Gospodarske stvariO napravi sira za domačijo. Cim bolj, ko se naše živinarstvo na deželi, to je odalieno od mest ali tovarniških krajev, opazuje, tem bolj se dospe do prepričanja, da ie našemu kmetu lep junc, osobito pa lep vol ponos, lepa junica, lepa in dobra, to je jako mlečna ali molzna krava pa ie bolj postranska stvar, za katero se naš kmečki gospodar veliko manj briga, kakor pa za lepega vola. Da, nikakor ni redka prikazen, da ima naš kmet, zraven prav lepih, da znabiti krasnih juncov in volov, prav malo vredne, majhne kravice. Ako se takega moža praša: >oče, i kako pa to pride, da imate tako lepe vole, krave pa tako majhne, tako nekazne?« In mož odgovori: »i zato ker sem junce, oziroma ker sem vole tam na Nemškem Štajerskem kupil in jih že toliko časa dobro gleštam, krave so pa domače reje, so domače šavre<. Ako se moža še naprej praša, zakaj da nima lepih velikih krav, katere bi mu lepa velika teleta, oziroma lepe domače vole, pa tudi dosti mleka dajale, kaj odgovori navadno? — Da velike krave preveč požro, da pride cenejše, junce kupovati, kakor pa doma izrejati, mleko pa da tako skoro nič ne zaleže, ker se ga ne more prodaiati, za domačijo pa da |e kmalu zadosti, za napravo toliko masla, kolikor ga doma potrebuje, sicer pa za mleko družina tako dosti ne porajta, in dajati ga je treba prešičem. No na takera odgovuru je pač skorej samo toliko resnice, kolikor hoče reči, da mleko za dom malo odleže, vse drugo je pa neutemeljena prazna trditev, katero presoden, skušen gospodar nikdar verjel ne bode. O, da mleko na deželi kaj malo zaleže, to je pa gola resnica, kajti istina je, da ga družina skoro več uživati ne mara — vsaj v toliki meri ne, kakor nekdaj. — Istin je, da je tudi masla za domačiio kmalu zadosti, in ako se ga tudi lahko proda, da v primeri k porabljenem mleku le malo odvleže, odločno najmanj odvleže pa gotovo prešičem pokladano mleko in naj bode še tako dobro posneto. Da bi se mleko na deželi boljše izkorfstilo, da bi se ga boljše v denar spravilo, pričelo se je snovati sirarske družbe, sirarske zadruge. V mrogih krojih obnesle so se take družbe ali zadruge prav dobro, to osobito v planinskih krajih, ker so gospodarji na rejo mnogoštevilnih krav navezani. V dostih krajih, in to pred vsem tam, kjer je bolj poljedelstvo kakor pa travništvo doraa se pa take družbe niso obnesle, in morale so prenehati, da v dostih krajih se take družbe, take zadruge niti osnovati ne dado; to iz večih uzrokov, katerih pa tukaj navajali ne bodemo. Konečno pa tudi potrebno in koristno ni, da bi se povsod take družbe ali zadruge osnovale, kajti potem padla bi cena siru gotovo tako, da bi mleko v sir pcdelano v denarju zopet skoro mč ne odvrglo, in da bi se ga moralo le za domačijo porabiti. No za domačijo napravijeni ter porabljeni sir zaleže pa gotovo več, kakor mleko, kajti dober sir s kruhora, posebno pa s krompirjem ali žganci dopadel se bode gotovo slehernemu bclj, kakor pa mlečni močnik, mlečna kaša, mlečni žganci. Za domačijo sir napravljati kaže pa tako, kakor to po zgornji Italiji (Furlaniji) delajo, kjer tako-le postopajo. Cela vas si kupi skupni sirni kotel za prenašati s potrebnim železnim trinogom, potrebno stiskalnico za prenašati, sploh za napravo sira potrebno' pripravo. Prva prične siriti h. št. 1 in vseh drugih biš donašajo mleko toliko dni, dokler ni gospodar h. št. 1 dovoli sira napravil. Potem prične siriti h. št. 2 in tako dalje, dokler si vsi gospodarji dovolj sira ne napravijo. Mleko si donašajo seveda proti povračilu, kar ga pa drug drugemu povrniti no more, mu ga plača. V dostih kraiih pri nas bi se tudi tako lahko postopalo, in reja lepih velikih krav postala bi bolj navadna, kakor je dandanes, ko je skoro ni. D. N.