B E D U I N K A
Če bi bila Beduinka, bi bil ves svet moj.
Razbeljen pesek od obzorja do obzorja in hladen šotor in črnomodro platno, ti pa bi bil moj moški, divji in ponosen. Za tabo bi šla na konec puščave, na konec sveta.
Rodila bi ti vse polno otrok, v bolečinah, in tekali bi vsenaokrog,
temnooki in čedni in pametni in vsevedni. Najine kamele bi modre in zlobne korakale skozi vročine, in moje tkanine bi se prodajale preko oaz. Ko bi prišel čas, bi naju sinovi poslali v Meko na zadnjo pot odrešitve.
Nadela bi si sveto romarsko obleko, in namesto molitve bi si rekla samo: kaj vse je bilo... kaj vse sva doživela!
Dobro je. Skupaj sva ostarela.
Potem bi skupaj pokleknila k Bogu, Edinemu, odpuščajočemu, Usmiljenemu, in vedela bi, da sva živela.
Barbara Hočevar Balon
7