KDAJA CP »GORENJSKI TISK« * UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-K°Cl RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 KRANJ, PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 1961 ŠT. 112 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OB TEDNU OTROKA V navadi je, da vsako leto . ednu otroka pregledamo, kaj smo fj?.?rstvo ln vzgojo otrok že na-, '"i obenem pa pripravljamo na-ta delo v prihodnje. V ten 7*** je posebno močno sodelovaje med vsemi tistimi, ki se ukvar-s tx> problematiko, v večji meri * * tem t . - času seznanjajo z uspehi **** tudi državljane, ki pri tem de *e sodelujejo neposredno » 'eden otroka ima vsako leto svo-* ,P°sebno temo, ki ji je posvečeno ?*/**?c' pozornosti. Najvažnejša le-*nja naloga v okviru akcij Tedna °ka je, ustvariti čimboljŠe pogoje ~?vz&ojo in varstvo otrok v okviru ^vvanjskih skupnosti. •t h ta problem zelo pomem-tudi Ljudska skupščina Slo-pred kratkim sprejela poseb-resolucijo o vlogi komune pri T^to* in vzgoji otrok. Ta resoln-^a,ne daje zakonskih predpisov o ««vt tfga varstva, vsebuje pa te-^/pia načela o tem, kako naj izgle ij?r vzgojno varstvene ustanove, >jsne naj bodo obveznosti komune 0 teb ustanov in seveda tudi ob-V* 1 ^ršev. wJj na^em okraju smo v tem povedu izredno veliko naredili v Kra-& tn na Jesenicah. O večjih uspe-^ sicer Še ne moremo govoriti, ven-^r Varstveno vzgojne ustanove v dob^ stanovartiskih skupnosti že Wrč*-V° nwo P°dobo in so že pre-;7j 7 Začetne težave. Dobri re-(j deta se kažejo na primer v j , * da sprejemajo ustanove tudi ^ **c otroke, da so zaradi pomanj-Pri^ u.$tTeznega strokovnega kadra ^^nili k delu v varstveno vzgoj-t . Ustanovah tudi laični vzgojni f^fr, da so v poletnih mesecih or-fy,ilr4li letovanje za otroke z ob-Jtj .'<* svojih stanovanjskih skupno-^Jf} drugje. V Kranju pa že raz- »4, 0 0 tem' ^a^° prešli na p Kacin finansiranja. q$ lsi^nn v Tednu otroka bodo po ^ gorenjskih občinah sveti za družine, društvo prijateljev *t i!**' samottPTavni organi v pod- 1 in drugi razpravljali o potre-^ v zvezi z vzgojno varstvenimi k ?"°y*m' net njihovem območju ^a*sna oblika te ustanove bi naj- ^u*trczala njihovim potrebam. j:L---------- otrok 7gf,te. se še bolj z varstveno in ",0 ustanovo in stanovanjsko ct(Se ta^o še močne i? vključi v pro-m vz%o}c. t)(j. °vc oblike varstva pi>.? ytndi od šole, da m sodeluje tcrn. ko družba povzema velike *« Za varstvo in vzgojo Se hale itrok itn 'v "ai<>ge staršev prav nič ne i&P-'**fejo, ampak Postajajo vedno ~1$J*ttn odgovornejše. Zato bodo h\ Delavske univerze, Društvo o^" ^iev mladine, šole in razne %ry'Z-ac 'c izkoristiti vse stike s u„ ,.,n Jih na nove dolžnosti pri- n( I *Vna 7-veza prvatehev mladi-Sfce,- -^upaj s svoiimi društvi po H(S"rganizaciJi vzgomo varstve-to, nt terenu vedno več /><>- Prijaj . Zato tudi pripravila za >Ha,;L.n'0 sredo posnet o tci proble-Predstavniki vzgo>no var-. " ' 'nov, predstavniki mi člani. Vsa»k izmed teh ima konkretno nalogo, da za določeno področje preskrbi vso potrebno problematiko. Tako bodo zbrali najvažnejše probleme, ki so se nakopičili okrog financiranja V šolstvu, o uveljavljanju samoupravnih organov in delovnih kolektivov sploh, o učnih metodah in pedagoških oblikah, o sodelovanju Predsednik Tito obiskal Gospodarsko razstavišče Kranj, 1. oktobra (T.) — Danes zjutraj ob 9.10 je predsednik Tito s soprogo Jovanko in spremstvom zapustil Brdo pri Kranju, kjer je bival nekaj dni In med drugim sprejel tudi premiera Tanganjikc Njerera. Kolona avtomobilov so je ustavila pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. Predsednik Tito si je nato v spremstvu soproge in predstavnikov političnega življenja več časa zadržal na mednarodnem se.jmu gradbeništva, ki je bil odprt v soboto, 39. septembra. Po ogledu sejma je predsednik Tito dal posebno izjavo, v kateri je poudaril, da je zadovoljen z uspehi našega gradbeništva. Nadalje je Izjavil, da je na razstavi zelo dobro viden napredek, ki so ga dosegli gradbeniki v povojnem razdobju. staršev in okolice s šolo in podobno. O vseh teh zadevah bodo potem obvestili široko javnost na podoben način, kot so naredili spomladi s težavami okrog gradbene dejavnosti za družbeni standard. Državljane bodo seznanili z uspehi in težavami. Zatem pa bodo zbori volivcev, ki bodo^ kot osrednjo stvar obravnavali prav probleme šolstva. To je prvič, da ljudski odbor posveča toliko pozornosti delu našega šolstva. Doslej so o tem razpravljali v glavnem le sveti za šolstvo im šolski odbori pri posameznih šolah. Roditeljski sestanki, ki so bili zmeraj dobro obiskani, so se zgubljali bolj v drobnih obrobnih zadevah, čeprav so starši najbolj neposredno zainteresirani za splošno dejavnost šolstva. Toda iniciativa za širši prijem okrog šolstva izvira iz splošne ugotovitve družbenih in političnih organizacij v občini, da se vsi ti problemi, ki jih prinaša nova šolska reforma, ne morejo reševati zgolj v ožjih šolskih krogih, niti na političnih zborovanjih, marveč, da jo o tem treba dobro seznaniti vse državljane. Prvo smernice, kako se jc treba tega vprašanja lotiti, so dobili že letos poleti, ko so anketirali večje število komunistov, ki se ukvarjajo oziroma so seznanjeni z vprašanji šolstva. Končno pa tako ni samo v Kranju. Tudi v drugih krajih so žareli reševati to stvar iz širšega f-tališča — preko državljanov. Gre pri vsem tem za ugotovitev, da šolstvo, vzgoja in oblikovanje človeka ni zgolj šolska zadeva, marveč zadeva celotne družbe, zadeva vseh državljanov, ne glede na to, kdo ima trenutno otroke v šoli in kdo jih nima. Uveljavljanje načel šolsko reforme je nrmroč uveljavljanje novih, revolurionamih sprememb v našem dnr/benoen sistemu. Tu pa gre za sodelovanje in ppittoč slehernega državljana, ki se mora zavedati, da je to njegova osnovna dolžnost. — K. M. Kranj, 29. septembra — Največ so narcdifli v PoljEnski dolini. Skupno že okrog tisoč tipkanih strani sam'h podatkov o dogodkih iz NOB. Slikanje in skiciranje krajev ovira celotno delo. Velik prispevek pionirjev v letošnji akciji »Spoznavaj svoj domači kraj«. Do konca junija 1902 je treba zaključi ii aadnja deia v zvezi s topotrrafijfc. To bo potem osnova za razne kronaLe, đ»rjrike ali poznejša literarna dela h zgodovine n&še revolucije. Take so biLe osnovne ugotovitve na sestanku predsednikov komisij za zgodovinsko dejavnost pri občinskih odborih ZB, ki so se včeraj sestali v Kranju. Ze lani so začeli zbirati podatke o dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne vseh večjih krajih ustanovile po-Krajevne organizacije ZB so po sene komisije, ki se ukvarjajo s tem delom. Skoraj vse občine pa imajo nastavljeno tudi honorarno moč, ki načrtno vodi in urejuje zbrano gradivo. Največ so narc- gralijo te doline. V Bohinju so s posebno pozornostjo uredili kartoteko vsake družine o dejavnosti v letih NOB, kar je sedaj solidna osnova za izdelavo topografije. Tudi v tržaškem kotu, v gorenje-savski dolini, za blejsko okolico, Zabnico, Naklo in nekatere drugo kraje so podatki že dokaj popolni "tn ponekod so jih tudi preverili tamkajšnji borci in aktivisti. Veliko podatkov so letos zbrali tudi pionirji ob tek ■-s.nju za spoznavanje domačega kraja. Podatki in opisi morajo biti opremljeni s skicami in fotografijami. To velja zlesti za bunkerje, za kraje, kjer so bili verii boji, kjer so bili streljani talci za razne tehnike, bolnišnice ir druge partizanske ter sovražnf. "bielcte. To seveda marsikje celot'- obliko otežkoča m bodo zato popisovalci v prihodnje sodelovali s fotosekcijami pri organizacijah Ljudske tehnike itd. Do konca junija 1062 naj bi po vseh naših krajih že končali z zadnjim opremljanjem in prever-diii v Poljanski dolini, kjer so i janjem zbranih topografskih po- ze pred leti zbrali celotno tipo-1 datkov. K. M. Pred rednimi letnimi konferencami osnovnih organizacij LMS iprave v znamenju kongresa Poleg zdravstvenega doma v Železnikih gradijo stanovanjski blok za zdravstvene delavce Izvoz v letošnjem prvem polletju Druga polovica leta boljša na volilne sestanke in graditi organizacijo Ljudske mla- he dela organizacije. Zlasti je val %, na bližnji kongres Ljud-•>0'^',i:"> Slovenije, praznova-?W i n,ce «octali*ti*oe revolu-^Ja A^ najpomembnejša dovaja- or^^nizacij Ljudske imajo v letošnjem letu Vkl jučujejo se v n'">rrten. IfeHj "r" i In v svr',11. Na nedav-"ot^ k^'rjenem plenumu okrnj-S,„ '"'"^'»fja LMS o pripravah na klfc^k nfer~ncc v organizaciji So m^dip'. je bilo pouder-%a 1 m o-,, T,i-i-v:Vi mi ■ lina v 1ov^ Vn'Hrih konferenc p.Vskati v ka. na1""Jr predvsem v okolju. » i*}, m'"Hina živi in dela. W»Cf0i'^e omogoča, da letne tl^kr'-0 dobl^ delovni značaj ^ r:'li-"-' političnih l*' ki 8^ pojavljajo v oe-r» i\\-u*. Vol»« orsran'.7acije Ljud- dine. Seveda pri tem mno^a vod-ftva niso prišla dlje od razmišljanj in ugotavljanj potreb! Jasno je, da M ne moremo več zadovoljiti samo z deklarativnimi \ikrepi in ugotavljanjem potreba po nadaljnji graditvi organizacije, mar-V* moramo odločno preiti k realizaciji teženj mlndih ljudi. Organizacijo Ljudske mladine moramo Drilatjejevati družbeno - ekonomskim procesom, konkretnim krajevnim ln časovnim okoliščinam, ter neposrednim interesom današnje mladine. Zadovoljiti raznovrstne interese mladine v sedanjih pogojih naglega razvoja vsekakor nI lahka naloga. — Zaradi tega predstavljajo za mnoge organizacije Ljudske mladine interesi -magično formulo«, nepremagljivo oviro, ki jo menda ni moč premostiti. V marsičem je k nezadovoljivemu stanju v organizaciji prispevala nezadostna Idejna in organizacijska spetjobnoit vodstvenega aktiva Ljudske mladin«. Sposobno no. da po svojih močeh in nagne-njih sodeluje sleherni mlad član i gumarska nase skupnosti. V družbenem dogajanju se mora mlad človek razvijati kot subjekt. Tako, da spremlja dogajanje in zavestno pospe-čuje razvoj. Le na ta navn je moč zagotoviti vsestransl") uveljavitev in svoboden razvoj miade-a človeka. Ustvariti moramo tako vzdušje, da bo mladinec ču-il, da je ta njegova organizacija in da je sestavni de.l njegovega življenja in prvega časa in da bo v njenem okviru — vsklajeval družbene interese s svojimi interesi. Vse to pa zahteva mnogo več od naših vodstev kot doslej. Našim vodstvom nalaga nove odgovornosti. Razvoj zahteva od njih novih kvalitet. Aktivist ne more med članstvom nastopati samo z avtoriteto organizacije, marveč se mora odlikovati z osebnimi vzgledi in širšimi teoretično - političnimi pogled). Zato je zlasti važno, da v organizaciji posebej skrbimo za idejno politično usposabljanje vodstvenega političnega aktiva in njego- Z realizacijo planiranega izvoza v letošnjem prvem polletju ne moremo biti povsem zadovoljni. Po družbenem planu za leto 1961 smo predvidevali, da bo industrija na Gorenjskem izvozila za 3,2 milijarde deviznih dinarjev. Realizacija izvoza za prvo polletje pa znaša samo 1,2 milijarde deviznih dinarjev ali komaj 39 odstotkov letnega plana. Izmed vseh Industrijskih strok sta postavljeni plan izvoza za prvo polletje letošnjega leta dosegli le črna metalurgija in živilska industrija. Precej se temu cilju pridružujeta tudi elektroindustrija in tekstilna industrija, medtem ko je izvoz najslabše realizirala industrija. Vendar pa ' moramo pri obravnavi realizacijo izvoza upoštevati, da so neizpolnjevanje plana povzročile objek- OBRAZI IN POJAVI leta 1961 izvozila največ tekstilna industrija (za 388,9 milijona deviznih dinarjev), njej sledi črna metalurgija (za 255.4 milijona deviznih dinarjev), lesno industrija (za 225.6 milijona dr-ziznih dinarjev), industrija usnja in obutve (za 160,6 milijona deviznih dinarjev), kovinska industrija (za 139,1 milijona deviznih din), elektroindustrija (za 69.8 milijona deviznih dinarjev), najmanj pa sta izvozili živilska in gumarska industrija. P. ■n ic-ogu sej >n nktivno vodstvo ima lahko ne-Ivo osebno afirmacijo v družbenem O tem, kuko nadalje 1 majhne zasluge z* vidnejše Uripe- [ življenju. - Srečko Kr6 tivne težave. Tako so predvsem v nekaterih gospodarskih organizacijah temu krivi nekateri devizni predpisi, ki so vsaj v tem času nestimulativno vplivali na izvoz. Toda pričakujemo, vsaj tako menijo strokovnjrki, da bo v drugi polovici leta izvozna situacija boljša. Zato se lahko nadejamo tudi ugodnejših izvoznih rezultatov. V prvi polovici preteklega leta je gorenjska industrija izvozila za milijardo 362 milijonov deviznih dinarjev svojih izdelkov. To je v primerjavi z letošnjo polovico leta za 104 milijone deviznih dinarjev več. Iz omenjenih številk sklepamo, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta izvo- ... _ „ , , .. . , , Sprva se delama sončno, nato od zih za 7,6 odstotka mani kakor v . . .„ . x ^ . . , ' , , , , . zahoda naraščajoča oblačno,! ter ustreznem lanskem obdobju. , . ." , , , „. J motnost padavin v zahodna Slove- Po vrednosti je v prvi polovici niji. niiniiiniiiiiniiiiiiiii siiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiniiniiniiiiiiiH je bila razredničarka že hudo za- družbo na cesto. Sosedov Roman g skrbljena. Janko je ob vsaki pri- pa je že tisti večer povedal novost: = ložnosti mahal s tisto roko in pre- »Vaš Janko jc p t nekega gospo- □ tepal sošolce, da so se prizadete da udaril.* 3 »Kako, gospoda udaril? *se /e I prestrašil oče. »Da, neki gospod na cesti je de- j| jal Janku, da z mavcem na roki M ■ roko. matere pritoževale v šoli, hodile do Jankovih staršev in podobno. Seveda je bil Janko kaznovan: v začetku s hišno zaporo, pozneje pa tudi »po starih metodah* čez i Zgodilo se je, kot se pač zgodi, zadnjo plat. Vendar je vse to le If^o vse rastrahujeda sC ga ho-M d je osemletni Janko zlomil malo zaleglo. Janko je v tistem ^ vsi bal,. Potem je kar prosil,^ Padel je z drevesa in tri času postal pravi pretepač, zakaj "a,pre! udari n;ega-* = »In ga je potem Janko res uda- = ril?< I »Da. In gospod je dejal, da hu- H do boli. Smejal se je in šel po cesti I naprej.* §§ Vsi se te bodo bali te tedne je nosil v mavcu desno roko užitek, da so se vsi otroci bali j§ od komolca do zapestja. Vendar bali njegove roke, je bil kot ma- g je hodil v šolo; malo okorneje jc milo za nadaljnje neumnosti. E sicer pisal, toda šlo je. In kako se je začelo? g Naj])u;c pa je bilo, da je skoraj Bilo je prve dni, ko je Janko mislil na posledice njegovih nor- B jjj vsak dan kdo prijokal iz šole in z roko v mavcu zašel med svojo čij in na vzgojo otrok. — K. M. % Kdo je bil potem kriv Jankovih I pretepov? Tisti »gospod* (kdo je = bil, ni nihče zvedel) je prav malo ™ PONEDELJEK, 2. oktobra Mfl !'!iHltHIIIIWIIi;!UIII[IIIUinilll!tlli!IIUa «!Uliili;!!!:ii!iliii:ii;:iil!lll!!;i||||lillM (20-lctnica revolucije) KOČEVSKI ZBOR Te dni, pred 18 leti, to je od 1. do 3. oktobra 1943, je v bivšem sokolskem domu v Kočevju zasedala prva slovenska ljudska skupščina. Prvič so ljudje po osvobojenih vaseh in partizanskih enotah volili svoje resnične predstavnike za prvo zborovanje. Poslanci z Gorenjske so krenili iz Davče. To so bili: Maks Krmelj, Jaka Stucin, Miran Košmelj Lenart, Igor, Kosta in drugi. V Kočevju se je zbralo 572 delegatov iz vseh krajev Slovenije in tudi iz Slovenskega Primorja, ki se je pridružilo svoji matični domovini V njenem boju proti okupatorju. Kočevski zbor je v imenu vsega slovenskega naroda potrdil pravilnost dotedanje politike in neizprosnega b">ja ter polnomočno utrdil temelje novi ljudski oblasti. Izvolili so tudi 40 delegatov NESREČE NAGLICA IN MEGLA Prometne nesreče, ki jih povzroča megla, niso posebno pogoste. Vendar pa utegne biti megla zelo nevarna,, zlasti če vozi motorno vozilo zelo naglo. O tem naj pripoveduje naslednji primer. V petek, 29. septembra ob 22.30, je prišlo pod vasjo Dovje pri Mojstrani do hude prometne nesreče, ki sta ji kumovala naglica in megla. Valentin Kuljat iz Hrušice pri Jesenicah se je ta večer zadrževal v Kranjski gori. Ko se je nekaj pred pol enajsto odpravil z motornim kolesom proti Jesenicam, je na zgornje savsko dolino legla precej gosta megla. Hkrati z njim sta se odpravila proti Jesenicam tudi njegova prijatelja — vsak s svojim motorjem. Ko je Kuljat pripeljal do Dovja, je zaradi prevelike hitrosti v megli zgrešil cesto in treščil ob drevo. Udarec je bil dovolj močan, da si je pri tem razbil lobanjo in bil na mestu mrtev. Ce bi imel ponesrečenec boljša očala in čela, do nesreče morda soloh ne bi prišlo ali pa bi se končala manj tragično. ZAVOFV JE BLOKIRALA Istega dne ob 14. uri je prišlo do nenavadne nesreče proti Kranju, in sicer na odseku ceste I. reda med savskim mostom in La-borami. Ko je 18-letni mehanik Albin Cierer iz Kranja preizkušal avte mobii. mu je nenadoma blokirali zavora pri prvem desnem kolesu. Nenadni sunek je vozniku iztrgal iz rok krmilo, avtomobil pa - zaneslo močno na levo stran ees'išča. kjer je pristal na strehi. Voznik pri tem ni bil ooškodovan, pač pa je na vozilu za 180 tisoč dinarjev škode. VOZNIK POBEGNIL V soboto v prvem mraku je prišlo na cesti I. reda na Bistriškem klancu do manjše prometne nesreče. Voznik motornega kolesa KR 12-237 je vozil v smeri proti Jesenicam po pravilni desni strani. — Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil »Volkswagen« z neznano številko, ki je nenadoma zavil v levo pred motorista. Ker 6e je motoristu avtomobil naglo približeval, je najprej zmanjšal hitrost, zavil na levo, nato pa zopet na desno. Pri tem je motorisrt zgubil oblast nad vozilom in z motornim kolesom drgnil ob betonski zid. — Voznik osebnega avtomobila je odpeljal naprej, kakor da se ni nič zgodile. Škode na vozilu je za 5000 din. Motorist je bil laže poškodovan in je kazal znake vinjenosti. NEPREVIDNOST NA KRlZlSCU Na križišču v vasi Britoi je prišlo v soboto do prometne nesreče med osebnima avtomobiloma, ki sta jih vozila S. H. iz Kokrice in R. M. Zaradi neprevidnosti je voznik R. M. zadel v osebni avtomobi voznika S. H. in ga poškodoval. Škode je približno za 80.000 din. za drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu in za SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet). Najstarejši delegat Franc Bece-le je na tem zboru dejal: »Prišel [ je čas, ko se ne vpraša ali si star ali ai mlad, marveč, ali ljubiš našo slovensko grudo. Napočili so veliki dnevi. Od očeta in sina, iz roda v rod bo živel spomin na sedanjo borbo. Bodoči rodovi nam bodo zavidali, da je izbrala usoda prav nas, da ec rešimo okupatorjev, da zgradimo našo slovensko domovino, v kameri se bo kmet veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok!« BARI Dne 2. oktobra 1943. leta je bila osnovana v mestu Bari, na južni italijanski obali Jadranskega morja, baza NOV Jugoslavije. Ta baza, ki je bila takrat že pod zaščito zavezniških sil, je ob zračni pomorski povezavi z domovino služila za zbiranje novih partizanskih enot, za pripravo kadra, za zdravljenje ranjencev itd, Ljudje in dogodki* 27. septembra je skupina tan-kistov iz bližnje garnizije v Damasku zasedla radijsko poslopje in kmalu so skozi oddajnik sirijske radijske postaje poslali prvo sporočilo, da je uporniško gibanje »vzelo v Siriji oblast v svoje roke«. To je bil začetek dramatičnih dogodkov, ki je spravil na nofe vse državo, zakaj uporniški vojaški krogi v Damasku so s tem dejanjem zasadili nož v hrbet arabske enotnosti in z orožjem v rokah skušali ovreči cilje, za katere se je sirijsko ljudstvo opredelilo, ko se je let* 1953 v ljudskem plebiscitu odločilo za državno unijo med Sirijo in Egiptom. Prva poročila, ki so prispela iz Damaska, so govorila, da so se uprle manjše sile armade ZAR, ki je bila razmeščena po vojašnicah sirijske pokrajine. Težavno je v tem trenutku dajati oceno dogodkov, ker so okoliščine, v katerih prihajamo do poročil, takšne, da so vesti povsem protislovne in navskrižne. Seveda v takšnih razmerah nc more nihče točno opisati položaja, ki je naj-tal po državnem udaru v Damasku. Očitno je na prvi pogled, da je hrbtenica pre-vratniške skupine v ostankih desničarskih političnih skupin, ki pa se za sedaj izogibajo, da bi se s političnimi načeli opredelili in pokazali barvo, ki jo v resnici imajo. Nobenega dvoma ne more biti, da je cilj prevratniškega poskusa odcepiti sirijske pokrajine iz dosedanje državne tvorbe. Previdnost »upornikov« se izraža tudi še na drug način, zakaj za sedaj v radijskih sporočilih precej ugleda na politični borzi v tujini, meti Londonom in Parizom. In ni slučajno, da .je proza hodni režim jordanskega kralja izrekel podporo novemu režimu v Damasku s tem, da se je »popolnoma postavil v njegovo službo«. Zanimiv je razen tegra še podatek, ki so ga v zvezi s sirijsko krizo zapazili na pariški petro- aillllllllllHllllllllllHlllll!l!lllllflltlll*'| cestah in v zračnem prometu | med sirijsko pokrajino in ZAR g ter zunanjim svetom, so še ved- g no docela pretrgane. Kairska g vlada se je dvakrat sestala ▼ | poznih nočnih urah, da bi raz- | pravljala o kritičnem položaju. | ki je nastal. Predsednik ZAR | Naser je v enem dnevu dvakrat g stopil pred radijski mikrofon, o* S bi državljanom pojasnil, s čem | Nož v hrbet ustavnosti uporniki ne govorijo veliko o svojih političnih stališčih. Predsednik nove sirijske vlade, bivši poslanec in minister Mamuni Kuzbarij, ki je nečak iz vojske ZAR izključenega polkovnika Kuzbarija (vodil je upor), je po radiu Damask objavil razsdas vlade. V tem razglasu je rečeno, da želi vlada pretrgati vezi med Sirijo in Egiptom v okviru ZAR. Uporniški predsednik je tudi povedal, da se bo sirijska vojska borila proti poskusu, da bi ovrgli novi režim. V tem grmu torej tiči zajec! V politični kartoteki je novi predsednik uporniše vlade znan kot »ugledna osebnost velike buržoazije iz vrst zmerne desnice«. Kot takšen ima naloženega lejski borzi. V petek so namreč na tej borzi naglo zabeležili skok petrolejskih delnic. Ce je točna trditev, da borze vedno »zapa-žajo« politične plime ln oseke, potem bi lahko iz tega sklepali, da trenutni preobrat v Siriji ustreza interesom zahodnih držav. Takšna ugibanja so za sedaj še nekoliko preuranjena, zakaj počakati moramo na dogodke, kako se bo »sirijska vstaja« obrnila in proti komu. Ocena položaja v sirijski pokrajini je otežkočena spričo prekinitve telefonske in radijske zveze ter prometa. Vesti iz Damaska prihajajo po različnih kanalih, zato so vsak čas drugačne in po splošni sodbi precej netočne. Tudi prometne zveze po morajo računati. Ponovil jc, d* § z uporniki ni mogoč kompromis, | ker so z oboroženim pučem P°~ 3 kazali pravi obraz. Služijo na*n- | reč reakciji in imperializmu. — | Večina ljudstva je takoj pokazala, da je to upor imperialističnih najemnikov in tujih pl*" čancev. Resnosti položaja nc gre podcenjevati. S tem, da se je kairska vlada odrekla nasilja, je povedano, da uporniško gibanje ne more imeti trdne podpore in temeljev. Naser je odločno zavrnil takšno stanje, v katerem bi »obrali enotnost uresničevati z vojaško operacijo. To je potrdil tudi njegov ukaz, da padalci, & so bili poslana v Sirijo, ne smejo izstreliti niti ene krogle. /»UIMUIIIIUM^ rov Govorice, da bo ObLO Kranj izdal odločbe o ukinitvi nekaterih pokopališč, so med prebivalstvom prizadetih krajev dvignile precej prahu. Ljudje vse vprek povprašujejo po vzrokih za takšno odločitev. Zlasti nezadovoljni pa so prebivalci Tupalič in Srednje Bele. Prigovorov, s katerimi hočejo za vsako ceno kljubovati napovedani ukinitvi, zares ne manjka. V tem smislu bom skuša! na kratko nanizati glavne vzroke, zavoljo katerih na nekaterih pokopališčih v prihodnje ne bodo več smeli pokopavati umrlih. Lani je sanitarna inšpekcija pri ObLO Kranj pregledala vsa pokopališča v občini. Ob tej priložnosti so ugotovili, da mnoga pokopališča — 18 do 30, kolikor so jih pregledali — ne ustrezajo sanitar-no-higienskim, predpisom. Teh 18 pokopališč bodo postopoma tudi ukinili. Najbolj pereči primeri 80 pokopališča v Tuoaličah. v Srednji Beli pri Preddvoru in v Brni-kih pri Cerkljah. Pokopališča leže najpogosteje sredi strnjenega naselja, nimajo urejenih mrtvašnic, niti nimajo pogojev za razširitev in vzdrževanje. Ce pogledamo pokopališče v Tu-paličah, lahko ugotovimo še n.kaj več. Tik ob pokopališi. nem zidu poteka glavna cev kranjskega vodovoda, zaradi česar je voda zdravstveno ogrožena. Vodovodne cevi v stikih niso nikoli dovolj polnoma zavarovana pred pronicanjem bakterij. Razen tega je pokopališče tik ob cesti II. reda, ki je na tem kraju zelo tesna in nima možnosti za razširitev. Podobno je tudi s pokopališčem na Srednji Beli, ki leži sredi strnjenega naselja. Razen tega, da pokopališče nima možnosti za razširitev in je prer.ctrpno z grobovi, teče mimo njega potok, vodo iz tega potoka pa uporabljajo besedno zajeda v cesto, ki vodi \ ne more upoštevati. V prihodnje skozi vas, nastaja natem mestu za > bosta omenjeni vasi pokopavali promet nevarno ozko grlo. — Ti umrle svojce na novem pokopali-in še nekateri drugi razlogi, ki f šču v Preddvoru, ki je predvide- jih sicer ne omenjamo, govore dovolj odločno za ukinitev teh dveh pokopališč. Ljudje se vprašujejo, kam v prihodnje z umrlimi, sicer pa se jim že sama misel, da poslej umrlih svojecev ne bodo pokopa- no ves okoliš za dobo 50 let. Razen tega pa se morajo prebivalci teh krajev sprijazniti s tem, da moramo spričo splošnega napredka pokazati tudi v tem primeru voljo do nove, sodobne ureditve pokopališč v smislu sanitarno-hi-gienskih predpisov. Posamezne vali na domačih pokopališčih, za napajanje živine in za gospo-1 močno upira. Takšnih prigovorov , primere pokopališč bodo obravna dinjstva. Ker se pokopališče do- pa občinska sanitarna inšpekcija | vali rudi zbori volivcev. S. S. Še bolj se bo treba uveljaviti Predsednik mladinske organiza- i - v BPT: »Pri nas je mladini delo zelo otežkočeno, saj 6e ne moremo zbrati niti na organizacijskih sestankih. Razsn tega delamo v treh: 5zmedah ih^.sDldJh* J&-m nn n>OŽnosti, da bi 6e s?s1aJa|L Obratnih sestankov pa ne moremo rli pa ne imamo imeti zaradi ner prijetnih, očitkov vodilnega teh-n/Snega, osebja v podjetju.« Mladinec Praprotnik. predsednik organizacije LMS v Peko: »Menim, da na bi bil nikdar problem dobiti čas za sestanke, pa tudi • ' Iva hi imeli, če bi v podjetjih ali na terenu delo naših orga-rizaaij šo bolj uveljavili. Zato pa bi morali bolj paziti, kakšne mladince bomo izvolili v nove sekretariate m odbore mladinskih or- tesne, da bi bila voda v njih po- ganizacij. Vsaj vai člani sekreta- riatov ali odborov mladinskih aktivov bi morali hoditi na sestanke; doslej v večini organizacij ni bilo tako.« . To sta najbolj kritični in smeli ugotovitvi razprave na razširjenem plenumu ObK T.MS Tržič. — Mladinci so se na tem plenumu pogovorili o pripravah na letne konference in seveda v zvezi s tem analizirali dosedanje delo tržaške mladine. Razprava, ki je bila nadvse živahna ln kritična, pa je v bistvu pokazala, da so mladinke in mladinci vsestransko zelo aktivni. Mladi so v velikem številu zastopani v raznih odborih družbenih organizacij in samoupravnih organih, v večini pa so v kulturnoprosvetnih društvih in športnih organizacijah. Sekretar ObK ZK Tržič Stane Mešič, ki se je tudi udeležil plenuma, je to ugotovitev samo podkrepil: »Razveseljivo je, da mladinci gledajo tako kritično na svoje delo, vendar sem prepričan, da so mladi poglavitni ustvarjalci današnjega časa. Čeprav so težave z raznimi problemi v samih mladinskih organizacijah, pa je mladina aktivna na vseh ostalih področjih, kjer je soudeležena. To pa je vsekakor največji uspeh dosedanjega takšnega dela mladinskih organizacij.« V ra '.pravi so mladinci nadalje ugotovili, da delo v samih orga nizacijah največkrat hromi pomanjkanje sredstev in seveda prostorov, ki jih družbene organizacije na območju tržiške občine aftoraj nimajo. ObO SZDL bo skušal ta problem, kolikor bo pač mo- med aktivi tekmovali; aktivi, ki bodo zbrali največ posojila, bodo nagrajeni. V razpravi, kakšne mladince naj kandidirajo v nova vodstva mladinskih organizacij, so si bili dani plenuma edini, da jo treba vsekakor «° R°U paziti kot doslej, kakšni mladinci bodo v vodstvih, ker se je pokazalo, da na zadnjih volitvah niso imeli najsrečnejše roke. Zato so sklenili, da naj bi v nova vodstva kandidirali predvsem mladinci, ki so v preteklem obdobju zaključili razne politične šole ali seminarje in mladince, ki <.*o bili na delovnih akcijah (v mla-(hnmkih delovnih brigadah), kjer 80 nabrali precej koristnih izkušenj, s katerimi bi lahko delo mladine na območju tržiške komune v prihodnje še bolj obogatili. -B. Fajon VIJUGASTA VOŽNJA S TRAKTORJEM junija letos voff* Smledniški ee# ce- F. Z. je 8 traktorjem po Ker je bil zelo vinjen, ga je na sti zanašalo z leve na desno sj*T[ Tako se je zaletel najprej v T°#* voziček, ki ga je pravilno po d®T ni strani peljala neka ženska, je komaj odskočila v travnik, še nje ni povozil. Traktorist ™ kmalu zavozil na desno stran !f ven cestišča in se zaletel v bi* nja drevesa. Na traktorju Je^jj tem povzročil za približno 5 dinarjev škode. Obdolženec je dejanje na gl obravnavi priznal in tudi V0*®^] da je pred to vožnjo popil alkohola. F. Z. je bil obsojen j* radi ogrožanja prometa na ^\ meseca zapora. Kazen najdbo zorilo vsem voznikom, ki vinjeni za volan. LAHKO BI OPAZIL OBA TESCA A. R. se je 11. maja v večer* urah peljal z motornim kol^ po cesti JLA proti Kokrici- ^ tej priložnosti je vozil zelo ^ previdno in se zaletel v P«**j I M., ki je šel v isto smer po ni desni strani ceste. Molo ali gimnazijo, svetuje. predavanja na srednjih in dni- |j Odlika obeh plcnumov, ki smo *ih šolah.« jih imeli, jc tudi v tem, da so jim prisostvovali tudi predstavniki šol in drugih organizacij. — Kako dela eolska mladina pri ki najbolj tarcj;> feMt Občinskem komiteju LMS na Jo- Ski občini, sanicah, nam je nekaj več po- Največ smo se menili o tem, Prav upravitelji šol, člani profe vedal njen predsednik tov. Jože kaj naj dela na šoli šolska skup- sorskih zborov in drugi m> izra Vindlšar: Brez ozkotirnosti Kot nam jo še dejal tovariš ViiKlišer, Je stališče komisijo za šolstvo pri Občintkem komiteju LMS na Jesenicah tako, £nl'tllji da obdolženi kriv kaznivega ojei3' ^ ogrožanja lavnega '^ni meta, in ga obsodilo na \e" zapora pogojno zh dobo ^"^^jl« ta. Ta primer naj bo v oP02,^)!. vsem voznikom motornih dri'*' tttl da so pri srečavanju z vozili, ko zasenčil jejo luči) no previdni. Se več vzgojno varstvenih ustano^ Kranj (R. C.) - V preteklem tednu sta imela Svet za socialno varstvo in Svet »a varstvo družine ObLO Kranj skupno sejo, na katari sta razpravljal in sklepala o uporabi raz-polo/1 jjv,-m <|< ni - |a o orga.ni/acj j i Tedna otroka m o nekaterih drugih za.devah. ' sv tov so ugotovili, da bodo t-ve z denarjem, ker se je zmanjšal proračun, olx»nem pa so se zviali oskrbni stroški v zavodih za mladoletnike in starčke. V zvezi s pripravami na TadOT otroka so govorili o tem, da bo treba poikrbeti za razilritev prodorov vzgojno varstvenih ustanov, -tj t • -/.i rad i prenapolnjenostl zajemajo komaj 1 odstotek šolskih in 8 odstotkov predšolskih otrok. Ce bi v te ustanove želeli zajeti vse j eecnanjVl delovno l;''>l«ktiV< 1900, 36 okvirjev — dimenzij 900 X 840 Iz okroglega železa ;n n speto žično mrežo, primernih za vrtno ograjo ter precej železnih drogov, profila 20 X 25 mm. Ogled vsak dan popoldne v trgovskem bloku, Kidričeva 12, 14. 15. Kranj 3879 Garažo oddam v najem. Naslov v oglasnem oddefleu 3866 Na stadionu »Mladosti« v Straži šču lahko dobite v najem 2 ga« raži, velikosti 260 X 560. Informacije na telefon 2550 3875 Cenjenim strankam sporočam, da imam ob sredah in sobotah odprto delavnico, Rangus Blaž, zlatar, Kranj 3823 Sončna dioptrirana očala izgubljena, proti nagradi vrniti na avtobusno postajo 3894 Mizarskega pomočnika s prej mem takoj. Poiak Jurij, Drulov-ka 8 3895 Stanovanje z vso oskrbo nudim dvema resnima ženskama — najraje učiteljicama ali profesoricama. Naslov v oglasnem oddelku 3898 Še enkrat - bal v Bohin ^ekak kompromis med letošnjo ?*r»ško modno diktaturo in umireno eleganco predstavlja model J^b'ke, primerne za popoldne. -^'adoslni kroj ovratnika in dvo- ■*tni gumbi pričajo, da je obleka j***»enjena (istim z vitko postavo. rav tak-) ne bo nenrimrrno, če jo Df>ste oblekic tudi za pivu no: Kratka, kompromis tudi v tem pogledu fcan* Wemer Rlchter m Ljudje od veeposod hodijo na sejme v Zagreb in Beograd, da si leto za letom, sicer s praznim žepom, napasejo oči na novih Fiatih in Lancciah. Včasih zaidejo tudi v Lipico — h konjem. V Bohinj pa že leta zahajajo na Kravja bel. Priznam, da je v primeri z ostalimi, Bohinjcem padla izpod neba nekoliko nepoetična dolžnost; sicer pa je že od nekdaj znano, da poezija ne nese kaj prida. Zdaj smo na ekonomski osnovi in tak je bil tudi nedeljski bohinjski bal. Ce mislite, da so plesale krave, se motite. Nekatere »krave« so plesati res poskušale, pa jim to skorajda ni uspelo. Moram priznati, da so v nedeljskem Bohinju prišle krave na svoj račun! Skoraj neverjatrao je. da si (je to atrakcijo (človek zdaj v tem mehaniziranem svetu pozna prej vlak in aistornobil kot konja in kravo) ogled5k> najmanj 15 tisoč ljudi. Prišli so od vsepovsod, z avtomobili in brez avtomobilov'! Bilo je nekaj takih, gledalcev mislim, s podbradki in nekaj takih brez podbradkov — seveda pa to še ni merilo standarda. Človek je na tem balu lahko lovil tudi srečo na t-rocolovu. Bilo jo precej takih, ki so srečo lovili in nekaj manj takih, ki so srečo ujeli. — In tisti, ki so jo ujeli, niso vedeli, da je to sreča. Bila je to neznatna sre-čica. Tisti, ki so srečo prodajali. ■■■<> govorili: »Niko ne može ume-siti kruha za sve.« In tisti, ki so zadeli, so mislili, da sreča gnezdi doma in da je menda nemogoče, da bi jo srečali toliko kilometrov zdoma, na čisto vsakdanji način. Da bi bal ne bil podoben balom pred slolefji, so poskrbeli vrtiljaki. Priznajmo si — bodočnost človeka je v zraku . . . Razen doma- čih narodnih sta vsem prisotnim od časa do časa zapela tudi Pat Boone in Frenk Sinatra. Razumljivo — to je danes za esemnajst-letnice in devetnajstletoike skoraj domača glasba. (Neka anketa sile hlače brez spodnjih zavihkov). Nekaterim kravam in kravi ca m so nadeli živopisane vence na glavo. Ko so majerji odhajali mimo jezera je rekla brhka ma-jerica svoji kravici, ki je 6ilila In trdno upam, da v prihodnje za kaj takega ne bo treba hoditi celo v Bohinj. Pri nas tod okoli je tega dovolj ob nedeljah po vseh vaseh. Rad bi povedal, da je Bohinja, za kaj takega, kar smo videli v nedeljo, zelo škoda. Skoda je čudovitega ambienta. škoda j« časa, ki ga ljudje izgubijo in škoda je obenem vsega časa, kar tako poceni prodajamo skupaj z vodenim vinom, vrtiljaki in kičastimi figuricami Zato v prihodnje — več obzirnosti. Mislim, da bi ne bilo napak, kravji bal (vsakoletni »labodji spev« bohinjskega turizma), postaviti na trde temelje in z njim vsako leto povedati tudi nekaj ;skrenega, ne pa zgolj loviti tisoče in stotisočega na takšen ali drugačen način. — Jure K obal Jesenice »RADIO«: 2. oktobra ameriški barvni film KONJENIKI Jesenice »PLAVZ«: 2. in 3. oktobra ameriški barvni film KONJENIKI Radovljica: 3. oktobra francosM film TI KACA ob 20. uri Duplica: 3. oktobra otroški barvni film NENAVADNA POVEST ob 17. uri Kranj »STORŽIC«: 2. in 3. oktobra ameriški barvni film STARI RUMENKO ob 16., 18. in 20. uri, 8. oktobra francoski film SAKRA-MENSKA FRKLJA ob 10. uri Stražišče »SVOBODA«: 3. oktobra francoski film SAKRAMEN-SKA FRKLJA ob 18. in 20. uri Razen ljudi so se okrog vrtiljaka v Bohinju zbirale prejšnjo nedeljo krave, ki pa jih niso mogJi pustiti v zrak je pokazala, da skoraj nihče izmed mladih ne pozna domačih pesmi). Seveda pa eo bržkone Pat Boone in Frenk Sinatra' spoznata na živinorejo, saj sta iz dežele »kravarjev« in sta se zatorej funkcionalno prilegala živinorejskemu Bohinju. Neka'eri sodijo ljudi po oblekah, ki jih tj Sjosijo. Primer je celo moja kolesca, ki je zadnjič pisala o tem! No, tega se v Bohinju dobro zavedajo: obleka naredi človeka. Seveda, tudi kravo. »(Sicer sam res dvomim, da bi lah-jko sklepali, če je krava poročena ali ne, že zgolj iz tega, če bi no- v grmovje: »Pazi cika, boš ob krancelj.« Res je treba paziti. — Kriterij je praksa. Malce piker sem hotel hiti. — Zdaj pa še nekaj bolj resnih. Pogosto zahajam v Bohinj in rad ga imam. Prvič sem ga videl v taki nevsakdanji pisani obleki. Priznam, bul sem razočaran. Toda članek bi ne bil pisal, če bi bil razočaran le sam. Bili se tudi drugi. Od vsega začetka sem pričakoval bogato prireditev, zgrajeno na trdnih etnografskih temeljih. Dobil pa sem, za nas že tipičen zvarek folklore in gasilske veselice. CP »GORENJSKI TISK« sprejme takoj dobrega in vestnega FOTOGRAFA, ' ki ima veselje za fotoreportažo. — Interesenti naj oddajo prošnje v tajništvu podjetja. Podjetje »ROLETA - MIZARSTVO« Kranj razpisuje mesto računovodje Nastop službe možen takoj — ostalo po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja. Razpis velja dokler ni mesto zasedeno. r **aj neki ste pričakovali od Poljakov?« je dejal shler. jI *sPrva so bili v ujetnlških taboriščih, potem so r|x 0<,v,rk" v vojsko, zdaj pa postavili proti Ame-canoni. Nič čudnega ni, da ko zbežali.« """fhmann ga je pogledal in dejal: *Samo smetje« *£*>lj;iki so. Mar imajo z nami kaj skupnega?« Prod nedavnim so bili nemške narodnosti,« Mal Buschmann. je spet povzel llesse,« to nima več smisla. 'v»nl bo /i\ 'Hi VI 5 kandidati smrti.« te •'""».<• j«- sprt povzel P £ ''ri'vini so ,.\\ -Hi vrh na drugi strani. Vsi smo ■* kandidati smrti.« !t*oreJ - naj končamo?« je dejal Guehler. r,');1, s:x\ nima več smisla.« g . r,,ndm.inn je molčal. V rokah je držal svojo ln zrl v lit ti,,- bobenčkanja ne morem več prenašali,« je ta A Hesse. •• N.i onem koncu so že vse uničili. Dan |g *ne»n, Isto sranje. Vsi s'.uipa.j pa so bojazljivel. ™j*J čakajo, da bodo prišli Američani.« 'riindmann Je še vedno molčal, tai^^ericant!« Je dejal Guehler. »Ne bodo 5e pri-fei °°varovati hočejo vsakega posameznika. Tako „.. *° bodo bobnali, dokler se bo tukaj it kaj predalo.,. 0>hlU8'>h,"annove roke 80 drhtele. Guehler Jc opazil ^nJe i« pogledal drugam. l,,r't«\ kar hočete,« je nenadoma dejal Uusch--storite, kar hočete.« »Kar hočemo?« »Zaradi mene lahko izobesit'' tudi belo zastavo.« »Naj se predamo?« jc dejal Guehler. »Z menoj je konec.« je vpil Buschmann, »konee, vam pravim, jpve leti sem bil v Rusiji, toda to tukaj je pekelf blazni.-a. to ni več vojna.« »Vojna je vselej blaznica,« jc počasi dejal Guehler. »Da, ti, ti sti bil vedno tiha voda.« Guehler jc počeni! k Buschmannu. Pred seboj jc videl vročične oči, polne strahu. »Ponovi še enkrat,« jc zašepetal, »ponovi še enkrat.« »Prenehajta s temi bedarijami,« jc dejal Grund-niiinn, »prenehajta!« V luknjo se jc prikotalil Konz. Zastor pred luknjo je zanihal, tako da so razločno videli goreče hribovje. »Hribi gorijo,« je šepetal Konz, »vso so zažgali s fosfornim! granatami.« »Naj gorijo,« je dejal Grundmann. »In strojnica je šla k vragu.« »Katera .strojnica?« »Težka,« jc dejal Konz. »Razletela se Je na tiso? kosov.« »No, prav,« Je dejal Hessc. »Saj tako nima več sni; I a. Pojdimo nazaj!« »In kdo bo odgovarjal?« je rjovel Buschmann. »Saj nimamo nobenih povelj!« »Na ta hI lahko dolgo čakal!« Jc dejal Guehler. Hesse je nagubal podolgast obraz. • >l*opjliajmo jo!« »Bes in izdaja.« Je dejal Buschmann. »Visel bol na prvem drevesu.« »9aj si tudi ti ie zbežal!« Je dejal Guehler. Buschmann Je molčal. Konz je prilezel do GueblerJa ia dejal: »Zaprl gobec, Guehler, zapri gobec!« Nenadoma je v luknji vse utihnilo. Slišali so eksplozije, ki so se bližale po hribu. »Spet začenjajo,« jc šepnil Buschmann. Krepko se jc oprijel Gvehlerfcve roke in dejal: »Izobesite bele cunje, kar izobesite jih. To tukaj je blaznica, prava blaznica.« Svetilka v bunkerju je ugasnila. Konz Je nenehno popravljal zastor, ki ga j« raztrgal zračni pritisk razlelavajooih se granat. Obraze so tiščali v zid ali pa ležali po tleh in držali glave med rokami. »Prenehajte s tem sranjem, prenehajte!« je vpil Hesse. Eksplozije so se spet oddaljile od luknje m odtavale v dolino. Grundmann je še vedno sedel na menažki poleg vhoda. Dvignil je glavo in dejal: »Kdo pravi, da bodo Američani prišli, ee se predate?« »►Seveda bodo prišli,« je dejal Hesse. *In če ne pridejo? Ce pride namesto njih nemška izmena, vas bodo postrelili.« Hosse je skomignil z rameni. »In kdo bi utegnil priti?« »Morda padalci. Postavili vas bodo k zida.« Buschmannov glas je ohripel. »Meni je vseeno, storite, kar hočete.« Grundmann je vstal. Vzel je ekodelo in stopil proti izhoda iz luknje. »Pridi, oditi morava!« »In kaj sedaj?« je vprašal Gnehler. »Nič,« je dejal Grunmaim, »prav n*?.« '"■ Guehler je pogledal Ruschmanna in rekel: »Strahopetec si.« »Kdo pravi, da sem strahopetec?« JJ« zavpil Buschmann. »Tale?« »Poveljuj In predali se bomo!« »Ha,« Je dejal Buschmann, »da bi ne obesili (samega!« Guehler se je obrnil. GrunduMum Je dejal: »Oditi moramo.-« Zle.'l,i sta ia. luknje. Hesse je zavpil t% njima: »Kaj pa i belo cunjo?« »NM! Ostali bomo tukaj, dokler ne prMejo po Za njima je lezel Konz. Noč je bila svetla, kakor dan. Na vrhovih gora so plamieli velikanski plameni. »Nebo gori,« je pomislil Guehler. Onstran, v drugi dolini, so streljali nemški metalci megle.* Njihovi streli so odmevali, kakor ječanje. »Zmrcvarili bodo zemljo in upepelili nebo,« je pomislil Gnehler. Tiho je ležal na trebuhu in opazoval goreče gore. Poleg njega je ležal Grundmann. Težko sta dihala. »Se živimo,« je premišljeval Guehler, »še vedno živimo.« Nad njimi so granate težkega topništva neprenehoma rohnele proti goreči dolini. Premikala sta se samo po laktih in nogah. Zdelo se jima je, da ležita v svetlobi velikanskega žarometa. Goreče nebo ju je slepilo. Zadetki 60 grmeli in se vzpenjali po pobočja. Prižela sta se k ožgani travi. »Naprej!« je vpil za njima Konz. »Naprej!« Prilezel je k njima. Kotalili so se dalje. »Naprej, posranca, naprej!« Odplazila sta se za njim do luknje na sprednji strani hriba. Zlezel je v luknjo in privlekel na svetlo hrano. »To je zanesljivo zadnjič,« je dejal. »Zakaj?« »Nobeden več ne bo mogel v zaledje.« Napolnila sta skodele s brano in vtaknila koa kruha pod pazduho. Potem sta se odplazila dalje. Grmovje, kjer sta včasih hodila zravnana, je ležalo s koreninami navzgor. Lezla sta meter za metrom. »Ne morem več,« Je dejal Grundmann. »Človek, moja kolena,« Je Šepetal Gnehler. Legla sta na hrbet in strmela v nebo. Luna Je bleda in izgubljena plula skozi ognjeno morje. »Človek, prenehati moramo!« »Da.« je dejal Grundmann. »Kaj, tudi ti si za to?« 'Nemško raketno orožje. «©p.prev4 GLAS DOKUMENTI! IVAN JAN PONEDELJEK, 2. oktobra l*1 DOKUMENTI! DOKUMENTI 18 !»Poskusimo osvoboditi zapornike v Škof ji Loki!« Predlog je bil predrzen, a po krajši presoji je bil za to tudi štab. Toda — akcija naj bi ne bila odkrit napad \ z vsem bataljonom, ker bi tako verjetno ne uspela. Po J različnih ugibanjih jim je prišla na misel ukana, kot nekdaj starim Grkom, oblegovalcem Troje. »Zakaj se ne bi poslužili nemških uniform iz Poljan?« Misel je bila privlačna — toda izvedba je terjala izrednega junaka. Pravzaprav več junakov. Zamisel je zorela le dva dni. Toliko, da so škofjelo-jl ški mladinci preko sodnijskega urednika Grošlja zbrali ji natančne podatke o razmerah in o stanju na sodniji. f Medtem so neprestano nadzorovali zapore in okolico, da. ! jim ne bi ušlo kaj pomembnega. j> V štabu bataljona pa so se pripravljali po vojaški plati. Skupno s terenci so ugotovili, da bi bila nedelja, ki je to leto prišla na 21. december, za to akcijo najprimernejši dan. In to zvečer, ko bi bila pazljivost Nemcev najmanjša. Načrt je bil izdelan do najmanjše podrobnosti. Pozabili niso niti na to, da je treba misliti, kam se odpirajo vrata, kdo jih bo odprl in kaj naj potem stori ta ali oni. »Za take reči so bili vedno najboljši prostovoljci«, so si bili edini v štabu. »Trije zadostujejo!« Ponudili so se vodnik Lojze Pečnik. na katerega je bila kmalu za tem razpisana nagrada 20.000 RM, Franc Stular, oba iz Ljubnega, ter Jaka Božnar iz Škofje Loke. Pečnik je postal nemški orožniški kapetan, Štular podoficir, Jaka Božnar pa »aretirani tihotapec« Tako sestavljena patrulja naj bi se z lahkoto približala škofji Loki, kjer so nekateri v zaporih že vedeli, kaj se pripravlja. Ura je bila okrog pol osmih zvečer, ko so se po \ pravkar končani kino predstavi na ostre zahteve nekega l »hauptmana« pri vhodu v zapore odprla vrata. Stražar je pozdravil, kot je bilo treba, vendar je »hauptman« še vedno zadirčno godrnjal. Tudi spremljevalcu »unterofi-cirju« ni bilo nekaj prav. Sredi med njimi se je sukal slabo oblečen možak, s katerim »očitno« nekaj ni bilo t v redu. ) I »Tihotapca sva pripeljala,« sta rekla. »V zapor z £ i njim!« Pečnik je znal nemško. j |l Stražar ju je začudeno ogledoval, kajti »oficirja« in & i njegovega spremljevalca še nikoli ni videl tod. Vendar ? II je paznik, birič Tomaž, tem zahtevam hotel brž ustreči. \ j A »tihotapec« je zdaj naglo segel po Tomažu. Poprijel je f j > pošteno in tudi »Nemca« sta mu pomagala. Ko so ga ) I ukrotili, sta uniformiranca pohitela s ključi in sporočala- f > »Bežite, tovariši! Svoboda! Hitro!« ! Toda, med zaporniki so bili tudi provokatorji. In mi- i sel, da bi osvobodili vse, je s tem doživela hud udarec. ) Provokatorji so planili po preoblečenih partizanih, To- J maževa žena pa je začela celo vpiti: i »Komvmisti so tu! Komunisti! Na pomoč!« i Diverzantska trojka je v tej naglici še vedno skušala t pripornikom dopovedati, naj zbeže. Toda kriminalci, ki t jim ni bilo za partizane, so začeli vpiti: i »Ne. ne! To so komunisti! Bežimo pred njimi!« <* Začudenje in presenečenje je bilo veliko. Nastala je f meda, prerivanje, preplah, tekanje, zapiranje celic. * Pritekli so nemški vojaki m radovedneži in v tej zmešnjavi bi lahko ušlo več jetnikov. Toda to sta izkoristila samo dva: Jože in France Kavčič. Nekateri so omahovali, če bi se spustili v zimsko noč, a tedaj je bilo že prepozno. Spet so bili v rokah pravih Nemcev, medtem J ko se je patrulja s »haupt.manom« na čelu že umikala iz mesta nazaj v Cankarjev bataljon. Nakana cankarjevcev je sicer v celoti uspela, čeravno sta z njimi ušla le dva zapornika. Partizanska patrulja, tako preoblečena, se je izredno dobro znašla. Nemci pa so se jezili. Po takojšnjem alarmu so začeli, do zob opremljeni, km.ariti po loških cestah. Vznemirjeno so ogledovali drug drugega v strahu, da mod njimi še vedno } ni kdo preoblečen partizan. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Marjana Plutova Parada odličnih zadetkov v slovenski conski nogometni ligi Do nog poraženi LJUBLJANA : TRIGLAV 7:2 (3:0) Ljubljana, 1. oktobra (Z.) — Na današnji prvenstveni tekmi slovenske nogometne conske lige je domača Ljubljana pregazila kranjski Triglav s kar 7 goli. — Današnja :rnaga Ljubljane je začetek napovedi, da bodo Ljubljančani prihodnje leto igrali v zvezni družbi. Mlado moštvo je tokrat zaigralo I res odlično in kaže, da tista napo- Zvezni namiznoteniški turnir v Kranju ran j čanka Plut ova Kranj, 1. oktobra Namiznoteniški klub Triglav je priredil včeraj v dvorani Delavskega doma zvezni namiznoteniški turnir za članice. Ker se Kurtovi-čeva, Mitrovičeva in sestre Nikolič niso udeležile tekmovanja, je bil ta turnir le obračun najboljših slovenskih igralk. Kljub porazu v srečanju s Petračevo, je Kranj čan- ka Marjana Plut zmagala z istim številom točk kot Ljubljančanka Pirčeva, vendar ima boljši količnik. Vrstni red: Plut (Triglav) 7 (23 : 7), Pire (Ljubljana) 7 (21 : 8), Pe-trač (Fužinar) 6, Cadež (Triglav) 5, Knap (Triglav) 4, Vavče (Fužinar) 3, Krajger (Fužinar) 2, Mikec (Novo mesto) 1 (8 : 21), Zrimec (Ilirija) 1 (6 : 22). ne. gre TRIGLAV : SLOVAN 70 : 79 (29 : 37) Kranj, 1. oktobra V zadnji tekmi SH košarkarske lige je kranjski Triglav sinoči igral z drugo najboljšo slovensko vrsto v tem prvenstvu, ljubljanskim Slovanom. Zmagali so boljši gostje z rezultatom 79 : 70 (29 : 37). Pre-i nekaj sto gledslci sta dobro sodi J n Ramskugler iz Celja in Prlnčič iz Postojne. IttSiftV - Petrič 7, Rus II 20, r - l 6, Beleharll 8. Klavora 9. Seklič 9- Lampret 5. Slovan: K^a-l:ič 11. Dolmšek 31. Slana 10, Cr-nog* 2, Cučnik 6. Strehovec II 10, S+rehovec I 5, Peterman 4. Košarka je šoort, kjer ima tehnični vodja lahko glavno vlogo v dogodkih pod koši. čeorav v igri neposredno ne isodeluje. Njegova odgovornost je morda še največja in združena s tetko nalogo, ki jo le nejboljši strategi kočarkairke igre opravijo brez napak. Potreba do debrem tehničnem vodu je pri kranjskih košarkarjih postala posebno pereča v letošnji sezoni, ko natstopaio v kvalitetnejšem tekmovanju. S;nočnie srečanj« je bilo prav Upisna tekma, v kateri bi dober dirigent zunaj igrišča lahko precej spremenil potek igre v ko-rst domrčih. To sicer ni bil edini vzrbk za slabo Lgro in neuspeh Kranjčanov; amoak tudi utrujenost ol napornih tekom, neresnest na zadnjih treningih in pojava visokega centra Ljubljančanov dvometraša Dolinska, ki ga skoro ni bilo mo"- paralizirati. Gostje so se bolje znašli in prvi začeli polniti koš domačih, tako da . I PORAZ V ZADNJIH MINUTAH Brežice, l.oktibra (R. V.) - V nedeljo je bila v Bre>ivah prvenstvena tekma slovenske rokometno lige med moštvoma Mladosti iz Kranja in Partizanom iz Brežic. Zmagali so domačini presenetljivo tesno s 16 : 15 (10 : 9). Tekma je bila vseskozi zelo živahna, moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu. Domači so dosegu zmagoviti gol šele nekaj minut prod zadnjim sodnikovim žvižgom. Med igro sta bila poškodovana igralca Mladosti Česen (teže poškodovan) in Bre-gar. Vrsto gostov je okrepil Arh, ki so je vrnil iz JLA. Mednarodni jubilejni šahovski veletumir Bled 1961 1. Talj, 2. Fischer, 3. Gligorić SEDEMNAJSTO KOLO JE ODLOČILO —FISCHER IN BISGUIER : TALJ — KERES — PETROSJAN — GELLER 5,5 : 1,5 (1) Bled, 1. oktobra Ples figur je v zadnjih kolih blejskega jubilejnega šahovskega mednarodnega velet umirja postal nadvse razburljiv. Z redkimi izjemami ni moč niti za eno partijo vsaj približno napovedati konca. Kljub temu pa je že skoraj povsem jasno, kdo bo zmagovalec turnirja. Talj bo imel po odigrani partiji s Pachmanom 13,5 točke, Bobv pa bo po vsej verjetnosti zaostal za pol točke. Odločilna je bila XVII. runda, v kateri mu je Najdorf odvzel polovičko. Vse pa kaže, da bo remiziral tudi prekinjeno partijo s Keresom, čeprav je sam Fischer prepričan, da bo zmagal. Vendar brez pomislekov lahko zapišem, da bo imel Bobby pred zadnjim kolom »eamo<- 13 točk. In še nekaj je že znano: Gligo- OOEOJKARSKA TEKMA Jesenice, 1. oktobra (U.) - V soboto popoldne je bila na Jesenicah prvenstvena odbojkarska tekma I- slovenske lige med moškima ekipama Jesenic in Mežice. V enakovredni tekmi so zmagali domači z rezultatom 3:2 (15 : 8, 15 : 8, 11 :15, 9 :15, 15 : 7). rič bo tretji, zadnji (v najboljšem primeru lahko to mesto samo še deli) pa Udovčič. Kljub vsemu temu, pa bo zadnje kolo verjetno najbolj vroče. Talj se proti Naj-dorfu ne sme zadovoljiti z remijem, saj bi moral potem deliti prvo mesto z Bobbvjem, kolikor bi ta kot črni premagal Ivkova. Ce izvzamemo izreden uspeh mladega svetovnega prvaka Bruna Parme, je doslej na turnirju vsekakor največje presenečenje uspeh dveh velemojstrov iz ameriškega kontinenta proti četvorici velemojstrov iz ZSSR. Bobbv in Bieguier sta Talja. Kere.sa, Petrosiana in Gellerja zdrobila v prah, kot pravimo. Rezultat 5,5 : 1,5 (1) je več kot prepričljiv. Ta uspeh pa tudi številni gledalci pozdravljajo z velikim navdušenjem. Ko je v včerajšnjem kolu Bobbv postavil Pe-trosjana pred neubranljiv mat v eni potezi, gledalcev v dvorani dolgo nI bilo moč umiriti. Vzkliki »Bravo Bobbv!« pa so se kar vrstili, in Fischer se je kasneje le s težavo prebil skozi številne lovce avtogramov. Posebna poslastica je bila včeraj tudi partija med Najdorfom in Ivkovom. Ivkov je že kmalu po otvoritvi prešel v nevaren napad in obroč okoli Najdorfovega kralja jc bil vse manjši. Rešitve skozi ta obroč ni našel niti tako prekaljeni šahovski »lisjak« kot je Najdorf. Po neodločenem rezultatu, ki ga je dosegel proti Trifunoviču, sem Bruna Parmo dobil v buffetu. — Utrujen in zamišljen vase, je skoraj brez pravega apetita segel po sendviču. Vse kaže (v zadnjem kolu igra z Udoveičem in lahko upravičeno računa najmanj na pol točke), da mu bo ob koncu v najslabšem primeru zmanjkala le ena točka za osvojitev velemojstra, čeprav bi pri večji izkušenosti lahko imel tudi kakšno točko odveč. Vprašiil sem ga, kako jo kljub temu zadovoljen z zbranim številom točk: »Pred pričetkom turnirja sem računal, da bom med zadnjimi. — Sredi turnirja sem že lahko računal na kaj v ved le ne bo zaman, čeprav je po prvih kolih kazalo slabo. 2e v I. polčasu so domačini z mnogo boljšo igro povsem nadigrali Triglavane, tako da pravzaprav 3 goli iz tega dela niso pravi prikaz dogodkov na igrišču. Prvi je premagal Dagarina Majcen — kasneje pa se mu je dvakrat pridružil mladi Corn, ki je lani še zastopal mladinsko moštvo. Vsi trije goli so bili zelo učinkoviti, vendar pa so jih bolj ali manj zakrivili gostujoči branilci, ki se v gneči pred svojim golom niso dobro znašli. Zlesti lep je bil tretji gol, ki ga je domači napadalec -cro-6egel iz gneče in lepo streljal v zgornji kot. Na 4. gol smo čakali 22 minut, ko je domači napadalec s 16 metrov zadel zgornji kot vrat. Le minuto pozneje je Džeferovič s 5 metrov streljal nekaj centimetrov nad prečko. V 75. minuti je Majcen danes že drugič zatresel kranjsko mrežo in dosegel rezultat 5 : 0. Tedaj so pričeli z akcijo Kranjčani. Rezultat je znižal Srakar, ki je 25 metrov razdalje močno streljal pod prečko. 10 minut pred koncem tekme je požel veliko aplavza ljubljanski srednji napadalec Džeferovič, ki je z obratom močno streljal proti golu, vendar tudi tokrat previsoko. Za domačine je 6. gol dosegel Corn. Sedmič je bil uspešen Džeferović, ki je z glavo podano žogo z borih 5 me- trov po tleh poslal mimo vratarja v mrežo. Lep gol je 3 minute pred koncem dal Goste, ki je od polovice sam vodil proti golu in se boril z obema branilcema. Z močnim strelom je ukanil oba in streljal V gol. To je bila res taka akcija, ki jo na vseh nogometnih tekmah pripisujejo idealnemu krilu. Sodnik je 25. minuti drugega polčasa izključil igralca Triglava Norci ča. ZADNJI , ŠPORTNI REZULTATI I. ZVEZNA LIGA Reka : Dinamo 1 : 3 Borac : Novi Sad 2 : 3 Vardar : Beograd 3 : 2 Crvena zvezda : Partizan 0:0 Hajduk : Sarajevo 0 ; 1 Vojvodina : Velež 4:3 II. ZVEZNA LIGA -ZAHODNA SKUPINA Karlovac : Proleter 5:1 Železničar : Sloboda 3:1 Trešnjevka : Split 3 : 0 Lokomotiva : Maribor 1:3 i Varteks : Borovo 5 : 0 Šibenik : Celik 2 : 0 SLOVENSKA CONSKA LIGA Triglav (Lj.): Celje 9 : 2 Ljubljana : Triglav (Kr.) 7 :2 Kovinar : Diri ja 0 :1 Sobota : Odred-Krim 0:4 Kladi v ar : Gorica 7:0 x Jeseniški košarkaši med treningom ČETRTA ZAPOREDNA ZMAGA ČRNOMELJ : MLADOST 6:7 (1:2) Črnomelj, 1. oktobra (J. J.) - Tudi v četrtem kolu so rokomctašiec Mladosti iz Kranja osvojile obe točki v igri s Partizanom iz Črnomlja. Kranj čanke so v I. polčasu zelo slabo zaigrale, tako da je Črnomelj vodil v I. polčasu 4 : 2; v nadaljevanju pa so se poboljšale, dalo hitro 7 golov, Črnomelj na v tem času nobenega. Tik pred koncem tekme so bile Ornomoljčanko dvakrat uspešne. Končni rezultat je bil 7 : 6 v korist Mladosti. Za Mladost so nastopile: Udovč, Tolar I (1), Tolar II, Ank'le (l). Kol man (3), Jankovič (1), Kristan (1), Cesnik. 19 REZULTATI BLEJSKEGA JUBILEJNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA XVII. kolo: Olafsson — Germek remi, Geller — BI*-guier 0: 1, Matanovič — Darga remi, Bcrtok — Parma remi, Trifunovlč — Donner remi, Udovčič — GHgorlč 0 : 1, Kcres — Petrosjan remi, Najdorf — Fischer remi, Ivkov — Portische 1 : 0, Talj — Pachman prekinjeno (beli bo dobil). XVIII. kolo: Fischer — Petrosjan 1 .0, Gllgorič — Kcres remi, Donner — Udovčič prekinjeno (črni se bo verjetno vdal brez nacfol I c nla). Pernnn — Trlfu-novlč remi, Darga — Berlok 1 : 0, B!s .. ; !<• •. i,iilllUillllHI!lill«»liM^ GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Moški: Križe : Duplje 22 : 10 Mladost B : Radovljica 21 Borae : Tržič B 23 : 13 Ženske: ESS : Tržič I : 9 Nesreče KOLESAR V TRAVI 30. septembra se je pripetila JP Planini manjša prometna nesreča-Po polj.ski stezi jc pri vozil koles^ G. G. in ne da bi se prepričal, 0* je cesta presta, zavil na cesto trenutku, ko mu je nasproti Pri^c osebni avtomobil, ki ga * upravljal Z. F. Avtomobil je zbil ob stran in kolesar J dobi' 7.a 7 sarja zbil ob Ktran in padel v travo. Na srečo ni poškodb. Na obeh vozilih jc tisoč din škodo. PESEG OBLEŽAL NA CESTI V soboto so jc v Kranju pnP^ tila prometna nesreča, ki jo jp ^ krivil mnpo;ii.st S. I. iz Kr;,nJa'«icj Mopodi.sl jo pripeljal po KorosKj cesti (Ki križišča Doma JLA tef prehodu za nešoo pri poslopju ^ renjskega tiska povozil P0*0*.^ D. Iz Kranja, ki je v tem tremi*-* prečkal cesto. PeSsc jc dobil ^e n" poškodbo na glavi ln iso g« '"V rali odpeljati v bolnišnico. MoP^ di*:t pa je laže poškodovan. POPKAVBX °* mi nalogami-, kar sedaj P°J^|. ljamo:... tovarlSa Zdravk« , no in tovariša Staneta MeSič*-^, Popravljamo tudi napako v »Tokrat brez uspeha«; Ka*''*1 je vodil arheolog Volić.