, '	.. - ^ A ' ^^ *	.
-_5 r,r ar. Wl-5 -	___- ■"■ . , ■ ----i-—-i-- i . ..9-t---Li___:______?_HI. VOL. VIII.
POM ZAVEDNIM SLOVENCEM za SLOVENSKO UGO.
Svobodoljubni, zavedni Slovenci se kličejo na shod za ustanovitev Slovenske lige in sicer v nedeljo, 21. febr. ob 2. popoldne v Grdinovi dvorani. Shod je samo za rodoljubne Slovence. V imenu Hrvatskega Saveza pa pozdravi shod Don Niko Grškovič.
—Ko sp Amerikanci leta 1776 se hoteli osvoboditi tujega jarma, so poslali sledeči razglas med ljudstvo: Kadar tekom dogodkov v ssgodovini Človeštva, postane potrebno, za en narod, -da ra/Mje politične e, ki so vezale en narod z drugim narodom, zavzame taik. narod med silami zemlje posebno in enakopravno^ stalile, do katerega je narod po božjih in naravnih postavah qpravičen, tedaj se zahteva od takega naroda,' da izjavi pošteno mnenje in vzrdfke, ki so prisilili narod, da se lodi od
^ift	'r' -C^	- vC'''4'i -:	.. jSfct-' i
Mi mislimo, da je sledeča resnica jasna veem: Vsi možje so ustvarjeni enalko, in vsem ljudem so od Stvarnika podeljene enalke pravice, in med temi pravicami sta tživljenje ;in svo-iwxla najbolj dragocena. In da si pridobijo te pravice, so ljudje ustanovili svoje vlade, in kadarkoli vlada prezira te pravice, ima ljudstvo moč in pravico, da tako vlado prežene in ustanovi d ring o vlado, kn ima moč in silo, da organizira svojo mdč v tak obliki, kot je naj-
i-Zgodovina avstrijskih cesarjev in avstrijske vlade je zgodovina ikrivič in iakoriščanja. in vse to izkoriščanje je imelo namen, da se ustanovi ahso lutna tiranija nad slovenskim narodom. Proti tej tiraniji je enjo samo sredstvo mogoče: Ojnganizaoija!
In nam .Slovencem je pot-e-flia. da se organiziramo, da ve-rmo kaj 'hočemo! Hrvatje v Ameriki so že izdavnej organizirani -v narodni zvezi. Za svoj program imajo: Svoboda Hrvatom 1 Slovenci potrebujemo onganizacije. Za program naj slutži: Svoboda Slovencem! In Hfvatje in Slovenci nmamo en cilj; Ttefca nani je iti tpred svet in pokazati našo skupnost, našo flogo. Trefba nam je Sloven-ce^i .zasigurati narodni značaj; Njfrrod sebi, a /Slovan vsemu sjlovanstvu! Tiu ni vprašanja: Kdohogospodar? Brat je brat, raa t z .bratom. Vsi smo enaki, vsi imamo enake pravice! Po-gfejte Zjed. dritave. Razdeljene so na 48 <Jriav. Vsaka država •ima svojo popolno svdbodo, enakost, 'bratstvo! Toda vseh 48 drtžav je skupnih, kadar se -gre za lastne interese naroda! Ce je kaj tacega mogoče med narodi, ki so različnih plemen, zakaj ne 'bi ibilo mogoče med 4ci »o kr\#ii bratje 1 In če se je Slovenec naučil poslušati tuje komande, zakaj se ne bi naučil poslušati -svoje lastne, iiz rodnih ust! Pred tujcem knivi-mo ihrfoet, se damo bičati, a pred rojalkom smo ibratje po krvi, in če smo složni za bičanje, zakaj ne .Wbili složni za svojo korist? Le vrjemite, svo-. bode se ljudje kmalu naučijo, samo da jim ledo da priliko, da po njej flvnjc^i^Ž	|
Aflto otrdk ko je v povojih, •ne «bo jokal mu mati ne bo fa-14 j**U<er misli, da je sit, ka-dar pa začne otrok kričat C; te-
'vrivico in vam skušali pomagati. V Evrdpi se gode veliki dogodki. Delilo se bo, in kadar.pride do-deleža, glejte, da slovenski narod ne bo najzad-nji!
Zaistonj se ne da nfcč. zato je truba narodu, se postaviti na noge in reče: "Tu smo Slovenci zatirani 800 le£.pa smo čvrst In hraber narod, zato zahtevano nekaj za sebe, kar smo za druge dajali. Če se pa narod 1
v	tako važnem trenutlku odreče sVojun pravicam, tedaj je ?naratinje, da nima želje, da ibi živel še najprej.
Čas je tu, ibratje, da. nekaj nare<timo. Ne dovolite, da nas najde isovražftik nepripravljenega, ne dovolite, da se teptajo naše narodne svetinje še za ' tisočletja. Danes ali niklar. Brez straJm. Strah je pogin na-, roda. Ne čujte na pijavke, ki ( ,vas odvračajo ol t,ega, in vam' tečejo »zsesati zalrtjo žilico kr- j
vi	narodne zavesti, ki tiči v vas. Potem vas lahko frižema-1 jo do kosti, ko so iapili vašo' Cdril
/Bratje v naši stari domovini so zavezani, so gluh', slepi! Vlada jim ne dovoli niti govo- j
Naloga nas ameriških Slovencev je, da izvojujemo svobodo naroda. Prijatelji Slovanov, velike evropske sile, čakajo na slovenski narod1, da izreče svoje mnenje.
Bratje, v nedeljo, 21. febru-arfja je vel kidan za Cleveland-•ke Slovence, da pokažejo svoj značaj. PCa ta dan je sklicano
NARODNO ZBOROVANJE,
in sicer ob 2. uri popoldne v J. Grdinovi .dvorani. Ta dan in uro si zapomnite. Kdor je mož, pride,, kdor ne ljubi slovenskega naroda, naj ostane doma! Ne pot rdbujemo ogledtrfioy, ne potrebujemo itzjdajic! Mi potrebujemo. na tem slhodu svofood-iv'h ljudi j. samih Slovencev, ki vedo, kaj njih narod trpi. Shod je sklican samo za Slovence, za narodna čuteče ljudi, ki so pripravljeni delati za narodno svobodo in boljšo bodočnost naroda. En sam klic xa vas, bratje, toda ta klic je močan! •Pridite v tisclčerih mndiicah, pr:dite vsfc/ki se še zavedate, da žarko soVnce svobode ima še vedno pripravljene svoje žarke za slorvenski narod! Ustanovi se liga rodoljubov, in ta Hga bo svetu mogočno povedala, <la je Slovenec živ, krepak, svobodoljuben in zaveden. Kdor je v tej ligi, je brat, ki »bo spoštovan pred celim kulturnim svetom!
—(Slovenska društva, ki pri-rede plesne veselice, naj skrbe, da si vediio ob času dobijo dovoljenje od mesta. V kratkem času smo imeli posredovati v kveh slučaj Hi, ko je drulstvo priredilo plašno veselico, dovoljenja jza pies pa ni imelo. Uradniki v meStu sicer naredijo .dobroto, da zatisneijo oči enkrat ali dvakrat, toda če se bo sistematično ponavljalo, objavljamo, da mi ne bodemo <v nobenem slučaju več- posredovali. Priine naj se onq ra. ki jc zanemaril svojo doKoWt.
(	,	. . .	1 . •
_.v sredo zjutraj .okou ene
!>i'i napadalci ni r.nano. Zele-tava amlbulanca ga je smrtno ranjenega prepeljala v St. Clair olnišnico.
—V hiši Josip Penčiča na 15820 Calcutta a ve. Coll in-wood je nastal pretep pri igranju kart. Jcs. Penčič, gospodar, 40 let star je dobil dva ulbod-lja'ja z nožem v glavo in eneiga v «bok.,
—|\'a Euclid a ve. blizu 12. ceste postavijo gledališče za premikajoče slike, ki bo veljalo en milijon dolarjev. 1800 oseb Ibo imelo sedeže v tem gledališču.
—V petek ho ccainty auditor Zangerle razveljavil prodajo 1 on:ih zemljišč, ki so bila prodana na javni dražbi, ker davki \ ni*o »bili plačani. Zangerle se je izjavil, da je nepostavno kq-, mu prodati zemljo, ker ni pla-I ča! davkov. Ko se to zgodi, tedaj bodejo imeli dotični davko-1 plačevaki Še eno leto ča<s, da
■	nlačaijo svoje davlke, ne da bi j iim treba plačati še 15 odstot-i kov kazni povrhu.
UVečina elev. pekov proda-Mh HfiiMi ULIjdPII llllh P>i
^taki dratsrinji je predlagal direktor javneea Ibla^ostanja,
Cooley, da prične mesto peči t svcij kruh in ga prodaja po cente hlefb. na isti način kot imamo v Clevelandu 3 centno železnico in 3 cmtno električno ; luč. Mesto ima 12 železnični'h • vozov moke, (katera je bila kupljena prav poceni, in delavci na mestni farmi v Warrens-v'lle M laMko pekli kruh. ki »bi se' nrodajal ljudem po 3 cente 1 hleb. Cooley se je izjavil, da , bi mesto lalhko napeklo 3000 ' Hleb v na dan brez posebnih ' *fr»flkov. Komipanije, ki so začele p^odaijati po 6 cent. knrnh, 1 so se nri»fožile, da groceiiji nc ienvliejo več toliko krutaa od ni^h.Tcer era ljudje nečejo kupo-} vati. Več kot 2000 hlebov kru-j ha je ostalo v četrtek.
I —V Colnmfbnsu se priprav liajo. da prekličejo novo postavo. ki so io narediK lansko leto glede plač premOigarjem. Ra-| eti te postave, katere lastniki , premogovnikov nečejo spolno vati, je zaštrajkalo lansko lete i^.ooo ptemogarjev «v .južn Ohio. Republikanska vlada hoče ?edaj to delarvcem koristne postavo odoravitr. Državni po^ ?lnnci v Coluirfrusu sede pr 7Vrovaniat že pet tednov, vei liajo državo vsak dan $3000 dosedaj pa niso narediK še nu ! drrizega kot tri neznatne po
■	stave o r?bah.
1 " -0-
Položaj na Balkanu.
Brzojavka iz Atene poroča Avstrija izbira ob srtxski mej bolj silno armado kot jo je ime la kdaj prej. Nad 450.000 voja kov; deloma Nemcev, stoji pri pravljenih, <la plane nad Sfibe Srbske čete šitejejo komaj 225 000 mož. Albanci so uidrli ^ Srn i jo na Več krajih in požiga jo in morijo. Sxi>ija je bila pri siljena poslati močne oddelk« , proti Atoancem, da se jih pre liene k dežele. Da bo imel;
Srbija mir, je sfldenila okupira _ ■ _
SUBMARINSKI BOJ PROTI ANGLIJI
AVSTRIJA POŠILJA TOPOVE NA FTALIJAKSKO MEJO.
-;-
Nemd so s submarini obdali baje celo angleško obalo, da tako izstradajo Angleže. Nevtral-1 ne ladije v nevarnosti. Francozi so pognali Nemce na mnogih krajih daleč nazaj. 450.000 mož pripravljenih proti Srbom. Iz Rusije ni nobenih poročil. Kardinal Gibbons naznanja, da se bliža konec sveta.
Turki govorijo.
Carigrad,	|eir. T alga t
! Bey, turški minister mornarice, se je izjavil: Turčija je na lastne ro/ke začela vojsko proti kristijanoin. Angleži in Rusi so grozili Turkom. "Sveta vojska" ni namenjena kristijanom, pač p£ samo sc^pjemkom Tur-j čije. ,In tudi pomenijo veliko nevarnost vsem.evropskim državam.
Kaj zmort Turčija?
Timrčija ostan^' v tem boju v-maigovita. je Mltrjeval nadalje Talgat Bejt||jetudi sovražnik napade Tulijo v trikrat večjem številu. Sedaj imamo že armado, ki »e en milijon mož, tci <se Ibori "j^^eh. stra-
■iiali, im mnk ^rnJKKUlmmm
ve moči. Se nikdar ni Turčija tako z veseljem vodila boj proti krčanstvu, kakor ga vodi* danes. Oči vseh mohamedancev se danes obračajo na Turčijo, da se mofliamedanci rešijo kri-stijanskega jarma. Alah je ve-lSk, in (gotovo podeH zmago svojim pravovernim spozna-valcem.
Nemci pravijo, da so ujeli SOjooo Rusov.
Berolin, 17. felbr. Tu je vlada iizdala urftdno poročilo, da so Nemci tekom zadnjih bojev v vzhodni Pruski ujeli 50.000 Rusov, 50 topov in 60 strojnih puišk. Tla, kjer so se Rusi umaknili, so baje pokrita na milje širdko z mrtveci. Devet dnij je divjala Ibitika v dk^ajih Mazur-I škili jezer, toda konečno se je nareku nemške soldatske le posrečilo preignati ?Ruse iz njih poziicij ter jih pognati preko pruske meje. |Xemš«ci cesar je bil navtzcč pri tem.
I Napad na Angleže.
I	7?
London, 17. felbr. NeniK?: so
j naiznanili, da ;prično dne 18. febr. napadati in potapljati vse angleške in druge ladije, ki ho-" čejo dovi^ati živež v Anglijo. Danes, na predvečer te nemške grožnje, je vse mirno v An-( gliji. Nemčija nameravaš svojimi sutbmarini tako obkoliti celo arugleško dbal, da se ne bo drznila nobena ladija približati angleškem ti obrežju. Zjed. države so protestirale prpti temu pri Nemčiji in so zahtevale prosto pot za ame-i riike ladije.
Napad i« zrakoplovov.
(London. 17. fdbr. Ned štirideset franco lk:h in^ angleških • z rak pp lovce v je včeraj z uspe-. hom napadlo nemiico mornari-. ško postajo v Zee%rn|^e, Bel-.' gija. Kakor trde poročila sc . I Ntomci »zgubili pri tem napadu J tri svoje submarine. In ker sc J Nemci zagrozili, da dbkolijc
Angleži so pripravljeni.
London, 17. febr. Vsa Anglija z ne potrpežljiv ost j o pričakuje, kako bodejo Nemci napadli, oziroma tblpkirali angleško obal. Angleški admiraljfe-tni urad je doil)ro pripravljen za napad nemških submafrinov. Angleška vlada je abonqzila svoje tngovske ladije s topovi, in velikanska naigrada je razpisana oni ladiji, ki bo prva potopila nemški sullmiarin ob angleški dbali. '
Na Dunaju govorijo o zmagah.
iDUnaj, 17. fefbr. Avstrijski generalni štalb, poroča, da so Avstrijci v Karjpatili pobili 63. pop Rusov. Nemci poročajo iz ^iiljllli i liJ^jl^^^^it^lT' "^ferioo Rusov. Poročila iz Budimpešte naiznanjajo, da so bili Avstrijci povsod zmagoviti, in da so Rusi povisod bežali pred Avstrijci in Nemci. Poleg tega naznanja avstrijsko uradno poročilo, da so Avstrijci potolkli pri Delatinu 80.000 Rusov, ter da so Ruse pognali iz vseh postojank. Avstrijsko Ča-sopisje poroča, da wso Avstrijci zvoje-vali največjo znnago, odkar se je začela vojna. Vesti o avstrijskih zmagah niso potrjene niti iz Londona, niti alz. Petrogra-da. :n niti iz samega Berolina.
Zamenjam ujetniki.
Amsterdam, 17. febr. Nemci in Angleži zamenjujejo svoje vojne ujetnike, in sicer take, ki so popolnoma nesposolbni .za vsako nadalj.no vojaško službo. 7 angleških častnikov in 93 vojakov je danes dospelo iz nemškega ujetništva. Ti vojaki so al: popolnoma slepi ali pa tako poškodovani, da ne morejo več v boj. Enako stev<V* kot Nemčija, bo Uročila tudi Anglija nemšMJi ujetnikov Nemčiji.
Napetost med Grško in Turčijo.
London, 17. febr. Politična napetost med GršJ^o in Turčijo je vsak dan večja. Turk* so za-sramovali grškega poslanika v 1 Carigradu, in ko se je Grčija proti temu pritoliala, so Turki ponudili zadoščenje, toda grški poslanik je klj.tub temu odpoto-j val. Tudi turški poslanik v Atenah je odpotoval.
0 ■	*
I	,
Krompir je draiji.
BeroHn, 17. febr. Nemški zvezni svet je zvišal ceno 5c kiloigramom krompirja od štirih na š.est mark za vsakilh 5c kilogramov.
Zjed. države zahtevajo.
Rim, 17. febr. Ameriški po-sianfe v Carigrad« je zahteval od turake vlade, da slednja takoj 'oprosti francoskega kon» zula v Hodeidi, ki je bil zaprl i od turških cfblastij. Turčija jc
It? .	•« t Bu^,*
1
krov francoske bojne ladije Duple i x.
Angleži govorijo.
London, 17. febr. V očigled zadnjemu« ru sik emu umikanju iz Pruske, se je izjavil angle.ški miniaterski pred-sednfk sledeče: Neniiska poročila o ruskem poroti so pretirana. Rusi so se umaknili »z dobrih ra-zlogov. Glavna naloga .ruske armade je, (la vzdržuje kolikor mogoče veliko število nemških vojakov na ruisk; meji. Nova an* gh&ka armada, ki se uri v oro-žjiu od avgusta 'pretečenega leta. je deloma že 11a Francoskem, in upanje je, da bodemo imeli do srede marca najmanj 600.000 novih mož na bojišču.
■fttfWSfc'tMte v* Karpatilifr"
London, 17. febr. Dasi ni še uradne izjave o .nobenih bojih v Karpatilh iz Petrogra-da, vendar se tukaj trdi, da so se morali Avstrjci ponovno umakniti pred Rrni iiz raznih Karpat--kiih gorskih prelazov.
Konec »veta?
Baltimore, Mkl 18. fel)r. Kardinal Girt>bons se je danes ližja-v 1; Zdi se mi, da se spolnuje-jo bese<le *v. pisma : Na roti ,bo vstal zopetr narod, in žalost bo vladala po ccflem svetu, potem iva. pride konec. In se<laj divja boj povsod, in vsako uro pada na tisoče ljudi j.
Nemci preganjajo svoje državljane.
iKodanj, r8, felbr. Tu so razširjena poročila, da se iN'emci pripravljajo da izžehejo iz svoje dnžave pet milijonov svo-j'iih državljanov, ki imajo dovolj svojega premoženja, da se žive, pa so nesposobni za vo-ja-ško shtabp. Nemčija namerava s tem <za dalj časa ohraniti živtlž za ostale, če odide telh pet milijonov Nemcev iz države. Tri nvilijone Nemcev bo šlo v 'Skandinavske kraje, en nji-l jon na Nizozemsko, en mili-J jon v švreo.
j' Kajzer prosi zadoščenja.
Basel, SVica, 18. febr. Kot se poroča »z Berolina nemški 'ka)zer (»sebno prosil odpušče-nja ameriškega poslanika Ge-rairda, katerega je nemštko občinstvo dne 9. feibruarija v nekem gledališču v Berolinu za-sramovalo.
#	v I''1: ..
Nemški Zeppelin uničen.
fKodanj, 18. felbr. Kot se poroča v lis«tih, je včeraj eksplodiral noyi veliki nemški Zeppelin blizu Jiutlanda.
Bulgari in zavezniki.
Berolin, 18. febr. Kot se poroča iz Carigrada s© irancoskc
bi^arak^^ luko^ DedL^a^oh,
Boj za življenje in smrt.
London, 18. febr. Dan 18. fe*>r. je postavljen kot začetek za inem&ko Iblokado s submarini ceflega angleškega . oibrežja. Agldži pričakujejo, da bodejo Nemci zajedno napadli potoni jurakoplovov angleška mesta, kakor tudi da bodejo' skušali izkrcati čete v Anglijo. Anglija ,je pripravila ogromne voja-škei čete 7.a Obrambo svoje dežele, dočim je vsa civilna ob- . last v Angliji prišla v -vojaške roke. Nemoi, nameravajo Angleže izstradati s tem, da ne dovolijo nobeni ladiji priti v Anglijo.
v 'i^aM
Dve ladiji potopljeni.
Pariz, t8. febr. Neinški šu"b-ntxrm V~t6 Ji potopil v bližini Qheinburga francoski premogovni parnik Ville de Lille.
Nemci so dali posadki deset minut časa, da zapusti parnik, nakar so položili na parnik 1u tribe in ga torpedirali. Pozneje je nemški su.bmarin hotel ; napasti neki norveški parnik, toda je /i?inil, ko se je prflcaza-h .rHvizija francoskih tOrpe- » dovk. Druiga ladija, katero .je potopil netnšfki sivbmarm 'je ang-leški parnik Dulhvich, katerega so Nemci potopHi dvajset milj od Cape de la Have.
Hudi boji na Francoskem.
Pari?, 17. febr. Na Francoski trn je zopet prišlo do hudih bojev, in na mnogih krajih so Francozi prizadjali Nemcem teške z^gnlbe. Francoska artile-rija se je posebno dobro ska-zala v zadnjih dneh. ker granate so raiabile več nemških vojaških vlakov. Severno od Arr-asa so Francozi zavzeli dve vrsti neniLskih strelnih jarkov in odbili vse Silne protinapade Zajeli .so Francozi mnogO ujetnikov on iNemci imajo velika z^ribe, poseibno je mnogo častnikov ujetih. V Perthes so Francozi zavzeli 800 metrov -nemškirti -strelniCi. jarkov. Vsi nemški protinapadi so bili odbiti. Tu so zajeli Fracozi en veliki nemški top in mnogo manj-rh ter 200 Nemcev. Tudi v Angonsklh goedih so se francoske čete dalbro obnesle.
Če je res?
j Neka brzojavka iz Berlina ' od Exchange Telegraph Co. naznanja, da so Avstrijci v Bu-kovini zajeli rusko armado, jm je štela 80.000 mož. Če jeli V5em avstrijskim poroff?] lom, tedaj hi imeli -Avstrijci že najmanj 25 milijonov Rusov polovljenih.
Nemci groze.
Berolin. . 17. febr. Nemška vlada je poslala vsem nevtral- 5 nim drižavam poziv, da naj ne dovolijo njih parnik oni, da plo- ^ vejo okoli .Wlije, ker ntmški submarini bodejo totf>edtrtli.J vsako nevtralno ladrjo. ki jo dobe v. angleški!* g.odarti. An-
pCLEVEUiffDSKA i\HERHUl
I IZHAJA V* TOftKK IN PKT1K.
I	-------- i mminfu a
KA ROCNINA; oKft Aimv^Im ......
^BKuLg	.......................$3.0C
Kd 11 ' i	wjc
[">.......... It^rflk« po »
: , i ---.■ - - , , .......
Imm m JM11- - U n^iKiinall «« M ittftlciBik ■»■MP WMWN in ouniviii m%. n» »k*
| V«a pisma, dopisi in denar nuj w poailja na:
f CLEVELANDSKA AMERIKA,
•119 ST. CLAIR AVE. N. E.
CLEVELAND, a_
BDWARO KAIJ8H. Publisher, j LOniB J. P1RC, 11 tor.
|t8s>UBP TUESDAYS AND FRIDAYS*
R*a<l by iS.OOO Slo-coUn« (Kr«lner«> in ■HCtty« f Clere! nd and cla«where. Ad tr tlilnf r_te» on rcn»#»t.
TEL, CUV. PHtNCSTON IBS
illMfiB^L* iccAr/THI^H
IKTwU^ aooul/^ ftniTjGt
gOHfisai '
Hntcrrd aa •eeoni-cln*« matter January Otb 1009. at the pout i>ff1c« at CleveUnd, O. goXkf Uw Act jf Marrh », IS79. _
No. 15. Friday Feb. 19. 1915.
Znaki nemške kulture. Rojaki, berite!
Bife';/ , ■ - -
KAKO GOSPODARIJO NEMCI V BELGIJI.
V mestu Andenite, katero so .iN'tciinci zasedli, je dal nemški general Bul low sledeče pove-pje: "Prebivalci mesta Amlen-ne, ko so sprva naznanili svojo gmiiroljiuCrtios*, so za vratno napadli naše čete. (Prebivalci mesta zanikajo to.) Zato sem jaz dal povelje, da se požge celo mesto in vse hiše, in da Mse ustreli sto prebivalcev me-^sta, nedolžnih in krivih. In to ponavljani (prebivalcem vseh belgijskih mest, da bodejo vedeli, 1caj imajo pričakovati od Nemcev."
I V Bruaelju, glavnemu mestu ^belgijske države, je ne mik i general Ooltz tadal sledeče pove-pe: "V prihodnje bom kaznoval vse Ijtfdi, ki jih dobim pri želeiznici/telegrafu ali telefonu, brez usmiljenja. Prav nx me ne briga, če so krivi ali ne. Za to sem polovil nekaj sto ljudij, ki stanujejo blizu železnic, in pri prvem poskusu, daibi * hotel kdo poSkddovati železnico, bom dal pofctreliti vse te
iiu«<wr
Nemšfci major Dickman jc v 'i elgij«ikem mestu Orivegnnee fzdal sledeče povelje: "Jaz zahtevam, da vsi Belgijci, ki sta-nujeja v mojem okrožju, ukazujejo svoje spoštovanje in u-danost do nemških častnikov. Kadar zagledajo nemškega častnika, se mu morajo odkriti. Če pa kak človek ne ve, kdo je nemški častnik, se mora odkrit i prdd vsakim neintiktai vojakom. Vsak, kdor ne bo tega storil, bo talkoj ustreljen."
Nemški poveljnik v belgijskem mestu Hasselt, je dal razglasiti: "Če bo en Belgijec streljal na Nemce, bom dal postre-liti vsakega tretjega človeka v mestu."
Nemški poyeljniik v Na 11111 r-jti je dal pribiti na vse mestne z dove v belgijskem mestu Xa-mur, sledeči ra^las: Francoski in belg jski vojaki morajo biti pripeljani pred mene do četrte ure popoldne, in sicer na prostor preiti ječo. Kateri Belgijec ne bo spolnil tega povelja bo obsojen na dosmrtno ječo v Nemčiji, in bo moral vse življenje opravljati teška dela. Ob 4. začnemo pregledovat i vse hi-še. Vsak. ki i o skrival Iielg jca ali Francoza, bo nn mestu ustreljen.
Nemški general vr.n Nieher je da! v. belgijskem mestu Wauvre razglasiti: "Mesto \\ auvre bo požgano in popolnoma uničeno, če ne plačajo ineščini $6oo.rx>o vojnega davka do tifcte ure. kot Sem naznanil. Brez ozira, nedolžni in krivi bodejo postreljeni."-
rv
■ -
Kaj so Nemci naredili v Belgiji.
Sledeče poročilo je zajeto iz j poročila if?dne komisije, sestavljene od Amerikancev, Angležev in Francozov. Ta komi-1 sija je preiskala, kaj so Nemci naredili Belgiji, in uradno po-
ročilo «e glasi: * Mesto Aer^hot: NVmci so , po rop ali ves denar in živež prebivalcem in mesto je bilo po«
►	tem deloma požgano. 40 oseb [ je bilo ustreljenih, med njimi
, žuipan in njegov petnajstletni s sin.
►	Mesto Anfdenne: Denar po-ropan ljudem. Tristo ljudij med njimi starčki, otroci in žemske, je bilo umorjenih od Nemcev, deloma s sabljami, deloma z bajoneti, deloma s puškami. 300 hip požganih.
'Drinant: Popolnoma zropa-no in vsak deseti človek, najsl-l)o ženska alf moški, umorjen. Ženske so vlačili Nemd. od njih mož. Več kot 700 ljudij umorjenih. Le 200 his je ostale "t'l 1400 hiš.
■Hčrselt: 32 hiš požganih. 23 r seih tfbitjh. >
I ,011 vain j Bombardiran rrouatio i" požgano. Nemci so Tažija1i katedralo, iinivr/o in cerkve. Na ljudi so Nemci streljal', iko so Ibežali pred Nemci. Med žrtvami je bilo mnogo duhovnov.
Termonde: Mesta ni večv 1800 hiš ie pqpolnoma razdejanih izmed 18^0 hiš v mestu.
Vise: Popolnoma požgano m mnogo prebivalcev ustrclie-n;h.
Kako Nemci kradejo Belgijcem denar.
Mesrto 'Arlona je moralo olačati Nemcem $20.000 voj-neira davka, mesto Brabant jc nlačalo <>o mlionov dolarjev, \I eKt<» Bru«elj .10 miljonov dolarjev, mesto Oilient 20.000 'olarjev, mesto I<ens 140 ti:soč dolarjev, provinc'ja Liege 10 milijonov dolarjev, mesto Lie-»•e 2 milijona dolarjev, mesto I,ouvatn 20 tisoč dolarjev, mesto Ternmmle dveistotisoč dolarjev, mesto Wavre 600 tisoč dolarjev.
. Ker sta v Hrittselju dva poli-c>ta ranila nekega nemškega t gen* a. je nemški poveljnik nuložil mestu en nvilijon dolarjev, kaizni.
(To je nemška kultura. To so zinrki nemškega barbarizma, In enako 11 soldo moramo pričakovati mi Slovenci, kakor 1 hitro /ttuagajo Nemci. In še -e dc/)e rojaki, ki zagovarjajo Nemce. Se xe dobe omahljivci. k: ne vedo. ali bi stopili odloč- ' no na slovensko stran ali bi- 1 'inat-ali Nehve za bogove. 1 Prcč /. netnsfcnn militarizmom. ki uničoje, požiga :»n mori po 1 celem svetu. Stopimo v kolo širnega sveta, ki bo zamorilo 11 nemšfco pošast, nemško tiran- 1 stvo, napuh in barbarstvo,
j
-o--,
Veliko narodno zlo
i*
Vrzite se v kri. • < !v(.;fi>ljite se v krvi, napijte 1 se krvi, nas:tlte se s krvjo, dihajte kri, vesel te se v krvi. zalit'te v krvi, rasti te in posta- 1 nite m< čni v krvi.
Sv. Katarina. ' l a znamenita žena, sv. Katarina. katero je cerkev pov- ; tlignila na oltar, in katere se je spomnil vel k pisat t Ij sv« je-;a naroda, ljubljena pri drugih ( CI ail riele <1. Ahnunzio, ta ' znamenita žena je dejala %vo- 1 jim Ijuwlein: Vrzite se v kriy^ti n^njite se krvi.	1
Naš narod krvi še nikdar ni ipre/iral. 5Jalibt)g. naš narod je mojo kri vedno prelival za 'rn^e. n ravno taki) danes pre-I va naš narod svojo kri za .
,	1
druige. I oda to. kar je danes • najU tel j , valostno, ono, k.-^r je bolj podensko od pekla same- • ^a. je to. ta narod po svoji 1 Ur« iii n i večini ni nikdar spre-v'i'el. knkor ne sprevidi danes. ■ la je On vedno kri za druzega | p"elivalt in da jo preliva tudi j danes.
M uho t sočih in tisočih klancev, mimo milijonov in mili- 1 ji nov krvavsh Oclgat je šel ;e naš narixl; in nikdar ni naš -naroki kri prelival, * da pride I ijM-eko teh krvavih klancev, I preko tth, krvavih Golgat, da se os\( »bodi svojega g^rja, to-j da kadarkoli je bilo treba iti . , v kri za koga druzega, kadar ie bilo treiba nositi kostanje iz j žrjavice, tedaj je naš narod I vedno kakor en mož vstal, ngrabil je za puško, opasal si je meč. da odide in se ne vrne, da selfa m poseka vse, da kri / fištoi""
svojo slovensko prelije, da davi ki koJje — za drugega. Na* narod si je vodno s»m kopal
grolbove, kamor je Aftsit padal,
I a drugi 10 ga oripeljali do gro-6a)da,o,rk^«o noter vr-gli in mu zakopali grob. Neprestano v aigottpvinilje niš narod zajpuislčal svojo domovino ter klal in krvavel po tujih 1x>-jidcih za tujce. Smejali so se •med selboj in se se smejejo, raoqgovarjali so se med seboj in se še smejejo, klali so %a druge, Igri so prelivali za dnui-ge, pa n<iš nesrečni narod še danes ne ve, koliko žrtev je (lq>rinesel v korist drugih, za sefl»e — nič. Ono, kar bi tudi slepec videl, ono, kar ibi tudi ghnhec slišal, ono, Ikar bi m.u-tec goyoril, tega naš narod ne vidi, ne sliši, ne govori. To» •kar se v naših rodoljubnih časopisih piše, povdarja gromko, glasno, silno, tega naš narod ne sliši, resnice ne vidi, resnice naš narod ne sliši, kajti ta je . za njega, a on se bori nepre- ' .'ano za druge!	{
(jlejte, to je naše največje Ho. Ker ne poznamo svoj:h J napak, ker ne vidimo svoje •vrilklete nesloge f
In predno naredimo korak ' naprej, moramo znati za kora- ; ke, ki so nas vodili nazaj. Prvi : pogoj, da narod spozna sam 1 sthe. da narod spozna, da je ' 'VI neprestano goljufan, da 1 sprevidi Ikako je bil sleparjen t je. da narod mora »poznati preteklost. (la se bo znal varovati ^ v — prihodnjosti.	t
Ivtdor ne pozna svoj:h napak, kako se bo otresel istih? Kdor H ne /pozna svojih grehov in r stranskih zaboldljajev,- ne 1110- 1 re vedeti, kalkp naj v prihod- s njič stise otrese takih grehov, ' kako naj pride na prava pota. 1 Pod 'blistečim vildikom lažnji-ve kreposti, ho tak človek ta- ^ '<oj patdel, 11 tonil in tonil bo- • de, dokler ^a ne zadušijo, in j
I	ižnjlvo krepost Ivo pil in uži- r val toliko časa, dokler se ne ho opil in v pijanosti sam sebi ' zadrgnil vrat. In pri tem va- 2 ramjti samih sebe mislimo, da * <e <lela za domovino, za svoj '!< narod.	3
Kakšen sa<l, nesrečni narwl narcid sloven-ski, ko za druge--a vse žrtvujemo, ko za dru- 11 gega vse delamo. Kri tvoja, C naroki, daje sad onemu, za ka- n eretra jo prelivaš, in ne preli- 1 rnš jo za sebe, pač pa za tuj- 11 ;a!	r
Toda zaman je slepemu na- 11 miga vati. Narod ne vidi. On s nisli še vedno, <la kri za sebe 11
II	za domovino preliva....... ^
In kadar vprašaš narod, da ti 0 vdka'ze. kje je sad njegove kr- -
pl'jttme v roke in zakrikne: 'Pa, pa.... nam je lepo v tej Tvi, dobro se živimo pod sta- 11 •'m. lejpo gospodarijo z nami.. ' f»lej, pu-til si ženo lepo in '' •ožno, kje je sad? Sad krvi ' tvoje, mii»\a tvoja, kri< na Gol-rrt: slnveskega naroda! Ali se j nog(x*e v tvojem jeziku govo- .I« •i v uradih cesarja in kralja, 1 <atereiiui dnji š svojo kri :* ali v in;!Š d<-velj sol. da boš izobra- '' "c:i niti.l izobraženimi?, ali ti ' c prosto polje in got dovi, tla <• Irl iko reds sef>e in svojce? tlej, uf)ijaš se v daljni tujini, P loma pa t ]>raseta koljejo tuj-•i! ' !> In nič ne veš na"od o tem... 11 11 če mu rečeš, zopet pljune v \ ■<l>e in za*:kne: "Ah, ti si.... ^ i si, Srbin!"
Veliko je trpljenje, da na- s vd prepričate o njegovi Jiapa- 11 <i, t«tla dokler ne spozna svo- n ii'i napak, dotedaj ne bo 1110-^el naprej. n , Ali se kdaj sfiJametuješ, na-c d slovenski? ........... ''
Ali se zaveš, da si »prelival,	li se kopal v krv:, bil do grla v	ti krvi. vci.ltio v svoji krvi. toda	d kri je tekla za ilruge, drugi so	v se mastilj od tvoje lastne krvi?	k Kje je spomin, kje»je naš oče,	h naš ded, pradod, prapraded,	č vsi so kri prelivali, a 'vsi tiče	l danes 11a slaib'si zemlji kot na-	ii ši najstarejši, neikdaj še svobodni praočetje!	j Strezni se torej, jadni narod,	s vendar" že enkrat. Vrzi se v	t kri, olkoplji se v krvi, v krvi	t svojega naslprotnika. napij se	v krvi. da bo enkrat vendar do-	J volj. žaluj za krvjo svojo, ve-	: seli se nad prelito krvjo, če si io prel l — za se<be, da si s svo-	l ;o lastno krvjo postal večji,	c meč ne j ši in — svoboden!	t
' . •	■ ♦ ... ' V/
• £ "V. ; ^lliktiimirj	t ; ■ f
▼ sem |UflP«KrfwX"
•t- rm ■ -	1 "'^JmI^^ s h
Bratje:,
V Evropi se bije usodepolna vojna, Vi Ibo odločila med manstvom in slovanstvom. Ko-nečno jio uspeh odločit, ali se SAAetajost Slovanov nadaljuje ali se osvobodijo.
Milijoni enega' in edinega našega slovanskega jug», hrvatskega, slovenskega, srbskega, stanuje pod suženskim jarmom nemških in .mažarskih zatiralcev.
In v tej vojni je prišel čas tijilh svobode.
Dočim naši svobodni bratje Rusi in Snbi vodijo boj z našimi večnimi sovražniki, pa naši rodni (bratje, Slovenci, Hrvati. *-aja halbsiburšUe monarhije, prelivajo kri iza tkorist tujca, , bijejo se tproti onim, ki j:iht ho- , i*ejo osvoboditi, ibijejo se proti j nojitn rodnim ibratom — bije- . jo se proti samim sebi.
Tako delajo naši bratje na , >ojnein polju, a oni, ki so osta- f i doma, in katerim je bila pri- , zanesena pušika ali vislice, pa , ždiT.mijejo (po ječah, ali pa se laihajajo doma jkjkI večnim po- • icijskini nadzorstro<ii in sika- { lami. '1'alka je usoda -vaših bra-ov v idomovini.
V	teli teškili in usodepoln'h :asih je dolžnost vsakega čla- y la našega enokrvnega naroda s rbskeiga, slovenskega-in hrvat- (1 ikega, da od svoje strani na-etlijo vse da pomagajo, da se
o žalostno stanje preneha, da p ;e dopelje življenje naroda k n lovennu, naravnemu in svo- t »odnemu razvoju.	v
Naši bratje v Avstriji so r. klenjeni v verige, in absoluit- f) 10 jim je nemogoče, da naredi- y
0	kaj za svojo obrambo in ko-st. Zato je (pa tem večja in . iltiejša «:k>lžnOst onih, ki se na- (j lajajo tajvaj, da povzdignejo
a selbe in za svoje rodne bra- -j e glas svdbode, ki naj se raz-ega po celem civiliziranem j. vetu.	n
V	Evropi se je »ustanovil od- (| »or od nekaterih narodnih Iju-
ij. Hrvatov, Stilov in Sloven- |(. ev, ki so o') času iizbruha voj- j, ie 1»'Ii toliko srečni, da so po- n egnili avstro-og.rskini rabljem, jj n v tem velikem času so po- s a'rli svoje zmožnosti v korist n iaroda ter so osnovali jn^o- p lovanslkr 'komite. Središče te-iiu komiteju je v Londonu, to-a deluje v vseh prestolnicalh »nih držav, ki so naklonjene »lovanom, kakor tod i potom |( iploniatičnih zastopnikov. Jugoslovanski koifii-te deluje e um orno, toida potrebno je, a je podprt v tem svojem de-
1	r« 1 širokih harodnlhi slojev. v) \xla ker je ta[<o <JeIo v avstro-
I	;>-.rIki monarhiji nemogoče, se ^
komite clbrnij v zemljo, kjer ; skoro en milijon juigoslovan-kVi rojakov, ki imajo v tej ^ a 'žn i .do!)i .priliko Lit dolžnost, a spregovorijo resno ibesedo zat ranega ilirata svojega — a zeniljo in oce'ta svojega. ; Itn ko izvršujem to nalogo, ^
0	odredbi jugoslovanskega 'T ora, sem tprifpel med vas. ratje. da vam siporočiin želje
1	težnje, kaj dela odbor, in da -as poprosili^ iza po.moč in ^ kupno ('elo. Da tem ibolje zvr-
111 svojo nalogo, sem stopil v po ranim z najboljšimi zastop-jki -aiznih 11 a roti o v po raznih Testih, kak nač n ^aj bi se do- ^ il. da jugoslovanski narodi ^ ajbolje in uspešnejše manife- r tirajo svoje zahteve v teli ve-kih čas h:
I11 vvsi ti rojaki so se strinja- . i, d« se vrši vel ikansko narod- ^ 10 .viborovanje, na ^tero pri-lejo po možnosti zastopniki seli juigo-lovanskiih narodov, j akor Slovenci, Hrvatffc in Sr- ^ »i, kakor tudi poedinei, ki ho- ^ ejo s složnim in poštenim de-0111 delati za boljšo bodočnost J
II	svdbodo naroda.
Na tem naroklnem zborovan- ■ u se bo ^prejela resolucija, ki J e ibo (potem prdbrala pred vse- J ni »zclbraženimi narodi na sve- J u. resolucija, ki >bo glasno ^o- J edala. da smo mi Jugoslovani, ■ >lovenci, S"4>i, Hrvati, bratje J n da hdčemo biti svofeodni.
To narodno aiborova^je se J »o vršilo 10. marca 1915 v Chi- J a^, 111. Dvorana se bo nazna- J
lila pozneje.	i
: • •
•rJ^iffS^JSdTj^
db pravem č.«i zberete svoj, posQance, a poedwici,
oi> pravem .časa ni to'^o-rovanje. da složno in glasno
gar, pač pa popolen, svoboden narod na svojih lastnih svobodnih tlefh, v svoji lastni svobodni in urejeni državi.
Bog vam «da ddravje, jaz ,pa vam pošiljam bratske pozdrave.
New Yotfc, N.Y., 10. fefor. 1915.
Dr. Frtnko PotoČnjak.
v : —o——-
Mislimo.
Kaj je glavni namen naše pisave, našemu trudu in delu?
Da maš narod sprevidi, da iitv je ho lo, doma Jn. tukaj, da
laaaduje in propada, da preti: laišemu narodu sigurna progast, ako se narod in njegove živtjensike okoliščine ne spre- 1 /VDijo. Mi ikot javno -narodno flaisilo, se trudimo, da se na-rl l uži v i in spnzna ži vljeitike >OToje v tej deželi, kjer ostale večina naroda dalje ali manj »sa, to la v istem času posvetujemo ne 111 a jih no pozornost l-ogot'jkom v stari domovini, :jer so naši starišii, ibratje, mla-lina in starina naša.
K tenuu r\a's nagibi je ljube-en do narona, katerega člani mp. katerega sinovi smo. Pri-. ;anja nas ljubezen do nas sadili tin do drugih. Mi ismoiprepričani, da danes i med nami ne enega razum-ega človeka,.Iki (bi mogel trcli-i. da je ipri nas, v stari domo-ini. dobro, da se v Avstriji j ►ra\' ca spoštuje in da vlada j os-tava. V-salV razumen človek 1 e. da je ipri nas hudo in v.se arrl'iei Pa ne samo to, pač pa j ? vsakomur budi jasno .da liu- I o ni šele cxl včeraj, da je talco j taro kot najstarejši izmed nas. i 'isti. ki so nrišl? pred 30. leti j rm. so prišli ravno tako radi i iikote '"n f'atfra.nja v stari do- ] lovim i kot oni, ki prihajajo j anes.
In alf je «am narod danes j H v vsemu temu, ali ne bi bilo j ilhlko v nasi domovini bolje t ego je? Tudi pri nas imamo wli, kate.rm bi se po celem * t etu Ihfirlo godilo, ker niso za ' obeno raibo, ker so lenuhi in , r>stc|orči in ll)i se radi od dela -rrr iS rfveli. toda velik <del na- « >da je marljiv in delaven, pa ' en d ar se mn Inrdo godi, in ] ajvečlkrat celo uslatbše kot onim 4 nnlbom. ki na tuji račun ži- -i'jo.	•.	"
iNaiša slovenska domovina * na lepe in rojdovitne kraje, i* ' 1 *'rr j Vi je malo kje drugje, . fp^lia ni preveč naseljena, pa « emTar se ne da na njej živeti, -udje »be^jo na vse Ikra je. Ofkod vse to? , . Odtod, ker oni.'ki so .za to ' ostavlijeni in iplačani, da dela- " > za qfooni 'blagor in na/odni , apredek; to iplačo zastonj do-'vajo, in tor kar delajo, je pro- J narodu, iker jfim tako zapove- J lYjejo oni, ki so jih postavili J \ gospodarje, Nemci En Maža- \ '"i, k' z našim trpljenjem, z na- J 'nt denarjem, ki za davke pla- J amo, delajo tako kakor sami ! rčejo, za njih korist, za našo cr1 !o. Pa naj ibo narod še ta-o delaven »11 marljiv, naj še ! \ko hrani, naj bo 'zemlja Se ifco .plodovtta, ako vlada na- ;
zatira, vje vse zastonj, ta-a zemlja in talk narod ne mo- ; ;ta napredovati, narod mora 1 ropadati in konečno zgiiniti.
Vzemimo primer iz vsakdanja življenja, v/zemimo eno n-ižino. Družina dela od zore
Dalje na tretji strani
ALI VI	\
ali vafti prijatelji trpijo na V
ŽELODČNI BOLEZNI \
Slavni tdraTniki poročajo t
564 slu ajrv »drarljenih
564 »lučajev OZDRAVLJENIH ff
S pomočjo Oxyolina Pridi- ® te r na* urad in mi ram poka- M temo ta poročila in dru«	§
Dr. L. E. Siegelstein, J
no« P,rn nfirnt	■
rtrn.amni »""*•	^
f	74( KucM I Af
----------------- " -
--i |
IftSIP	SLOVENSK1 ^
^grebni zavod, zaloga
rv fif p	pohištva, pečij in barv.
/■It	Kočije in avtomobili zae
mJMJMJmJ}	poroke, krste in druge
mmtmm	P^*-
_■	I	----J
TEL. MUNCETON »Al
crank černr
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	Mmd
* S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATf^INO.
6033 St. Clair Arc.
Kadar Selite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone plotter vseh jesikih, posebno importirane ilovenike ploiče ir state domovine ter vse t to stroko »padajoče predmete, obrnite se »aupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur. datnine in grafofonov. Vsako
blago jejamčcoo.
STEPHEN Z60NG,
CHISHOLM, MINN.
Gostilničar in javni notar.
V zalogi imam domače in importirane pijače m Smodke. Ako vam pri Kanji ne povedo u-moj prostor pa site na Številko 109.
BRIVNICA V KLETI.
JOSIP MARINflC,
Cenjenim rojakom s« priporočam za nakup vsakovratnlh ur, j verižic, priveskov, prstanov a -Jednotnlm znakom vsake Jedaote, poročnih prstanov, Columbia grafofonov in plošč. V zalogi Jmam I slovenske grafofone in ploiče lz stare domovine.
S]>rejeniam v popravilo vsakovrs\ne ure, tudi kar sa tiče zlatnine tn grafofonov.	•■''f^liH
Torej rojaki, ako ftellte zanesljivo blago kupiti alt popraviti, pridite k meni in videli bodeta, da ste bolje postrefbnl kot pH kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba.
Se zahvaljujem za obilen obisk moje trgovina, ki se nahaja ns 5805 St. Clair ave. blizu S5. caste.
Ne pozabite gesla 0voj! k svojim!
■J. S. Jablonski,
Slovenski fotograf
m St Clair A*	MM Broalvtj
Izdeluje slike za lenitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po niakih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko r naravni -velikosti zastonj.
m- VSE DELO JE GARANTIRANO.
Slovensko Podjetje.
lavanjeA proti efnja tu dragim wugtUa.
—^^H^1----------
POSEBNOST! Varnostni bondl za druitvene uradnike po 25c od $100.00 na leto. ~ Javni notar. — Pojaanila in aaaveti zastonj.
AUGU8T HAFFNER,
1203 Norwood Road.
BI rf-k m m ■ LU ... I 7 —_	g.	M T A
^ MttB	hfltiit iid 1 '	-^^r^j
^ I>« h't ^ av *	. - ' . VI'	le k *
Ustanovljena 13 ~ puMiM' '^ivni sedel:
, lflin' 1^513	n 1
novembra ltuu.	M v-icvemno, vr.
T*-''"'-''	<'*! T C"'-' Z-' 'V •'.'/' \ *
Inkorporlrana v d>|avl Ohio 1«U 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK. »105 St. Calr Avenue.
7 ** PutflMcdjednlk - PRIMO* KOGOJ. 3904 Bt.Clair Avenue., v ;
Tajnik: FRANK HUDO VERNIK. 1058 Baat SSJad Street.
Blagajnik. JERNEJ KNAUS, «129 8t Clair Avenue.
Zdravnik: JAMES M. SELI »KAR, 6127 St. Clair Avenue.
ODBORNIKI: F. M. Jakšlfi, 1203 Norwood Rd. Joilp Rusa, 1306 B. 66 Si lir Zor'fi 6909 Proaaer av Frank Čeme. 6033 St. Clair Ave. Anton Grdlna Km Bt. Clair Are. Ignac Smuk, 1098 B &at 66 St Anton OlUr. 1168 B. 61 St Zverino glasilo "CLBVBLAND8KA AMERIKA" Val dopisi druge uradne atvarl in denarne nakasnlce naj se poliljaji |pa glavnega tajnika "i^:!;'
Pisarna glavnega preda ae nahaja na 1062 E 62nd Street, prvo nad Artropje, sadaj. Cuy. telefon: t lin^eton 1276 R
|do mraka, muči se in hrani, :,toda te poglavar družine ne de-' la n.ič, ipač pa Ib-rez računov za-pi^vlja in ra«siplje, ne Ibo sto j/ok -dovolj, da mu znosijo stou-
In (kaj šele potem, če je gla-Iva talke družine tujec, najemnik, iki nikdar ne polaga svojih |fračunov, ;^ač pa^se hfuje, ki sistem a titon o dela za tem, da pro-Bpade ona držina, da si on pri-
svo, kar je še ostalo! ^^Primerjajte ta/ko družino in ^riavš slovenski narod! I" Koliko je pri nais ljinHi v vi-ildkili službah, in kateri so, kdo filmed njHi se briga za napre-Bek svojega naroda? Služijo Kuj>cu>, od njeiga so plača,toda « pomočjo narodnega denarja. a tega nečejo priznati, s, Oni, kri moral na -Sloven s-Jfcem »biti glava velike narodne Ir'fyfrHne, cesarski namestnik v iViuUjani. je vedno tak. o kate-/rem se ve. da bo delal po zapovedih taijca. ker je sani tu-■ jec. On bo vedno delal tako, d-a % spravi narod na <beraško palico, kajji iberafški narod je ponižen, a vlenar, iki iga je imel narod, si (prisvojijo tujci, narod pa /ra/tirajo po celean svetu.
Dočim se druige vlade tru-"ilfjo, da svoje marode dvignejo, ise v lAvstrfji dela na to. da ostane narod mutec in glu'hec in slepec pri zdravem teles«, ido-i čim drugje javni uradniki polagajo svoje račune narodu, ore-Wiijajo pri nas urkclnl ljudje ■kefefte kmete in rokodelce, iz-Kljalce naroda pa odlikujejo s ncaratnimi svetinjami!
In glejte v tem je glavni in redfini vzrok, da.naš narod od ) dneva do dneva propada, in najhuje* pri tem je, da narod tic spregleda, pač pa se še ve-(fino <tjrži svojih mučiteljev.
Za/to pa je'bilo posvečeno vse našel tlelo, da odpremo našemu ii.-ubdrti oči, ker kakor Ihttro naroči' uvitli, odkod mu prihaja j/lo. .mi ne verujemo, da bi bil Stnarod tako blazen, da ne bi pri-1 jel onih. ki so iga stoletja va-rali. i'	jjhfi
Kcliko je imelo naše delo do-|?e(f»j uspeha, se ho kmalu vi-•tlelo, in po tem bode uravnali Jtudi naše nadaljno ravnanje za f .«vobo<k) naroda in domovine
I / Dopisi
;*Ely, Minn. Znano m; je, <la Be. pred par leti na dwnajtkem j rotovžu' plapolala frankfurtar'-fea. kakor v zasmefli Slovanov, l|i se" iborijo za svoje narodne ideale. Frartkfurtarica je bila jgoNeišena kakor v spomin slo-gXanski Avstriji, da še dolgo ne p?mejo Slovani misliti na 'boljše ! r drčnost. da nesloga in kori-stolilAbje ,posameznih stramk mi .plemen se vedno omogočuje i nemško nadvlafdo. Pa se se doJ mi ljudi, ki nagovarjajo avstrij-l ^ko vlado, ki mora pleskti tako, ilcakclr jti Nemčija veleva. Kli-Kugii: Proč s tako vlado. Naj |se vookliče rojakom v spomin: |HPtlj niso spečih, ne bodo nas
£ G. urednitk: Se nekaj, toda Jztli ?e ni i laž. Morda je pa le ®es. Naj povem* da neki rojak, i ki ie ptiSel il?. Nemčije tu sem
i — gl«t ;le smrti Rudolfa, so le začasna tolaižf>a radovednemu ljudstvu. Mogoče je tako' res, kajti vsak dobro ve iz časopise v, da v Avstriji tudi .niso iz vasi Selo bU«u Morač fanta Cerar spoznali, ki je hodil . 28 let v ženski obleki. Zapisal sem torej, kar sem izvedel. šiba.
Girard, Ohio. Cenjeno uredništva. Dovolite mi nekoliko orostora v našem naprednem li tu. Kalkor povsod, so tudi tukaj delavske razmere slabe. Slovenci smo večinoma zapo-sljeni v tukajšni usnjarni, ki d'>ratuje sedaj samo 7 ur na lan. Zasluži se za sproti. Na p~ihranke nam še- misliti ni mogoče. Dosedaj je bilo to mesto suho, dne 5. jan. pa smo" t:volili za mokro, in dobimo v kratkem nekaj gostilen. Pri t.nui^tvrh smo Klolbro zavarovani, eno -društvo spada k S|NPJ, drugo k 9SPZ. Pozdrav Slovencem po Ameriki. Ipavec.
Aurora, 111. Blagovolite natisniti Jeh par vrstic iz naše natselbirie. Z delom gre prav sla.^o, eni delajo tri do štiri dnij v tednu, <^ugi pa prav nič. Društva imamo tukaj štiri, in Vi se rojatti lahko bolje razsume-li za boljši napredek med seboj. Ker je to prva naloga Slovencev v Ameriki, da dobro skupaj držijo in vsi stremijo, da se izdbra'zjo. da dobimo več spoštovanja pri drugih na--nd ili, . ajedno pa upoštevanja. \Ledstbojni prepiri, kale or tu-Hi prefnri doma in po gostilnah, ne koristijo nikomur nič, zato ie nafmlje. da si vselej trezno :n palme t no sežemo v rofl<e ter drž:ino skupaj za našo boljšo bodočnost. Strankarske, nevoščljive in malenkostne prepire pa vpzimo med staro šaro. Moderni narodi naj moderno in bratsko napredujejo.
Naročnik.
, Chicago, 111. Povsod se opazuje navdušena živahnost pc čaiopisju in med privatnimi ijudmi. po.-eihno Slovenci, ki stremijo za holjši napredek •vojega naroda. Našemu narodu v stari dorrfOvini so vezane "Oke in jezik, kakor je vsakemu znano, kajti brutalna nemška vlada pošlje vsakega na vešala ali vsaj v ječo, ki le spre->< vori resnično 'besedo o polo-riju. Zato -se srca rojrfkov v stari domovini obračajo do rd= jakoy v Ameriki. Upa se, da bodejo ameriški Slovenci sku-•1 paij 7. drugimi Slovani kaj mogli storiti za nadaljni boljši obstoj in oprostitev našega naro-*h i y pod teŠIkega tujčevega jarma. In P^'ot se vMi iiz sedaj-nega g'^bsunja se je pozivu za druženje a'tneriskih Slovencev culzvala večina razumnega naroda. kar je lepo in prav.
Nekaj ne smemo pozabiti. Tukajšnji Nemoi in nekateri Amerikanci vidijo Evropo, posebno Rusijo kot nekako gro-zo, toda ti Nemci ne v:dijo svoje gref e in ti ^Amerikanci ne vi'lijo svoje "Sibirije" v Ameriki. To so West Virginija, Colo-ado,. Michigan, Pensyjvania. Zatorej je doflVnost vseh Slovencev, da si povsod složno podamo roke, da §i pomagamo tukaj in tam. Dostikrat se slišijo besede: Vsak zase, Bog za vse. V več}i meri so pri tem prizadete Slovenke. Alko jih človek poprosi, rekoč: Prosim te ibo-di ta'k'o dobra m prijazna, daj m' ddbiti del6, ker včasih t s^ delo po priporočil« prej dofoi,
Zakaj je ravno me<l Slovani taka .nesloga, ko «iao vendar tako šilno mdčni, če skupaj idrži-rao! Želeti je torej, da se tudi v tem ozhm iziboljSa. ' F. W.
Joliet, HI. Dasiravno prehajajo pogosto dopisi iz našega blaženeiga Jolieta v lbtu Oev. Am. vendar nikjer ne opazim delavskih razmer opisanih. Da pa ne ibodo po drugih slovein-kih nasetbinaih mislili, da 'smo šfli že v krtovo def'.elo, ali na gališke poliane prelivat kri za par tistih glav, katerim Am« SI. tako slavo poje. Da, mi delavski trpini . smo še vedno na svojem mestu, posebno sedaj, ko se je delavski položaj nekoliko zboljšal ali v tem pomenu ibesede le malo, in še to samo starim delavcem. (W.<atere tovarne so pričele obratovatr ipo šest dnij na leden, pričakuje se pa, da bodejo tmdi druge, ki delajo sedaj po 3—4 dnij na teden, tzačele vsaj šestdttiij idelati. Vsi želimo, da, ;bi se to uresničilo. Vendar se pa položaj (brezposelnih do-se^laj ni prav nič spremenil, ker jih je videti vedno prav mnogo v velkth trumah pred tovarnami. In tako mi je pred par dnevi nekdo pravil, da gre vsak dan po dvakrat pred tovarne, ali dela ni, tudi če bi ga hotel doibro plačati. Iz tega se yidi, da "je delavski položaj še vedno slab.
Ker je ravno 'sedaj tisti čas, da eden drugo lahko vzame, se je nekoiko fantov naveličalo samot ari t i <'n so nastopili pot javne poroke — v t akonski jarem. Kajti veliko je fantov v Jolietii, pa tudi deiklet. Mogoče bi jo tukaj staknil oni večni popotnik in humorist — Tr-bo\čev Tone. Pozdrav
John Wirant,
DENARJE V tTARO DOMOVINO.
Promet z Avatrljo se je toliko zOolj 6al, da imo ae soperodločlli pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi ae raimere potneje na kak nadr predrugačlle, In bi »e denar ne moge (splačati dotočeoim oeebam. bodenu Jatega vrnili pošiljateljem, aH pa *< enkrat odposlali. Nikakor pa ne rao remo jamčiti sa tako točno poslova n)e, kot preje v normalnem času. Za to svetujemo rojakem, da sačasno po Slljajo le za nujne potrebe, manjAf zneake, kateri naj bi ne presegal! naenkrat svoto 600 kron.
CENE:
6 kron 9)1.10 I 100 kron 920.0(
10..... 2.10 110..... 22.0(
16..... 3.10	120...... 24.0f
20..... 4.10	130..... 26 0<
26..... 6/10	140..... 28.0i
»0..... 6.10	150..... 30.0C
86..... 7.10	160..... 32.M
40..... 8.10	170..... 34.0<
46..,.. 9.10	180..... 36.0(
50..... 10.00 - 190..... 38.0(
516..... 11.00	200..... 40.0<
60..*... 12.00	250..... 50.0»
85..... 13.00	300..... «0 0<
70..... 14.00	350..... 70.K
75..... 115.00	400..... 8n.0<
80..... 16.00	450_______ 90.0»
86...,. 17.00 j 500..... 100.0^
90..... 18.00 1
TVRDKA FRANK 8AKSER
62Cortland St., New York, N. Y.
Samo $2.00 za celo leto. lr dobite "Clev. Ameriko" v hiS' vsak teden dvakrat
—i
J ALI VI
ali va^i prijatelji trpijo na j
l SLABI KRVI. !
t - 1
^	Sluvni zdravniki poročajo j
m 527 »lučajev zdrnv''cn"b
fl27» utaj«v OZPKAVLJRNIH j
g	S pomoči«) Oxvolina in i»e- J
ruma Pfldite v aS »rnd in vam j * bodemo pokazali ta poroti a S. in druga, ki vn» prepričuj >.
J Dr. L. F. Siegelitein,
E	.1« H »»eriniMirut HWk- r \
g	74A B ne tri A rane	I
t ***********
POZOR! *
Znani rcj?1< f. Zakrajšek print ročji svojo novo urejeno vsem potreibam ustregujoče ^rt cerijo. kjer dobite vse jest-vine po n'^cih cenah in sveže prevažam vsakd\Tstne stvari kadar se selite, ali kadar potre (Uujete dobrega grocerista s< ctglaisite na 6422 št. Clair Ave Prva vrata od B. I„e us tig. Cfuv. Tel. Princeton 2986 K
—-:->UX>]
Slovenka -dcibli takoj delo Z2 hišna opravila. 6302 Edna ave
Wie ff krojaški iryomocr1 k,'Na
Pozor rojaki, nevarnost!
Vsak človek pri zdravi pameti mora pripoznati, da če je človek izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razume. Torej nemarnost za vsakega, ki kupi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše, in v teh dveh stvareh imam že večletno skušnjo, torej niste v nobeni' nevarnosti, če kupiite . od mene. Vprašajte Oneida, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam. Josip Zajec, 1378 /E. 49 th St. Cleveland O. Central 6494 R.
(19)
LAUBOV UOLDKM lil)
KRUH
je norejen v pekari i tako čist, kakor od vaše matere, draga goapa. Okusen kruh, vsak hletaec zdvit v papir. Vsi gro-cetji.
The
Jacob Laub Baking
Co«paiy
4919 LORAIN AVE.
'	■	"r	■ '
Naprodaj je lepa fatma, o/bse-gaječa 102 akra. Na farmi je 6 krav. 2 konja, 2 žreketa. in, vsa farmanska oprava. Cena po dogovoru. V račun se vzame tudi hiša ali let v mestu. Ya nrlj« od Kelanice, mesta pli cestn« železn ee. LakeShore'in Nicke Plate želznica zravčnr, «do šole oetfove 10 minut, do AshtaCoult 10 »milj, 40 milj od Clevelanda 'N'1a pose tvu je 200 sadn-Mi dre ves. črešenj. jallwlk, itd. Vsa* si lal:iko srečnega šteje, ki tc kuipi. Jos. Tunk, R. 3, Box n Geneva, Ohio.	(15]
111 ..
in >IB poti, (• ni »j«»o» r*c«ipt natančno n ar« jan ia od naj£»laji<h (dra*il, im a* mora ozdraviti.
Vali mdravtiilkl racapti marajo »riti r na ta lekarno, kjar bodaja adalani natančno p« talji adravatka. Imamo tudi p*p«lno salo-goBumijavik pradmator. loalataik po t rab ičin, diiav, cigar in »ladkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
AddUon Rd vogal St. Clair Ave.
■I. 1'	---- '!. 1
Pošteno dekle dobi delo za 1 'viuCi njl. A. Zaviršek. 3332 St Clair ave.
J ALI VI
ali vaM prijatelji trpijo na i
i J E T I K 1. !
I?	Sluv i »travni <i poročajo	|
m.	4	1
m	G24 slučajev »Vavljenih *	i
a	(satataa i« ika	'
I 605 »lučaje v OZI) RAVI .j KN IH ]
E	Potom OxyOlmt- »Irarl r-	1
m nja. Pridite v n»<S ur«d in vrni	)
tn imiia ki v.-inpie-
i p i nji i.	I
J Dr. L. E. Siegel tein, j
*	M i rft iinriu H'lg.	I
M . 7*rt liil Avenue	J
m	' .	• / -
V najem se oddajo trgovsk prostori zajedno s stanovan jem v pritličju. Dobri trgov tki prostori i>a podjetnega "člo veka. 989 Addison Rd, (16
...________________ . . t—	1
1	•	^
Ra^inien slov^nsik^
■ ••."'Mr
Potmi
Občinstvu uljudno na- j znan jam, da sem otvoril I svoj lokal za
FOTOGRAFIRANJE,
6009 ST. CLAIR AVB. I j blizu 60. ccatt
Izdelujem vsakovrstne ' slike, osebne, Ženilovanj-ske, športne, društvene, itd. Cene od $3.00 naprej ducat Pri naročilu 12 slik, dam veliko sliko 1 zastonj. Najfinejše delo. I
Se priporočam
A. RYCHALSKI,
60t)U ST. CLAIR AVE.
I^i Glejte, da ne
Pf Fain Expeller | ill s sidro znam-.
New YoHu
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovensk-prodajalec Josip Vidmar,15217 Lukno\ ave. N. E. blizu šole
(37-14-36-15' — —
« ALI VI •	;
sli vsii prijatelji trpijo ns ]
i Revmatizmu i
J	Slavni zdravniki poročnio |
m	138 alučajcv zdravljenih
*	^Hi slučajev OZDRAVLJENIM	\ t	1
_	S pomoč ju Oxjolina in ti-	j
*	- nuaoidala. Pridite v na« urad
i in mi ram pokairtno ta poro- '
čila in druga.	1
- |
J Dr. L. E. Siegelstein,
I	8(1« rcrtnfim-n KIiIk.
H	7*« Bull U AVtnm	|
-X
A. N. KOLAR,
Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA
3222 LAKESIDE AVE.
Se priporoča Slovencem t obilen oblak. Točna postre-» žba. Vedno sveže pijače.
M---
National Drug Storil
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 6i. ceste S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniš-ke predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najiboljši lekarni.	(45I
Dobro idfcča trgovina je napro daj. MOdno blago in obuvala Trgovina ima male sbroške pa dela ddbre kupčije. Vpra šajte na 15406 Calcutta ave Gollinwood.	(16]
i
, — a ^ _. _ ... ^	V^A^ _ _
rel	D — [Plin tn Ifiellr
Uradne ur« od 9—« [—5. Pondeljek, četrtek in 10->oto zVečer od 6—8.
Oretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven-iko in nemško., 5403 Superior ive. vogal 55. ceste. Cleveland,
Dhio. l^i^i . (23-46) , ==fi
LORENC
Skok & Co.
4118 St Char-av.
venski klepar in strešni krovec. Bar-va hiše po nizkih cenah.
■ ' ■
POZOR!
Cenjeno občinstvo se opozarja, da bcxleni zopet pričel obleke delati na tedensko odplačilo. namreč en dolar na teden. Za začetek bi torej potre-ll>oval vsaj 150 mož in fantov, da se kolikor mogoče Jiitro zglasijo v moji prodajaln1. Saj veste možje in fantje, da se -pomlad 'bliža,- spomladi se pa vsak rad postavi z novo obleko, zakaj se ne bi tudi mi. Zatorej ne zamudite lepe prilike, .tn ipridite k nam. Jo« Gornik, 61.13 St.. Cla:r ave.
lP.S. Pros'm, da pridete čez teden, .ker v nedeljo je zaprto
(15)
Bolečina v hrbtu in atraneh.
Citajte kaj gos. Roai Skroch, 1428 So. 14 St., St. UouiB, Mo. priporoča tistim, ki trpijo v sled bolečin v brb-tu ln atraneh. omotico In splošno slabostjo: '63d a J sem zopet popolnoma zdrava, »kozi upljlv Severove-ga zdravila za'obistl in Jetra. Preje nisem nikoli mislila, da al bom kdaj zopet pridobila »svoje prejšnje zdravje. Sila sem tako slabotna, da sem mogla tri mesece ostati v postelji, stati nisem mogla radi omotice. Imela sem tudi bolečine v hrbtu ln straneh. Va&e zdravilo za^pbistl ln Jetra mi Je doneslo zateTJeno olajftbo." — Poskusite Severovo zdravilo za oblati in Jetra (Bevera'a Kidney and Llrer Remedy) za zdravljenje vnetja oblati in mehurja, zmdrievanja vode aH gosto vodo, bolestnega pu&čanja vode, oteklih nog ln bola v hrbtu vsled oblstnlh neprlllk, zlatenice ln kislega lelodca. Cena 60c in $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Še vera Co., Cedar Rapids, la. (2)
rC\ av**%^^a k
FINO VINO redno dobite pri Joe. Koželu. Belo, niagara m concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jo* Kozely, 4734 Hamilton ave.
(»•i j)
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, |
Dr. A. A.
Kalbfleisch, 1
; 6426 St Clair Ave, j
; Govori se slovensko in hrvst- f ! sko. Točna postrežba, časo- | I pisi na razpolago.
Ženske S
; strežnice. Edini zobozdravnik- I j ki ursd v mestu, kjer se govori | ! slovensko in hrvstsko.
9
Uradne ure:
Od 9i30 do 11*30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 svečer
J Telefon urada:
[East 408 J.
Telefon atanovanja:
Eddy 1856 M. i........................
Kje se nahaja Mary Grošelj7 Pred 3. meseci je bila v Cteve-lamtcliu tna 1585 E. 40th St. Pro-s:m cenjjene rojake, če vedo za njen naslov, da mi pišejo, »za kar se že naprej zahvaljujem. F-rank Razirager, P. O. Palas, Rout County, Colo. (15)
HAROLD £• EM ERIC H javni notar in zastopnik za za-varovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskr bi posojila. Tel Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanjem
16305 Št. Clair ave. Collinwood Sta- Cleveland, O
Nala slivovka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena 6 steklenic je $6.50, 12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $3.
Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55, 60, in 65c.
Katavba in Delavare vino 75, in 80c galona. %
Za vina računamo posodo za 5 in 10 gl. $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod brezplačen. Naročilu naj te priloži denar ali Money Order in natančni naslov.
Za prlatnoat pijače jamčimo
The Ohio Brandy Distilling
COMPANY
6102-04 St Clair-av. Cleveland, 0.
Čbtenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moike obleka ...............$1.00 Ženske kilclje.....................SOc
Molke suknje .................$1.00 Ženske dolge suknje.....;..$1.00
Jopiči...............................SOc Ženske obleke.................$1.00
The DAMM DRY GLEANING Go.
Ca»t 73S-W |574 e. 55th ST.	W24
*	A. J. DAMM, poslovodja.
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI. 6112-14 ST. CLAIR AVE. |
i-v .	i	j i .. •
Materina Žrtev.
Roman fr i*mfntncmkerevolucij*.	^
-tUML	____
Frasceakl apiasl:	^Jg M	Za O. A-.p*-M
VlctsrHsge. •	B^^T ,	L. J. P.
BESSfe?* ''"'T'
V telesu Cimoupdaina sta bila dva moža: en žalosten, en vesel, Oba sta bila zadovoljna. Kajti Cimoudain je videl Gau-vaina zmagovitega in objed-nem strašnega, Cimounlain je je vwlel Oauvaina, kako tla^. «ence pod se(lM)jf razganja temo^ Videl ga jc kot angelja, ki nosi strašen meč v roki.
In ko je bil na v&ku svojih sanj, je mahoma začni pogovor v sosednji sobi, kjer so počivali navadili ranjenci. Takoj je .'(poznal Gauvainov govor. Ta glas, <ki je kljnil) mnogim pro-š) tn letom se ved.no donel v njegovih ušesih. Poslusal je. Cul ie -Stopinje vojakov. Eden • izmed njih reče:
'1FV)veljn«k, to je mož. ki je streljal na vas. Ko ga nihče ni opatzoval, se je splazil v klet. Našli snio ga. Tu je."
Potem pa sliši Cimourdain, da se Cauvain približa svojemu napadalcu in ga vpraša: "Ali si ranjen?" '"Dober sem, da me ustrelite."
"Dajte tega moža v postelj. Obvežite njegove rane, skrbite za nje&a, owlravite ga." Tako je govoril Ganvain.
"Jaz hočem umreti," reče na|pa<lalec.
'^Zivel boš," reče Gamvain. "Hotel si me ustreliti v kraljevem imenu, jaz ti pa prizane-sem v imenu repull4ikc."
Kot senca se pojavi na čelu (iinoiMxla'na. /5b"iuli se mahoma kz svojih sanj, in sani s seiboj nerazumi.no mrmra: i"Pa res je usmiljen."
SEiSrno IPIOGUAVJE. C zdravljena praa, krvaveče
Kana se hitro ozdravi, toda
bil
je se nekdo drugi lx>lj hudo ranjen kot Cimoundaina. Hila je ženska, ki je bila ustreljena v Henbe-en-Pail, toda ne mrtva. To je (bila ona ženska, katero je berač. Telimarch pobral v mlaki krvi
M iohelle Flediard je bila v večji nevarnosti kot je mi-slil Telimarch. Imela je rano na ramenih in eno v prsih in v istem času je krog-lja zlomila njeno vratno kost. Toda ker so ostala njena pljuča nedotaknjena, je (bilo upanje, da ozdravi. Telimarch je bil dober zdravnik. Pozrnal je rdie, zdravilna zelišča, in močno se je trudil, da ozdravi netznano žensko. V svoji duplini je neprestano capljal okoli nje, negoval jo, in hvala mui, ženska je živela. Vratna kost se je zopet spoprijela, njena prsa in ramena so se za|prla. V nekaj tednih je bolna žena okrevala.
Nekega jutra je že lahko sla ven iiz duplji ne, oprta na TeHmaroha; sedela je v solti-cu pod drevesom. TelhnarCh je malo vedel o njej, in rane na tprsi>h 'zahtevajo potpolen mir. Ves čas zdravljenja skoro besede nista spregovorila. Ce s je ona želela govoriti, je Telimarch odkimal z glavo, in morala je molčati. Toda tega jutra je 1)ila močna, .skpro je že sama lalhlko hodila. Telimarch jo je ves vesel gledal. Ta stari, pošteni berač se je pričel smejati. Govoril je z njo.
*1N'n torej smo zdravi, nič več ni rane," spregovori z ma- | terjo.
''Rarfven v srcu," odvrne ona.	<
In čez trenutek spregovori žena:	.	j
"Torej ne veš, kje so?" | "Kdo?" Mpratša Telimarch. "Moji otroci."	i
Tellirraroh v resnici ni vedel. ' kai naj reče materi. Gotovo ni | lahko govoriti z materjo, ki je t igubila svoje" otroke. In poleg i tera, kaj je pa on vedel? Niče- r sar. Vedel je samo, da je bila l neka mati otbstreljena, da je naše! to mater na tleh, ko jo je pnforal, da je bila natpol mrtva, J da je imelo to truplo tri otro- s ke, in da je mark« Lantenac, t
potem ko je*dal streljati na mater, odpeljal Iti otroke, in to je bilo vse <za Tellmarctw. Kaj se je zgodilo z otroci? Ali še ž ve? Vpraševal se je samega se')e tisočero vprašanj, toda nobeno ni mogel odgovoriti. Kmetje, katere je vpraševal, so samo zmajali z glavami. O monsieur ju Lantenaou ni nihče rad govoril.
In če kmetje niso radi govorili o Lantenacu moramo reči. da tudi nisg radi govor 1 i s Tellniarchoni. Kmetje imajo posebne vrste sumnjo. Tell-marcha niso ljubili. Zakaj je vetrno gledal v nebo? Kaj je delal v svojih dolgih urah samote? Hi] je res čuden mož.
"Moft je prismojen," so rekli.	I
In ne samo, da je Tejlniarch živel sam za sebe, celo ogibali so se ga ljudje. Zatorej pa tu- ^ di n; mogel dobiti tolike informacije kot bi jo rad. Vojna se je razprostirala po celi deželi, kmetje so se čimidalje bolj oddaljili od svojih 'krajev, pa tudi markiz l^antenac je zginil.
Ko je spregovorila žena: "moji otroci", se Telimarch ni več smejal, mati |pa je postala zamišljena. Kaj se je godilo v njeni duši ? Bilo je kot globo-čine prepada. Naenkrat pa zo-!>et pogleda TeHmaroha in za-kriči z groznim glasom: "Moji otroci 1"
Telimarch sklone glavo kot bi se čutil krivega. Mislil je na markiza Lanteuac, katerega je iniel v svoji oblasti, pa ga je ?,nustil. Dejal.si je: Gospod, kadar se nahaja v nevarnosti, te spozna, ko pa je izven nevarnosti, se ne zmeni več za tebe.
In ponovno seje vpraševal: ' Pa '»akaj /.lmlja sem rešil te-
«*a gosipoda!" 7
In odgovor^ si je: "Zato, ker je mož."-
Potem pa je momljal: "Oh, če bi vedel!'
Grozno- mu je bilo misliti na to, kar se je zgodilo. Torej njegovo dobro delo se je spremenilo v slalbo. On, ki ohrani volku življenje, pobija ovce. On, ki ozdravi jastrebove peroti, prinaša jastrebu plen v kljun.
In Telimarch je resnično •čutil, da je kriv. Jeza in duševna bolest te matere je bila ušnv-Ijenja vredna.
Kiju'!) temu jpa je imel eno tolažibo: Chiranil je mater pri življenju. Toda otroci! lil mati misli samo na otroke. Z1 laj-ci se hipoma r.Opet ol>rne proti Tellmarchu z globoko udrtinr ičuni, iz katerih je sijala žalost, iu reče:	1 "Tako iiie more it: naprej!" "fiššlš!" odvrne Telmarch. Ona pa nadaljuje: 'IX'arolbe si naredil, ker si me rešil, in jezna sem na tebe. Raje Ibi bila mrtva, ker ipot^ni .bi 1 vsaj otroke v nebesih videla, fait moram pOxvedeti, <kje so."
On pa jo prime za roko in potiplje njeno žilo.
"Pomiri se. sicer se te zo-;hm prime mrzlica." Ona pa surovo vpraša?" ' "Kdaj smem oldtod?" "Proč-?"
"i)a, šla boni proč." "Nikdar, če n£ boš rabila pameti, jutri, če boš pametna".
"Kaj misliš o tem, če bom pametna?" ''Zaupanje imej v Boga." "Bog! Kam pa je dal moje »trolke ?"	<
In vsa je "bila iz sebe. Njen ' {las je polagoma postal bolj xrijaizen.
"Saj Veš," reče mati, ""da ne 1 norem biti drugačna. Ti nisi nikdar imel otrok, jaa sem jih ^ >a imela. To 'je razlika med 1 nenoj in teboj. Nihče ne mo- i e soditi o stvari, če je ne poz- ' la. Ti ni?i nikdar imel otroke, i] ca j ne. da jih nisi imel?"	j
"Ne," od-vrne TeHmarch. \ "Kar se/paimene tiče, nisem i^kdar kaj •druzega imela. Kaj " em brez svojih otrok? Rada a i videla, da mi kdo pove, za-
j&ifiitk.	i! i.	, ,, \. •	.	.J
L	\
(kaj *e<m brez otrok. Toliko vem, da se je ndkaj zigodilo,
'oda ne vem kaj. Uibili so mojega molža, streljali so na mene, pa me vem, zakaj se je vse to zigodilo."
'Utojdi," reče Telmarch, mrzlica zopet prrhaja. Ne govori več." Ona ga pogleda in aimolkne. (3d tega dneva ni več govorila.
Lazila je okoli dupline, pose-1ala pod drevesom in molčala. Telimarch pa jo je usmiljeno pogledoval. Čutil je grozno trpljenje te matere,
'Da, da", je govoril sam s seiboj, "njene ustnice ne govo-rjo, toda njene oči pa dovolj. Vem, kaj jo muč', saj vsa nje-| na duša priča o tem. Ona je fiiila mati, sedaj pa ni več. Dojila je, sedaj <pa ne doji vec. In v to usodo se ne more udati. Mi^li na svoje katerih ni več. •Misli in misli in misli in premišljuje o tem. <Saj mora biti v resnici 'krasno, če čuti rožnaita ustnica, iki vlečejo du^šo iz va-•sciga telesa, in si delajo življenje i!' vašega življenja. Da, mater ust vo je strašno. Nihče se me more z materinstvom boriti. Je kot pri živalih. Materinski diuli je nekaj božjega. V safe a žival brani svoje mladiče, žaluje za njimi. In kako ne .bi t> la človeška mati žalovala za svojimi otroci 1
Telimarch je želel, da bi ta mi'/erna l^ena govorila, toda po-•rečilo se nito ni. Nekoč ji je rekel:
"Nesreča za mene, star sem in ne tuam&ivec laoditi. Moč me zapusti, <preilno pridlem na Ikcilec ,pota. Tekom četrt ure me noge ne morejo več nesti, pa moram počivati. Mogoče bi sel s teljoj. toda bolj ti bom nevaren kot koristen. Tu me ljudje še trpijo, toda republikanci me imajo za čarovnika, >'<mcttje pa za te^Ka."
In čalkal je na odgovor. Ona pa niti svojih očij ni dvignila proti njemu. ,Strašna ideja, 'ki prešinja naš duh se konča v blaznosti a'li pa heroizmu. Toda kakšnega junaštva naj bi bila uboga kmečka ženska izmo-žna ? Nobenega. Lahko je bila mati, to je vse. Vsak dan se je bolj zamislila v svoje premišljevanje. Telimarch jo je opazoval.
In sklenil je, da ji izroči kako delo. Kupil ji je sukanca. sivanfldVe in naprstnik: in res je začela š;vat;. kar je ubogega bernc^ jako veselilo. Moč se j: je polagoma vračala: popravka je svojo dhleko in perilo, čeivlje. med delom ipa je pela nerazumne pesmi. Mrmrala je imena, najbrž imena svojih otrdk, toda me dovolj razločno, da bi jih Telimarch razu-met. Njene ustnice so se premikale. Naredila je vrečo in jo untlačila s kostanji. Nekega intra |pa jo je Telmarch opazi1!, kako Jjoraka proč odi dupline. Gledala jc po gozdu kot bi nekaj iskala.
"Kam pa greš?" vpraša Tell-niarcih. "Iskat j ;h ijjrrem." Telimarch ^e je ni drznil zadrževati.
SEDMIO POGLAVJE.
' Dva znaka resnice.
Ceiz nekaj tednov meščanske vojne v Vendee, se v tej ofcoli-:i ni govorilo ničesar drneega
r dveh •možeh, ki sta se bo- 4 jevala eden proti drugemai. < Ivden za kralja, druigi za domo- \ k ino in republiko.	<
jVendejska vojna je bila še J reidno na sporedu, .toda kralje- < so zguUmali tla v Vemieji. In j menitno zmagal rojaliste. To i e ">il hud udarec za kraljeve J privržence. Več enakih zmag 4 e sledilo prvi, in nastal je po- j f«em nov ipoložaj. Toda stvari 4 o wremenic le navidez, in ne- J r;č*krvano ao nas-tale nove 4
v ..., tM+m *
r__ Ji,' : f
sv^^Ji anotžeh,' ks^rfti. ^
teri izmed teh bo. konečno <*i-ločil?
Eden teh moi, ciWlai delegat je imel strašno ipoanoč. Pritel je v Vendiejo z groznim geslom (komune: Nofbene milosti, nobenega stanru. On je imel s seiboj pooblastilo republike, ki določevalo: Da se .grozi vsakemu s smrtjo, iki ibi rešil katerega kraljevega iprivrtženca ujetništva ali mu pomagal k begu. In pod tem pooblastilom so bili podpisani Robespierre, Dan-ton in ; Marat. Drugi mož na mestm pa je imel to slabost, da jc bil usmiljen, pa je ravno talko služil republiki. Pomoči ni imel druge kot svojo roko, ki je fatfiHjgovala sovražnika, in svoje srce. ki je sovražnikom prizanašalo. Kot zmagovalec je mislil, da ima pravico, da prizanaša premaganim.
In ikar je bilo še posefbno pri tem: Ta dva moža, ki sita imela tako različna naziranja, ideje in meči, sta bila prijatelja. Ni'vdar nista bila dva moška večja prijatelja med seboj. »'trašni človek je reš;'l življenje usmiljenega. Ta dva anoža sta imela v sebi princip vinese-nja: eden je imel prinoip groze, druigi princip milosti, in ljubila sta eden drw.ega. čuden slučaj.
lEden izrnied teb mož je Gau-vain, dnitfi Cimourdain. Prijateljstvo je bilo med njima, toda sovraštvo med njujimi principi. Bilo j^e kot ena duša, prerezana na dva kraja. Nemogoče je bilo, da bi ta dva človeka ostala dolgo časa mirna. In nekega dne se je pričel iboj.
Cimourdain je rekel Gau-vainu:
"Kje pa smo?" (iauvan je odgovoril: ''Dobro ti jejjjznano, kakor meni. Razbil sem barude Lan-■tenaca. Sedaj ima pri sebi samo še nekaj mož. Preganjam ga v goidove Fougeres. V enem tednu bo obkoljen," "In v dveh tedmih?" "Bo ujet." "In potfm?"
"Ali si videl moj razglas?" "Da. 'In kaj 'bo?" "Ustreljen bo." ''Zopet milost. Njemu se mora s sokiro odrezati glava," 'Radi mene." odvrne Gau-vain. "Ja* sem za vojaško s m t r "In jaz,'odvrne. Cimourdain," "seni'a revolucijonair-no smrt." „	\
In CimOurdain pogleila Gau-vairtu v ooraiz ter reče:
"Zakaj si pustil uune v sa-111^stan Saimt - Mark?"
"Ker se |ne 'borim z ženskami." odvrti; Gauvain.
Dalje prihodnjič. - ■ j
DRUŠTVENI OGLASI	1
i
*	ŽALOSTNE MATERE BOŽJE #	I
*	Slov. mlad. aam. podp. društvo #
*	aboruje tretjo nedeljo v mes. na *	j
*	6iai St. Clalr a ve. ob 2. uri pop. #	] i Redne povake .vaje vsak torek ob 4>
i 7.30 7.v«>č. aa «131 St. Clair are .#	j
a Preda. J. Sadar, 1113 Norwood R #	1 a taJalk, L. Merhar, 1291 B. 548L # « blag. M. Glavič, 6805 Glaas Ave. *
« Nač. F. H.Mrvar, 1361 E. 55 St. 41	<
i; Natančna pojaaalla daje pred- ar	!
a sednlk in tajnik.	(8-15) #	j
a«
a	a
*	"aLOVENIJA" a	1 a zboruje vaako prvo nedeljo v me- a	: a Becu ob 2. uri pop. v prostorih #	I a na :t<M4 8t. Clalr Avenue «	! a Preda. F. Bpeiko 3504 St. Clalr. «	i a tajnik, F. Rusa, 6104 St. Člair. #
a bla«. A. Pljeltk. 1758 43 St. # 1 a Pojasnila dajejo predsednik la t t I tajnik. Plačuje ae $1 na mesec. # I a Sprejema se oa®be od 16—45 let # a Zdravnik, F. J. Rem, 6202 St. 6 a Clalr a ve.	30. dec. 15. a
a« a« aa a« *********** a*«a I	a
ft	SLOVENSKI SOKOL, *
a	a
k telovadno In podporno drultvo *	i
I aboruje vsako tretjo sredo v mes. *	\ ft na 6131 St. Clalr ave. ob 8. sveč. *
►	Star. Pr. Kogoj, 2904 St Clair. *	i ft taj. F. Hudovernik. 1052 B. 62 St *	\ ft blat. J- Pek olj, SOU Bonna Ave. *
ft BdravnlU F. J. Kern, 6202 8t. * i ft Clalr ave.	30. dec. 15. * '
ft	* J
ft* ****** *************** i ft * '
ft Or. "8AVA" it. I7I.IP. 2. * I aboruje prvo hedeljo v ne- *
>	ski v Joka 0>*— tovl dvorani *
l R^ tSSk^PoUk. al
y Ol^Mi Ave. bkicaJ^k ^nton Ma- *
^ in J500.00 usmrtntoe. Rojaka m> * P
*	vafhl k ttbilneni ori^topu
: |
! zboruje prvo nedeljo v mesecu * I v M. Plut-ori dvorani 3611 B. 81 *
*	St. B. B.	* i Preda. J. Vidmar, 356« B. 81 Bt. *
■ i 1. tajnik A. MtklavCIfr 3603 B. *
*	80 St. blagajnik A. Fortuna, 36»3 *
k B. 81st Bt. '	<1-16 *
***********************
*	SLOVEN. NAR. ČITALNICA *
*	aboruje zadnji četrtek v mesecu *
*	v ftltalnliklh prostorih na 6029 p
*	Glasa Ave. Knjige ae izposoju *
*	jejo ob nedeljah od $—11 dop. *
*	In v Četrtkih sveč. od	are *
*	Preda. A. Peterlin, 1134 B. 63 St. *
*	tajnik, A. Mila vec 6202 St. Clalr *
*	blag. Iv. Cebular, 1229 B. 60 St. *
*	Pojaaailn se dajejo ob uradnih *
*	nrah v Čitalnici.	(1.18) * ***********************
*	*
*	8' o v Lovsko a. podp. drultvo *
*	*
*	zboruje drugo nedeljo v mesecu *
*	popoldne v J. Grdlnovi dvorani. *
*	Preda. J. Grdlna, 6025 St. Clalr. *
*	tajnik, A. Colar|č, 1223 E. 61 St. *
*	blag. A. Kra&ovec, 402 E. 156 St. *
*	zdravnik F. J. Kern, 6202 St. *
*	Clalr ave.	*
*	*
*************** ******** * *
*	Slov. podporno drultvo #
*	"DOSLUŽENCEV"	*
*	*
*	zboruje prvo nedeljo v mesecu *
*	ob 9 dopoldne v J. Grdlnovi dvo- *
*	rani. Društvo plačuje 88.00 te- *
*	denske bolniške podpore. *
*	Pojasnila dajejo uradniki. *
*	Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. *
*	tajnik J. Travnikar, 1371 B. 51 Bt *
*	blag. M. Setnikar 6305 Glasa jvv. *
*	zdravnik F. J, Kern. 6202 St. *
*	Clalr ave.	(145)-***********************
*	*
*	"SRCA JEZUSA"	*
*	' *
*	zboruje drugo nedeljo v mesecu *
*	ob 1. popol. v Knauaovi dvorani. *
*	Sprejema člane od 16—45 leta *
*	Bolniška podpora je $6 na teden *,
*	|300 amrtnlne za $1.00 na mea. *
*	Preda. J. Pekolj 6011 Bonna av. *
*	I. taj. M. Oblak. 1233 B. 60 8t. *
*	blag. A. Srpan 6315 Glasa ave. *
*	zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. *
*	Clalr avenue.	(12-151 ***********************
*	*
*	"VRH PLANIN"	*
*	Sam. pevsko In podp. drultvo. *
*	*
*	aboruje prvo nedeljo v mesecu *
*	v Dan Stanilič dvorani vogal *
*	Calcutta avenue in E. 160th St. *
*	Prede. F. Grdado'nlk 444 B. 158 *
*	St., blagajnik Anton Orrinc, 444 *
*	B. 158 St, tajnik M. F. Intlhar *
*	15712 Waterloo Rd. Tel. Wood * ***********************
HRANITE.
■u. . I
Cudno je, da ae mora ljudi opominjati naj &mg* avoje največje bogatatvo - zdravje, Id te ne dobi tako lahko, kadar je enkrat zgubljeno. Toda ljudje silno zanemarjajo avoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in arart v svoja teleaa. Hranite avoje zdravje bolj kot fvoje dolarje. Mi ponižamo onim, ki ao zgubili avoje zdravje, in ki ga iele zopet dobiti
y	i' -'V WJi f "faf1	ti&cfej •	. v .'-t
Trinerievo ameriško grenko vino.
I	.#	' - V?J
To naravno zdravilo obstoji a čiatega rudečega vina in zdravilnih < želiše, in ima mnogokrat hitre poaledke, če se redno jemlje, če imate
OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ, KRČE, ŽELODČNI KATAR.
Za vse take bolezni je treba telo hitro izčiatiti, ne da bi telooala-belo. To zdravilo utrdi aiatem in mu pomaga, da odpravlja avoje delo brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in prebavQalmh organih, jako dobro upliva
PO LEKARNAH.	CENA $1.00
JOSIP TRINER
; .	^iWNWAKTUMBlCBMST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, BI. I
* ^^"jvfc J' Kern' 6(2?S-l85li * ****** ** **fHMNa*********
■ ..tiLgkiJJw....xj.i .-Jt-J—x '
I ifcii .wi>iiir>it»_: >' ' m*i
Ii ^ j
Princston I628-W
Dr. F. J. KERN
r	slovenski zdravnik
Ur.^e u..: mi IO-I2 dn^Mb-, mi 7 B nritr,
UiiditiiiMfuit' - ..'V '
8202 St. Clair Ave.
1 it iMd K.niko«)
»' Ifv •• • ilQ	h^	. { .; ■ ■ j^j^CTj^^M
a Kupujte samo EIGHT ^
ragsnran hour union
mUHUMili scrap
HH tobak.
Velik paket nsjbsUega tobaka ^^Igjggjg^^JP aa čikasje ali kadeaje.
HRANITE KUPONE. |
Kosmate 95 kuponov, prinesite jih k	>1
A.e ICIR/TZ^
2830 ONTARIO »T.	j
in dobite izbero treh lepih nožev zastonj. Kon jaki, upoštevajte ta OKlasl Zahtevajte Eight Hour Uničit tobak.