši, a tudi Liske v Agnezini kleti se ni rad spominjal. * Tudi očetu se kdaj zablešči solza v očesu - le težje jo je opaziti. * En stisk roke že pove, kar misli skrito srce. * Mir je otrok, mati je bila ljubezen. 22 Spomin na očeta Mama so največ pomagali pri tem, da se spominjam tiste zgodnje, rosne mladosti, posebno še očeta. Dobro pa se spominjam trenutkov v družinskem krogu. Bil sem še majhen in rad sem gledal očeta pri kovaškem delu. Posebno zanimivo je bilo, kadar so konji dobivali nove podkve. Več- krat sem v poletnih dneh stopil bos na kaj ostrega. Ata so me posadili na nakovalo in pogledali ranico. Zdelo se mi je imenitno na tistem visokem, trdem sedežu. Kasneje, dobro se spominjam, so me ata v cerkvi, posebno ob praznikih, dvignili tako visoko, da sem videl duhovnika. Tudi od le- pega, starega oltarja, nisem mogel odmakniti svojega otroškega po- gleda. Kljub težkemu delu pa je v očetovem srcu živela domača pesem. O, koliko kmečkih del je bilo blagoslovljenih z lepo domačo sloven- sko pesmijo! Bil je še tisti čas, ko so bile orglice redek, a vesel inštru- ment na vasi in te so imeli naš oče. Spominjam se tudi, ko smo na predvečer Svetih Treh Kraljev čakali, kdaj se bo pod oknom prikaza- la goreča zvezda z jaslicami. V hiši smo ugasnili luč. Fantje in tudi možje so ob jaslicah zapeli pesem tistega večera. Prav čas okrog Svetih Treh Kraljev se mi je vtisnil najglobje v spomin. Vaški fantje, Jože, Zani in Pepi, so se dogovorili, da bodo tisti večer peli po vasi. Zvezdo je preskrbel Jože, saj so jo pri njih hranili iz leta v leto. Proti večeru so se zbrali pri nas z namenom, da počaka- jo temo. Med tem so oče prihiteli iz kovačnice in v eni sapi dejali: »Tudi jaz grem z vami!« Pri vsaki hiši so zapeli pod oknom. Gospodar jih je povabil v hišo in dobili so kak dinar, kaj za pod zob, ali kozarček domačega. Eden od pevcev je nad vrata napisal z belo kredo: 19 G. M. B. 55. To so začet- nice od Svetih Treh Kraljev; Gašper, Miha, Boltežar, in zraven letni- ca. Napis je ostal skozi vse leto. Čeprav ima vasica Kunšperk le nekaj nad trideset hiš, so s to krščansko tradicijo peli do zgodnje jutranje ure. Potem so si po- razdelili, kar so dobili, in odšli na svoje domove. Tisto leto so naš oče imeli posebno željo, da pojejo za Svete Tri Kralje. Nihče ni sumil, da bi se kaj zgodilo zdravemu kovaču. Le deset 23 dni po Svetih Treh Kraljih so naš oče za vedno zatisnili utrujene oči. Kovačnica je ostala hladna kot mrtvašnica. Kladivo, ki je donelo po vasi dan za dnem, je utihnilo, utihnile so orglice, utihnila je pesem in ugasnila je očetova zvezda. OČETOVE ORGLICE c^pomin povrne me domov, kjer hiša je domača; moj duh v mladost nazaj hiti, le tja srce se vrača. Ko sem na paši tam igral na orglice očeta, sem ljubil svoj domači kraj, kjer pesem je bila izpeta. Minila leta in mladost - zdaj sem v širnem svetu, a orglice še rad igram - to je v spomin očetu. Le orglice še povedo, kar grlo več ne zmore, ta nežen glas bom rad imel, dokler bo v srcu zore. 24 Pepijeva skrita želja Kazalo je, da bo lep dan. Pepiju ni bilo več treba v šolo, saj so se že začele počitnice, zanj še nekaj več: končal je osmi razred osnovne šole. Ostal je brez očeta, zato je vedel, da ga mati ne morejo poslati v višje šole. Pepi je prinesel v kuhinjo drva, mati so pripravljali zajtrk. »Pepi, saj veš, kako je pri naši hiši hudo, toda vseeno mi povej, kaj bi rad postal,« so žalostno vprašali mati. Katera mati ne bi privoščila svojemu otroku lepše prihodnosti! »Ne vem, kaj bi rad postal, rad pa bi delal kaj takega, da se ne bi preveč umazal,« je dejal nekako otročje. Mati so se ga dotaknili z dlanjo in rekli: »Gotovo bo slej ko prej tako, kot si želiš, a zdaj ti ne morem poma- gati.« Kot najmlajši sem sedel za mizo in vneto poslušal. Najstarejša, Marica, si je v bližnjem mestu že sama služila kruh. V prežganko smo si nadrobili skorje kruha in počasi praznili kro- žnike. Skozi odprta vrata je pricapljal v kuhinjo prosit za zajtrk tudi štirinožni hišni varali. Od daleč je bilo slišati težke korake, ki so udarjali vse bližje in bližje. »Kdo neki je prišel!« so se mati vprašali skoraj na glas, saj so vse sosede poznali po hoji. »Si doma, Kovačevka?« je bilo slišati zaničljivost v glasu. »Ja, vstopite no!« so mati povabili prišleka, bogataša iz sosednje vasi. S seboj je vodil velikega psa, ki je takoj razkazoval svojo moč nad domačim čuvajem. »Kaj bo dobrega?« so mati začudeno vprašali. »Veš, kaj bo? Vdova s tremi otroki si ostala, šolala jih ne boš, saj nimaš s čim, pa sem prišel po tvojega starejšega. Za svojega bi ga vzel.« Pepi je skoraj jokaje pogledal materi v oči. Ves prebledel je čakal, kaj bodo odgovorili. »Gospod Baron, prišli ste, da bi vam dala svojega otroka za hlap- ca? Bog ne daj, da bi mi kaj takega prišlo kdaj na misel. Toliko bom že zmogla, da mojemu otroku ne bo treba hlapčevati.« 25 »Šolala jih boš, sirota? A veš, kako drago je to!« ji je jezno in zaničljivo zabrusil. »Šolala jih bom, koliko bom zmogla, za hlapca pa ne dam nobene- ga!« so bili mati še odločnejši. Baron je stopil proti vratom, spotoma pa še navrgel: »Premisli, Kovačevka, fantu pri nas ne bi ničesar manjkalo?« »Rekla sem, moj otrok ne bo hlapec!« je odločno ponovil materin glas. Dan se je kotalil za dnem, Pepi pa je vse bolj želel oditi v svet. Ob priložnosti je o tem povedal tudi materi. Še prekmalu je prišel tre- nutek, ko si je željo uresničil. Mati so ga težko spustili od doma. a so se tolažili, da mu bo v daljnem svetu lepše. Sredi poletja jim je poštar prinesel veliko pismo. Mati so vedeli, kdo jim piše. »Le kaj piše?« so se spraševali, medtem ko so se jim hipoma orosile oči. »Njegova fotografija? O, Pepi, kako si se spremenil!« so presene- čeni in veseli vzkliknili na glas. Razgrnili so prepognjen popisan list, da je iz njega zdrsnila voščil- nica. »... Mama, za vaš imendan vam pošiljam skromen dar ... in hvala vam, ker me niste dali za hlapca ...« so brali skoraj jokaje ... VAS OBJEM še enkrat podam vam roko, preden odidem v tujo zemljo. Še enkrat želim v vaš topli objem, da v srcu ponesem vašo besedo, tja daleč čez morja k vašim ljudem. 26 Prijatelj Tonček Sosedov Tonček je bil moj dober prijatelj in sošolec. Bila sva na- vezana drug na drugega in vsak dan sva preživela skupaj. Velikokrat sva zavila na goro za vasjo, k razvalinam kunšperškega gradu. Z zanimanjem sva opazovala te mogočne stare kamnite zidove. Pri teh grajskih razvalinah je bila vsakoletna tradicija na praznik sv. Jurija, da so se pekli cvrki. To je bilo v dragi polovici aprila, imeno- vana Jurijeva nedelja. Po navadi so se starejši fantje in dekleta udele- žili te zanimive in želodcu prijetne tradicije. S Tončkom sva vsak dan za našim svinjakom kaj raziskovala ali poskušala. Tam naju ni nihče motil. To je bilo mesto, kjer je pred šti- nstopetdesetimi leti stala cerkvica sv. Jakoba s pokopališčem. Včasih sva odkrila kakšno kost ali celo človeško zobovje. Prav tam pa sva večkrat našla tudi predmete iz druge svetovne vojne. Nekega dne sva poskušala streljati s karbidom. Pokanje s karbidom je bilo v navadi na velikonočni ponedeljek, zgodaj zjutraj. Starejše Razvaline gradu nad vasjo Kunšperk 27 fante sva včasih le od daleč opazovala, kako so pripravili škatlo, kar- bid in vodo, potrebno za pok. Napolnjeno škatlo sva zaprla in pri luk- njici prižgala vžigalico. V upanju, da bo počilo, sva se umaknila, ven- dar ni bilo nič. Misleč, da bo treba še enkrat prižgati, sva se približala škatli. V tistem trenutku je počilo in se pokadilo, da Tončka sploh ni- sem videl. Prestrašen in zaskrbljen sem zaklical: »Tonček, kje si?« Dim se je počasi razkadil in opazil sem, kako si Tonček z rokami zakriva obraz. »Tonček, kaj ti je?« sem zavpil, na smrt prestrašen. »Moje oči, moje oči, nič ne vidim!« je v strahu vzklikal. Prinesel sem kanglico vode. Tonček si je izpiral oči, polne karbida. Nisva pa vedela, da bo voda še bolj škodovala. Oči so ga potem še bolj bolele. Poklicali smo zdravnika, ki je Tončka napotil v bolnišnico. Minilo je nekaj tednov, preden se mu je povrnil vid. Brez Tončka sem se počutil zelo osamljenega in tudi krivega, ker se je nesreča pri- petila ravno pri nas. Ko je ozdravel, sva zopet raziskovala in posku- šala razne stvari, vendar ne več za našim svinjakom. Nesreča naju je zresnila. Čas je hitel in spreminjal življenjske poti. Marsikatere lepe navade in tradicije so se počasi opuščale in izgubljale. Mlada generacija je začela odhajati v mesta in v tujino. Nekateri, ki so ostali doma, pa niso kazali zanimanja za stare navade. Vse to sva s Tončkom, ko sva prišla v resnejša leta, občutila in sprejela kot kupo pelina. Pesem na vasi, ki je pogosto donela pozno v noč, je utihnila. Včasih sva ob večerni uri na Rebru zapela. Nisva bila ravno najboljša pevca, zato nama petje ni šlo, pa tudi pomoči nisva imela. Koledarji na steni so se menjavali in z njimi se je marsikaj spre- menilo. Tonček si je ustvaril družino na svojem domu. mene pa je po- tegnila vase tujina. Ob obisku domače vasice sva obujala spomine na najino rosno mladost. Da, vse te lepe, stare navade in tradicije so ostale le še v spominu. Ko sva takole brskala po preteklosti, je nekje v dnu srca nežno zape- lo: »Najlepša je mladost. . .« 28 Nesreča na snegu Minilo je leto. odkar sem ostal brez očeta. Narava je bila prav tako oblečena v belo obleko kot takrat. Hodil sem v tretji razred osnovne šole. 0 smučeh, ki sem si jih tako želel, sem le na tiho sanjaril. Tudi sank ni bilo pri hiši. Rad sem se pridružil skupini otrok. Če ne zaradi drugega, pa bolj zato, da sem opazoval njihovo veselje na snegu. Nekega dne mi je bilo tega opazovanja dovolj. Želel sem se tako kot ostali popeljati na smučeh. Sosedov Edvard si je ravno privoščil malo oddiha, zato sem izkonstil priložnost. Njegove smuči so bile za- me predolge, vendar sem se vseeno podal na malo skakalnico. Že na sami skakalnici nisem obvladal dolgih, težkih smuči in grd padec je bil neizbežen. Zaslišal sem, kot da se je v levi nogi nekaj prelomilo. Ko nisem mogel vstati, so prihiteli ostali otroci in mi pomagali. Bolečine v nogi so postajale čedalje hujše, v meni pa strah, kaj poreče- jo mati. »Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?« so mati prestrašeni in zaskr- bljeni kliknili, ko so me otroci na saneh s težavo privlekli po hribu do doma. »Ni nič hudega, mama, saj bo boljše,« sem skušal mami lajšati skrb ..Pozabil sem na svoje bolečine, ko sem gledal materin zaskrbljeni obraz. Še isti večer sem se znašel v brežiški bolnišnici. Po nekaj dneh pa spet doma - seveda z mavcem na nogi. Prvi spomladanski topli žarki so naravo slekli iz bele obleke. Če- tudi sem moral mirovati, sem se le s težavo priplazil do okna. »Mama, poglejte, obisk dobimo!« sem presenečen vzkliknil, ko sem opazil, da gredo otroci mojega razreda z učiteljico proti naši hiši. Kuhinja je bila polna otrok. Učiteljica mi je izročila knjižico z na- slovom »Na cesti nisi sam«, za katero so vsi darovali denar. Tudi z bonboni in čokolado so me obdarili. Ko so odhajali, sem gledal za njimi, dokler se niso izgubili za ovin- kom. Že kot otrok sem spoznal, da se tudi v bolnikovih očeh lahko blešči iskra sreče. 29 SPOMIN IN ŽELJA IZ^aleč sem, daleč od doma, a v srcu ga vedno imam. Pesem me blaga spominja, na lepi, otroški še, dan. Ljubim moj narod slovenski. Ta jezik mi mil je tako! Bodi Gospod mi ob strani, rad širil besedo bi to. Če mi bo tukaj mogoče, bom pesmice pisal še rad, v venček slovenski jih vezal, ostal domovini bom mlad. En liter za slovo Z mamo sva sedela pri kosilu. Redkokdaj sva imela grižljaj mesa na krožniku, le ob praznikih ga je bilo toliko, da sva ga okusila. Za- dovoljna sva bila, da imava za vsakdanji kruh in navadno kmečko hra- no. Tako smo pač bili navajeni, ko je bila še vsa družina zbrana ob do- mači skledi. Nehote mi je pogled ušel skozi okno na cesto. »Mama, poglejte, Grehov Jaka gre spet k nam!« sem dokaj glasno dejal. »O ti zludjek, sam hudir ga nese!« so mati jezno zagodrnjali. Nihče v vasi ni vedel, kdaj je Jaka trezen, saj se je vedno zibal ka- kor bilka v vetru. Vedno ga je mučila žeja. Odkar nam je smrt vzela očeta, ni bilo v hiši dinarja, če ga niso mati žuljevo prislužili. Tudi z vinom od kmetov so trgovali, da so zaslužili kak dinar. V dolini so gradili železnico in cesto, pa se je kar dalo nekaj prodati. Jaka je narahlo potrkal na vrata. »Kar naprej!« so ga povabili mati. »Dober dan,« je počasi spregovoril. »Bog daj, Jaka.« Sedel je za mizo blizu bohkovega kota. »Je kaj narobe? Izgledaš tako otožen?« so ga mati z zanimanjem vprašali. Obračal je oči sem in tja, malo še počakal, nato pa začel: »Veš kaj, Anika, jutri bom umrl, pa bi še rad spil pol litra rdečega. Prinesi mi ga, bom plačal.« Mati niso vedeli, naj verjamejo ali ne, zato so še vprašali: »Jutri boš umrl, kako pa to veš?« »Vem, vem, dobro vem.« Jaka si je počasi natočil kozarec in še počasneje pil. Ko je vase zlil zadnji požirek, je rekel: »Anika, koliko sem dolžan?« Mami se je Jaka zasmilil zaradi zgodnje smrti, saj so imeli sočut- no srce do siromakov, ki so večkrat prosili hrano in vbogajme. »Veš kaj, Jaka, če ti je usojeno, da boš jutri umrl, potem ti ni treba plačati, naj ti bo v slovo.« 31 Zasvetile so se mu oči, ker tega prav gotovo ni pričakoval, in je dodal: »Če si res tako dobra, Anika, pa mi prinesi še pol litra!« Jaka je res dobil še pol litra v usmiljenje, ker bo jutri umrl. Pil je, kot da pri kozarcu čaka svoj jutrišnji dan. Ko je popil, se je zahvalil, poslovil in majavo odšel. Drugi dan se je zopet zibal in meril širino ceste, ob tem pa pozabil, da bi moral umreti. Leta so tekla. Odšel sem od doma iskat večji in lažji košček kruha. Kruta usoda pa je mami vse prehitro pretrgala življenjsko pot. Še in še sem se vračal domov, Grehov Jaka pa je še dolga leta meril vaške ce- ste. NASVET danes očka naš goduje. To je dan, ko on praznuje. Vedno dela in hiti, nikoli ne zmanjka mu skrbi. Očka, bodi zdrav in srečen, vedno mlad - lepo oblečen. To srčno ti jaz želim, ko v objem tvoj pohitim. 113 MOJE SLOVENSKE ORGLICE zavojček sem v dar s triglavske mi dežele, v njem bile so orglice, orglice vesele. Na orglicah simbolov šest prelepe domovine; prav taki, kot jih še gojim - objete v spomine. Te orglice so vnele pot; prijatelje mi pridobile, v njih je skrita taka moč, da sad so obrodile. Na orglice si zaigram - me zvok domov popelje k prijateljem mi dragim, v domače mi veselje. POVRNJENA PESEM ne sreče mi večje kot ta, ki v meni gori: da na bregu domačem se zbrali - posedli in zopet zapeli iz srca bi vsi. Ko spet bom vzel tam slovo od hiše domače in brega, ponesel spomin bom s seboj - to zame bo sreča od vsega. 115 PRIJATELJU V SLOVENIJI JV, emocen sem, da dal ti zdravje, srečne dni da stisnil dlan ob dlani bi, besedo ti možato dal, najlepše misli ti podal. Zato pa naj ta verz pove, kar čuti zate mi srce; vse želje lepe bi izbral in v tvojo dlan bi rad jih dal. CVET MIRU % do vedel bi, kje Mir cveti; kdo videl je ta cvet c ve teti? Kdo vedel bi, kako dehti; kdo bi ta cvet na prsa bratu dal pripeti? TEŽA KRIŽA da nosil bom svoj križ voljno in vdano. Ne zapusti me, če kdaj klonem pod njegovo težo. Tvoj križ, Gospod, ki si ga nosil, je bil mnogo težji in večji. Padel si pod njim, ponovno naložil na svoje rame in nadaljeval pot. . . Zato te prosim, Gospod, daj mi moči in ljubezni, da bom tudi jaz nesel svoj vsakdanji križ potrpežljivo vso pot. , daj mi moči, 118 ROJAKOM bo prah to rahlo sled, kjer mi korak jo pušča kdaj. Utihnil glas bo ta nekoč, ki tiho v mislih zdaj pojoč: »Bog živi te slovenski rod! Bog živi te beseda moja draga mi domača! Naj nosi v srcu jo rojak, ki mu spomin na mili dom, še vedno rad se vrača.« SKUPNA POT odil je sam po tej poti. Hodil je z mano po tej poti. Hodil je s tabo po tej poti. Hodil je z vami po tej poti. Hodil je z nami po tej poti. Hodili smo skupaj po tej poti. Odhajamo vsak po svoji poti; dokler se ne vrnemo, po isti poti. KDO SREČEN JE? tovarnar, ki je bogat, ali reven kmet, po srcu mlad? Gospod s škomji in kravato, berač z eno le copato? Mož na stolčku je na vladi, ali srečen je drvar ob svoji kladi? Gospa s črnim je klobukom, ali zamorka s svojim vnukom? Pevec, ki prepeva, vriska, ali pastir, ki na piščal si piska? Mož in žena, če sta si vdana? Ali fant, ki rožica mu ni dana? Si srečen ti v domovini ali jaz v daljni tu tujini? Vseeno je, bogat ali povprečen, važno je, da je vsakdo srečen. SKUPNA POT Ji, odil je sam po tej poti. Hodil je z mano po tej poti. Hodil je s tabo po tej poti. Hodil je z vami po tej poti. Hodil je z nami po tej poti. Hodili smo skupaj po tej poti. Odhajamo vsak po svoji poti; dokler se ne vrnemo, po isti poti. KDO SREČEN JE? tovarnar, ki je bogat, ali reven kmet, po srcu mlad? Gospod s škornji in kravato, berač z eno le copato? Mož na stolčku je na vladi, ali srečen je drvar ob svoji kladi? Gospa s črnim je klobukom, ali zamorka s svojim vnukom? Pevec, ki prepeva, vriska, ali pastir, ki na piščal si piska? Mož in žena, če sta si vdana? Ali fant, ki rožica mu ni dana? Si srečen ti v domovini ali jaz v daljni tu tujini? Vseeno je, bogat ali povprečen, važno je, da je vsakdo srečen. VOŠČILO ZA PRAZNIKE božič letos bo vesel - potice, šunke boš imel, žeje ne boš ti trpel, saj Štefan zate bo skrbel. Za novo leto - srečno vsem! En stisk roke in še objem; naj Bog ti zdravja da pri tem - te želje moje ti povem! 122 PRIHOD MIKLAVŽA priden. Zraven prosi, da Miklavž ti kaj natrosi. Morda kaj moliti znaš? S tem veselje njemu daš. Kdor moliti nič ne zna - črnemu parklju Miklavž ga da. MIKLAVŽ Visoka kapa, spredaj križ, prihaja k nam, med naš drobiž. Upira se na palico, pozdravlja vsako glavico. Pred njim gredo pa angeli, da dobro bi ga čuvali, ropota tudi parkelj-vrag, strahoten je - boji se vsak. Moliti, torej treba znati. Tako se parklja ni za bati. Miklavž dobrote že deli in angel gleda, kdo dobi. MIKLAVŽ NEKOČ IN DANES so tisti lepi časi, ko si hodil še po vasi? Skromna nosil si darila, bila otrokom - res so mila. Zvezek, jabolko, ravnilo - to bilo je že obilo; včasih nekaj suhih sliv. A gorje, kdor bil je nagajiv! Danes vsi smo bolj bogati. Miklavžu težko ni dajati. Pa vendar - pridi še med nas, naj bo ohranjen lepi čas. 125 BELI MOŽIČEK pokukal in toplo ogrel, beli možiček je v mlako skopnel. Tonček na bregu tam joka za njim, le nosek njegov ima v spomin. NAŠA PIKA /aša psička, naša Pika je zares prav majhna, a prostora si želi večjega kot gmajna. Če na vrtu razkopa, očka jo prestraši, mama milo gleda jo, ker se Pika plaši. Da v pozabo bi to šlo, očka jo poboža. Pika spet vesela je - že izruvana roža. NAŠA MUCA J\r, asa muca rada dremlje, naj bo sonce ali deževje. Za pečjo se tiho stisne, po večerji se oblizne. Pa zna muca še drugače, tudi zunaj ona skače; miška daleč ne uide, vrabček pa na vrt ne pride. ŠTIRI TAČKE ima štiri, gobček ji je sivi kožušček kosmati ni težko ga prati. Vedno se umiva, po tleh ne poliva, rado njo zebe, ob peči zaprede. Spanec jo jemlje podnevi zadremlje, na lov gre ponoči, ko zgrabi - ne poči. PTIČEK POJE % o ptiček zapoje v maju drevesom in cvetju v gaju, bleščeče pod njim je vse polje v zahvalo on Bogu zapoje: Čiv, čiv, čiv, v božji naravi sem živ; soncu prepevam ob luni zaspim - o, daj mi narava, da dolgo živim. KUKAVICA .Z. poje ta ptička, ki skriva se nam, v gošči zeleni - pokazat njo sram. Se kmetic pripravlja za delo veselo. Pogled mu uhaja - kje ptička nagaja? Zazre se v lepoto, v domačo goro. Tam ptička prepeva prav njemu, lepo. 131 DELATI pšeničko sejati, pozimi pustiti moči pridobiti, spomladi zbuditi; na delo oditi, poleti požeti, pa kruha imeti. sem orati Slovenija moja predraga si ti. Ni tekla tam zibel - a domek si mi. V svetu bom pesem si v srcu gojil, na dom moj preljubi - spomine budil. * Lepa si moja slovenska dežela, tam mi je mamica pesmice pela. V spominih na dom sem v svet se podal, domačo bi pesem rad tu varoval. * Le kapljo sreče, malo sonca, nekoč sem tiho si želel; zapustil kraje sem domače, v daljne, tuje, sem odšel. Slovenec sem. V srcu si želim ponosno to nositi; ne bom pustil tujini besede materine iz mene spiti. * Zapustil sem gore, zapustil doline, nikdar ne bom - zapustil domače prelepe spomine. * Dokler bo v prsih mi duša gorela - beseda materina iz ust mi bo zvenela. Kadar bol jo v srcu duši, tiho v noči ona bedi. To skriti le mati res zna, z ljubeznijo, ki jo le ona ima. * Kje takšen je še jezik, kot naš je materinski? Kar v srcu kdaj dogaja se, zapiše to - slovenski! * Koder sled rojak mi pušča, naj pozdrav za njim hiti, da ga spev domači spremlja; to srce mu zaželi. Kakor ptica, ki k soncu leti, a gnezda svojega ne pozabi; tako v svet je naša pot peljala, zibelka pa je v srcu nam ostala. * Naj v srcih svojih čuva pesem si mladina; kjer matere, očeta rojstna bila je domovina. * Ne vme se zibel, ne vrne se dan; le tih moj spomin - ostal bo izbran. AFORIZMI - REKI Vsi narodi razumejo, da je stisk roke - MIR. Zal pa mnogim ni dano občutiti tega stiska. * Kdor ljubi svojo mater, razume njeno solzo. * Pišem tako, kot govorim, in govorim tako, kot so me naučili moja mati. * Brez temelja ni stavbe; brez snovanja ni knjige. * Kadar si na strani pravice, se nihče zate ne potegne. * Glasba je človeku v veselje in v uteho. Ob njej se razveseli. Včasih - le njej srce zaupa, kar ga teži. 137 Ljubezen je najmočnejša reka na zemlji; najbolj zavratno pa je - sovraštvo. * Ni moč ljubiti pa tudi sovražiti ne, kar ne obstoja. * Gospodar s tujo lastnino ni več gospodar, temveč sovražnik. * Če ljubiš ptičje petje, poslušaj ga v naravi, ne ob kletki. * Človek ne zgradi čez noč nekaj velikega; zmožen pa je veliko delo čez noč uničiti. * Bogat je tisti, ki zna biti srečen. 138 Vsak dan v letu ima svojo vrednost. Človek jo mora odkriti in jo zapisati - sebi in času. * Pravica je ena najlepših rož na svetu. Gojena je v redkih vrtovih in je v nevarnosti, da izumre. * Predno po svetu boš ljubezni iskal, nauči se eno: da boš odpuščati znal. * Ce želiš prijatelja si obdržati, moraš znati tudi kdaj molčati. * Dobra dela bodo ti priznana, ko na grobu bodo ti prebrana. 139 Kdor je izgubil ljubezen do lastne matere, je zgubil pomen ljubezni. * Kjer se ljubezen ne deli, tam se sovraštvo zaredi. * Bolečina se zarije tem globlje, če se samo v eno srce. * V hinavščini so besede lepše kot misli - v ljubezni pa so misli lepše od besed. * Najslajša je voda, če jo piješ iz svoje dlani. * Človek je s svojim izumom prodrl daleč v vesolje, še vedno pa raziskuje, kaj je sam. 140 Da mogel bi še enkrat se roditi, imeti srecb mladih dni! Ne bi pomislil: dom svoj zapustiti. Ostal bi v njem vse žive dni. KAZALO Avtorjeva beseda 7 Ivo Leber: Pisatelj med nami 9 v Črtice Košček kruha 13 Naša peč 15 Spomin iz očetovega naročja 17 Naš oče in sosedov Janezek 19 Pastirček Pepi 21 Spomin na očeta 23 Pepijeva skrita želja 25 Prijatelj Tonček 27 Nesreča na snegu 29 En liter za slovo 31 Strahovi 33 Naša velika noč 35 Božični spomini 37 Nevihta 39 Jagode 41 Prazna vaza 43 Vajenec na Vrhniki 45 Na Cankarjevem Klancu 47 Glinasto srce 49 Materino slovo 51 Sveča na grobu 53 Zgodovinska pot do doma 55 Hvala mama 61 Pust na vaisi 69 Iz šolskih klopi 71 Nezacelj ena rana 73 Dom od doma 79 Janezovo domotožje 81 Velika noč v tujini 83 »Slovenski tabor« v mladem srcu 85 Pavletova samota 87 Materina beseda kot zdravilo 89 Nedočakano jutro 91 Pomanjkanje časa 93 Pesmi Domovini 5 Spomin na dom 16 Romanje k Mariji 18 Domačija čaka 20 Očetove orglice 24 Vaš objem 26 Spomin in želja 30 Nasvet 32 Le še spomin 36 Privid 38 Govorica čustev 42 Zelja 46 Za svoj narod 48 Skrita bolečina 50 Trenutek mami 52 Najdražje srce 54 Pri tebi, Slovenija 58 Vidim te, moj dom 59 Domače gore 60 Materina roka 63 Mama 64 Hvala vam, mama 65 Pustni večer 70 Sonet o roki 75 Očka, povej 80 Pozdrav Sloveniji 82 Dom 86 Prijatelju 88 Neznana noč 90 Odšli so... 92 Prijatelju na zadnji poti 94 Spoznanje 95 Dragi slovenski deželi Pomlad Slovenec Popotnik izpod Triglava Sonet spomina Tožba po domači vasi Spomin sprašuje Vsak dan nov dan Materin zaklad Hčerkin spomin Srce dobrote Tebi, mamica Tri modre glavice Mamina zibel Najlepši dan Očku Moje slovenske orglice Povrnjena pesem Prijatelju v Slovenji Cvet miru Teža križa Rojakom Skupna pot Kdo srečen je? Voščilo za praznike Prihod Miklavža Miklavž Miklavž nekoč in danes Beli možiček Naša Pika Naša muca Štiri tačke Ptiček poje Kukavica Delati Posamezne misli Aforizmi - reki NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA Izpoved srca, ki v tujini tuji I ne po primerjavi s pi ampak v želji, da svoja pristna čus deli in ohranja v ljubem domačem j! Ivan Lapuh je bil rojen 27. februarja 1945 v Kirchenu, ZR Nemčija, kamor je bila njegova družina iz Obsotelja izgnana med drugo svetovno vojno. Po vojni se je družina vrnila v domovino in Ivan je obiskoval osnovno šolo v Bistrici ob Sotli. Zatem se je na Vrhniki izučil za mizarja. V Avstralijo seje izselil leta 1968 in kmalu začel pisati preproste pesmi, polne domovinskih čustev in domotožja. Pozneje je začel pisati tudi črtice. Svoje prve prispevke je Ivan Lapuh objavil v Vestniku, glasilu Slovenskega društva Melbourne, njegovi prispevki so bili objavljeni tudi v društvenih Novicah, v reviji Misli, slovenskem verskem mesečniku v Avstraliji, pa tudi v slovenskih radijskih oddajah SBS in 3ZZZ v Melbournu. V domovini so bila njegova dela objavljena v reviji Rodna gruda in v Slovenskem izseljenskem koledarju. Sodeloval je tudi v Zborniku avstralskih Slovencev 1988. Leta 198tj je v Melbournu v samozaložbi izdal knjižico svojih pesmi z naslovom Cvet ljubezni. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 532595 9789612360498