Leto v.—št. glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje NEKAJ MISLI OB NAŠEM NADALJNJEM RAZVOJU DECENTRALIZACIJE OBRAČUNA IN DELITVE DOHODKA V OBRAČUNSKIH ENOTAH RUDNIKA VELENJE Zadnja seja Izvršnega odbora naše sindikalne podružnice, ki je bila 8. decembra, je bila posvečena razpravi o ciljih, in nalogah, nadaljnje decentralizacije obračuna in samoupravljanja v letu 1969. Ne bo odveč, če se ob tem prehodu ozremo na dosedaj prehojeno pot in pomen, ki so ga ekonomske enote imele. Prav pa je, da nakažemo tudi problematiko s katero se bo nadaljnja decentralizacija na nivoju obračunskih enot v okviru ekonomskih enot nujno srečevala. Splošno o delavskem samoupravljanju Od pričetka uvajanja delavskega samoupravljanja pred 14 leti pa do danes je bil storjen ogromen napredek v tempu razvoja proizvajalnih sil. Pri razvoju in poglabljanju delavskega samoupravljanja gre za sprostitev ekonomike in delovanja ekonomskih zakonov brez administrativnega dirigiranja. Razumljivo je, da smo v izgradnji teh proizvajalnih sil socialističnih družbenih odnosov in delavskega samoupravljanja vrednosti in gospodarski politiki podjetja. Delovni ljudje so tako poslali gospodarji proizvodnih sredstev in ustvarjenih dobrin. * Sistem nagrajevanja po učinku dela je predstavljal nov kvalitetni skok v razvoju delavskega samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov. Proizvajalci so bili čedalje bolj zainteresirani za večjo produktivnost in povečanje proizvodnje, ker so bili stimulirani za učinek dela. Današnji delavec ni več mezdni delavec, ki bi bil odvisen od delodajalca. Danes mu nihče ne odmerja plače in z nikomur se ni treba več pogajati glede zaslužka. Da- TOVARIŠI VOJAKI - ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA Bliža se konec leta, leta velikih delovnih uspehov pri katerih ste tudi vi dali svoj delež. Težko nam je, da se tega ne morete veseliti z nami. Vi sedaj opravljate še bolj častno nalogo, ko stojite na branikih naše domovine. Bliža se vaš praznik, 22. december, dan Armije. Ob tej priliki vam pošiljamo iskrene čestitke ter najlepše želje za vaš največji praznik. ■--★--- SMELO V DECENTRALIZACIJO najbolj napredovali v podjetjih. Prehod na delavske svete in prenos sredstev za proizvodnjo na neposredno upravljanje delovnih kolektivov predstavlja najodločil-nejši korak v smeri tega razvoja. Med delavci se je s prehodom na delavske svete že začela formirati zavest svobodnega proizvajalca in upravljalca. Ta zavest je dobila svojo materialno osnovo v tem. da so neposredni proizvajalci s prehodom na delavsko samoupravljanje postali tisti fak-faktor, ki neposredno odloča o presežni nes je v pogojih delavskega samoupravljanja položaj delavca povsem izpreme-njen. iNjemu edinemu gre pravica da oblikuje in določa o delitvi čistega dohodka o razvoju in uspehu podjetja. V zvezi s tem politično gospodarskim razvojem si je tudi naš rudnik postopoma ž delavskim samoupravljanjem in decentralizacijo utiral začrtano pot. Iz leta v leto se je tako krepilo delavsko samoupravljanje in čedalje več pristojnosti ise je prenašalo na neposredne proizvajalce. SMELO V DECENTRALIZACIJO Če se ozremo na prehojena-pot in se spomnimo prvih zasedanj centralnih organov samoupravljanja vidimo, da so ta danes ob pogojih decentralizacije samoupravljanja povsem drugačna kot nekdaj. Naši rudarji danes aktivno posegajo v razpravo in resnično na širši osnovi odločajo o ekonomskih in samoupravnih problemih rudnika kot nekdaj. Ekonomske enote pogoj za delitev dohodka in nadaljnje decentralizacije: Z uvedbo ekonomskih enot v letu 1960 io je decentralizacijo delavskega samoupravljanja smo dosegli, da se je upravljanje še bolj približalo neposrednemu proizvajalcu. Zato jo centralni delavski svet rudnika s sprejetjem pravilnika o delitvi čistega dohodka v letu 1960/61 in letu 1962/63 bistveno izpolnil svoj dotedanji sistem obračuna in delitve dohodka. Z delavskim samoupravljanjem je izpre-menil svoj notranji način delitve čistega dohodka in uvedel samostojni interni obračun ugotavljanja in delitve dohodka po ekonomskih enotah. S tem samostojnim internim obračunom po ekonomskih enotah se je v bistvu zasledovalo kako se z decentralizacijo upravljanja in vodenja prenašajo pravice in dolžnosti na čim večje število delavcev. Poslovanje ekonomskih enot, proizvodnja, število zaposlenih, produktivnost in osebni dohodki: Kakor smo že omenili so v sredini leta 1960 zaživele na našem rudniku ekonomske enote. Poslovanje teh enot je postajalo iz meseca v mesec in leta v leto samostojnejše. Pravice in dolžnosti posa- )62 leto se je v ekonomskih enotah pričel tudi samostojno obračunavati čisti dohodek ter ob upoštevanju internih določil rudnika (družbenega plana) in na osnovi določil doseženega čistega dohodka določili delež osebnih dohodkov. Vendar pa je bilo v tem obdobju potrebno vršiti še razna odstopanja in večkrat izravnavati dosežene osebne dohodke med posameznimi ekonomskimi enotami, predvsem zato, ker je dostikrat zaradi objektivnih pogojev rudarjenja in montan geoloških prilik bil dosežen znatno nižji čisti dohodek. Te korekture so bile potrebne tudi zato, ker še takrat nismo imeli do take podrobnosti kot danes izdelani družbeni plan in pravilnike. Z letom 1963 se je ta delitev čistega dohodka bistveno izpremenila. Z novim pravilnikom o delitvi osebnega dohodka je bila dana ekonomskim enotam popolna samostojnost delitve doseženega čistega dohodka. Že z januarjem leta 1963 je vsaka ekonomska enota izplačala tolikšno vrednost točke kot je to dopuščal njen doseženi čisti dohodek* Pri tako postavljenem sistemu obračuna in decentraliziranega samoupravljanja se je takoj postavilo vprašanje, kako naj posamezne enote dosežejo čim večji čisti dohodek. Za doseganje večjega čistega dohodka so obstojale samo dve osnovni mož- '■ liosti: povečanje proizvodnje in znižanje stroškov. To pa so ekonomske enote tudi že pričele izvajaiti, kar nam najbolj nazorno kaže primerjalna tabela rezultatov poslovanja ekonomskih enot v letih 1961 do 1964 — (za lil mesecev). iNamreč, če povečamo proizvodnjo pri enaki udeležbi stroškov je jasno, da bo dosežen večji čisti dohodek. In če pri tem uspemo pove- _ čafi proizvodnjo ne da bi povečali tudi število zaposlenih bo zaslužek vsakega posameznega precej večji — dvignili bomo storilnost. Drug važen činitelj za doseganje čim večjega čistega dohodka v ekonomskih enoiah pa so proizvodni stroški. Premalo , se še namreč zavedamo, da nam vsak dinar, ki ga prihranimo pri stroških poslovanja, povečuje doseženi čisti dohodek v ekonomski enoti in obračunski enoti ter s tem tudi možnost višje doseženih osebnih dohodkov. V stroških so zajete ogromne vsote denarja, ki ga lahko ekonomske ! enote z ismotrnim gospodarjenjem prihranijo. Tak prihranek nam neposredno povečuje doseženi čisti dohodek in s tem tudi osebne dohodke v ekonomskih enotah. Zavedati se moramo, da se ekonomika samoupravljanja ne prične pri delitvi osebnih dohodkov, temveč, da je potrebno . dobro gospodariti in upravljati že v proizvodnji in da je delitev čistega dohodka le rezultat dobrega ali slabega gospodarjenja ekonomske enote. Kako so ekonomske enote v vsakdanji praksi uresničile ta načela nam najbolje kažejo naslednji primerjalni podatki: Primerjalni rezultati poslovanja ekonomskih enot v letih 1961 -1964 (Bruto produkt ali vrednost proizvodnje, stalež in povprečni osebni dohodki) Opis OS o 'c M "3 o t- 03 rt V g "S M a. a -o E o cn m o s -a C a a rt o s N to a > 3 M i—> > s N 5 W < tSJ O w fa w Sj c & - o, a cn P m o, M «3 Doseženo 1961 Bruto produkt — vrednost proizvodnje v 000/din Stalež PovDrečni zaslužek 1.486 37.518 438 36.920 189 30.602 205 29.328 48 29.068 261 22.048 408 28.392 58 19.662 148 45.864 3.241 34.554 812.295 770.009 521.917 189.042 402.663 533.264 125.796 — 6.876.517 457 160 154 48 248 235 65 131 2.939 44.252 37.076 38.194 39.598 27.768 30.368 25.220 51.220 42.042 249.741 596.214 1,529.839 126.633 1 J.638.210 54 245 361 66 132 3.235 42.952 31.044 36.088 25.012 56.576 49.140 277.569 719.141 1.643.827 197.023 13.163.387 58 255 499 66 134 3.577 i 54.548 42.432 41.730 38.012 70.200 59.774 147 120 138 180 98 152 310 123 14« 146 103 147 90 153 191 lilO 143 3. Doseženo 1963 Bruto produkt — vrednost proizvodnje v 000/din 5,129.614 2,025.302 1.000.720 1,038.149 Stalež 1.493 523 182 179 •Povprečni zaslužek 54.132 52.299 42.536 42,640 '4. Doseženo vil. mes. 1964 Bruto produkt — vrednost proizvodnje v 000/din 5,833.570 2,293.974 1,048.259 1.150.024 Stalež 1.623 575 184 / 183 Povprečni zaslužek 67.366 65.988 53.950 52.884 Indeksi: 1961—1962 = 100 Broto produkt ali vrednost proizvodnje 170 280 136 220 Število zaposlenih 112 125 97 89 Povprečni osebni dohodek 144 149 140 178 SMELO V Iz navedenega prikaza lahko ugotovimo, da so ekonomske enote od 1. 1961 do danes dosegle že zelo vidne rezultate poslovanja in dela. kar se kaže na ustvarjenih sredstvih rudnika. Z analizo teh primerjalnih rezultatov dela ,in gospodarjenja lahko ugotovimo, da smo tako na gospodarskem kot samoupravnem področju dosegli nadaljnjo rast ne samo v pogledu proizvodnje, ki se je povečala vrednostno kar za 91 % ob le minimalnem povečanju števila zaposlenih, ki je znašalo 10%, temveč tudi v pogledu povečanja storilnosti in ekonomičnosti dela. (Nekatere enote so celo ob nižjem številu zaposlenih dosegle kar dva do tr.ikrat večjo proizvodnjo). Dosegli smo tudi zadovoljive osebne dohodke, ki so se povečali v času delovanja ekonomskih enot od 34.354 din (neto v letu 1961 kar na 59.774 din) neto v letu 1964 (za 11 mesecev). Važno pri tej primerjalni analizi je poudariti, da moramo tudi v prihodn je zadržati itakšen tempo razvoja, ko bomo prešli na obračun po obračunskih enotah. Rezultat gospodarjenja, samoupravljanja in poslovanja mora biti še vidnejši kot ta, ki smo ga v sedanjem obdobju dosegli. I Predlog za prehod na obračun in samoupravljanje na nivoju obračunskih enot v okviru ekonomskih enot: Sedanja stopnja našega razvoja decentralizacije in prehod na ekonomske in obračunske enote kaže, da upravljanje in gospodarjenje postoprfo prehaja na ves kolektiv. Delavec pr.ihaja v teh pogojih vse bolj do spoznanja, da je njegov gmotni položaj odvisen od njega samega, od njegovega osebnega dela in gospodarjenja na delovnem mestu, obračunski in ekonomski enoti ter uspehu kolektiva rudnika kot celote. Zato je prav, da predlog o prehodu na obračun po obračunskih enotah tudi ne. koliko podrobneje obdelamo. a.) Dosedanje stanje decentralizacije po obračunskih enotah v okviru ekonomskih enot: Si. januarjem 1963. leta je bil na Rudniku Velenje izpopolnjen sistem obračuna dohodka in delavskega samoupravljanja, tako. da smf> v okviru sedanjih ekonomskih enot rudnika formirali še ožje organizacijske enote t. j. obračunske enote, ki naj hi neposrednim proizvajalcem še bolj približale samoupravljanje. Tako formirane obračunske enote «o v svoji prvi fazi izvolile tudi svoje organe upravljanja. Ker pa je razvoj decentraliziranega samoupravljanja v ninogočem odvisen od tega kakšno vlogo imajo subjektivne sile (ljudje) v obračunskih enotah je prav. da ravno na temu torišču nadaljujemo s pričetim delom na decentralizaciji samoupravljanja in obračuna. Bistvo neposrednega upravljanja je namreč v tem. da v decentraliziranih organih ne odloča vsak posameznik (proiz-valec) le formalno, ampak tudi vsebinsko. se pravi tudi o materialnih pristojnostih in gospodarskih problemih delovnega mesta, enote, kakor tudi rudnika kot celote. * Te cilje pa lahko dosežemo le. če na decentralizirane organe samoupravljanja prenesemo materialne pristojnosti. Prav tako pa tudi decentralizirani obračun dohodka in osebnih dohodkov. Do kakšne mere lahko posamezne elemente čistega dohodka decentraliziramo je odvisno od konkretnega položaja in sredstev posa- DECENTRALIZACIJO meznih ekonomskih enot in rudnika kot celote. Glede na obrazloženo stanje so samoupravni organi in sindikalna organizacija prišli do zaključka, da je potrebno sedaj predvsem v proizvodnih ekonomskih enotah (t. j. jama vzhod, jama zapad in klasirniea) napraviti korak dalje. Znotraj ekonomske enote uvesti takšen sistem obračuna, ki naj v prihodnje pripomore, da bo v obračunskih enotah še hitreje rastla produktivnost dela in proizvodnja ob še racionalnejšem gospodarjenju (nižjih stroških proizvodnje), ki bodo v končni fazi dali tudi primerne rezultate (povečani dohodek ekonomske enote ter s tem sredstva za večje osebne dohodke in tudi sklade). Ob proučevanju te problematike je bil sestavljen predlog, da obračunske enote uvedejo decentralizirani obračun stroškov in osebnih dohodkov. b.) Predhodne priprave za uvedbo obračuna po obračunskih enotah: Preden preidemo na obrazložitev predloga za spremljanje rezultatov proizvodnje in gospodarjenja po obračunskih enotah je potrebno za sistem decentraliziranega obračuna izvesti določene predpriprave, ki so pogoj da se lahko ta izvede. Te predpriprave so: 1. Organizacijsko je potrebno v okviru vsakoletnega družbenega plana ekonomske enote razdeliti na ustrezno število obračunskih enot. Kako bi .izgledala taka razdelitev navajamo na primeru: a) Proizvodni obrati premoga: — ekonomiska enota jama vzhod: proizvodne etaže, etaže priprav, mehanizacija, ostalo (vzdržba, sanacija itd.); — ekonomska enota jama zapad: proizvodna etaža, proizvodna etaža OMKT, raziskave; — ekonomska enota klasirnice: izvoz, klasirniea itd. b) Zunanji proizvodni obrati: — Avtopark ne bi izvršil obračuna po obračunskih enotah in ostane nasedanjem nivoju. — Enako tudi obrat EFE. — Ekonomska enota Elektrostrojni: mehanična in kovaška delavfiica. elektro delavnica, vodovodna skupina in trafo postaja. 2. Vsaki proizvodni obračunski enoti je potrebno v naprej določiti količinski plan proizvodnje in pasov. Operativna točnost plana je potrebna zaradi tega, ker se nahajajo etaže v različnih naravnih prilikah, od katerih premnogokrat zavisi višina in možnost količinske proizvodnje, učinkov dela, izvedba organizacije dela itd. S tem v zvezi pa tudi nastajanje proizvodnih srtroškov, ki so v končni meri regulator večjega ali manjšega doseganja čistega dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov. Nadalje mora biti točnost plana zajeta tudi zaradi časovnega uravnovešenja proizvodnje — ciklusa, ki izenačuje pogoje proizvajanja in transporta. Z naprej fiksno določenimi pasovi se poveča tudi sigurnost pri obračunu osebnih dohodkov posameznika. 3. Merjenje količinskih pokazateljev (proizvedene tone) se mora izvršiti s tehtanjem, zaradi česar je potrebno uvesti tehtnice po etažah. Dokler rudnik ne bo imel te možnosti, da uvede tehtnice, bo potreba te količine .izračunavati z merjenjem. S tem v zvezi se bo močno po eni strani povečala vloga jamomerstva, ki bo moralo obračunskim enotam te podatke posredovati. Poleg te vloge pa jamomer-stvo pridobiva še v širšem pomenu ravno pri dajanju podatkov za operativno sestavo planov obračunskih enot. Delokrog jamomerstva se bo tako v mnogočem povečal in razširil. 4. Dosledno bo potrebno pred uvedbo obračunskih enot urediti tudi dosedanji študij akordov in izplačil. Dosedanji ceniki del morajo biti prilagojeni pogojem, ki smo jih navedli v uvodu teh predpriprav tudi za obračunske enote. 5. Posebno vlogo bodo imele posamezne službe in sicer na relaciji RLV —EE — OE — EE - RLV. 6. Vse obračunske enote (proizvodno etaže, mehanizacija, priprava itd.) se bodo morale dosledno pridrževati kontnega plana. Izvesti bodo morale dosledno kon-tiranje stroškov na stroškovna mesta, kjer ti nastajajo. S tem bi se preprečilo neupravičeno nihanje proizvodnih stroškov med letom, ki lahko v veliki meri vplivajo na višino čistega dohodka in s tem seveda sredstev za osebne dohodke, ki jih1 m^mmm vmm ti« — Ekonomska enota Gradbeni obrat: Kamnolom, Betonarna, Gradbena režija. Gradbena režija se ne bi več delila na obračunski enoti visoke in nizke gradnje, temveč bi se obračun izvedel po objektih, saj vsak objekt predstavlja samostojno obračunsko enoto. — Ekonomska enota Zunanji obrat: Lesni obrat. Mizarska delavnica, Kopalnica. Težaška skupina, Remontna skupina in Cistilke. bo dosegla zaradi tega obračunska in ekonomska enota. 7. Za obračunske enote bo potrebno v polni meri priskrbeti kadre, ki bodo sposobni to»delo, katerega imajo sedaj ekonomske enote, prenesti tudi na nivo obračunskih enot. Hudo c ^ St. 14. — 19. dec. 1964 SMELO V DECENTRALIZACIJO 8. Vloga posameznih strokovnih služb rudnika se bo s prehodom na obračun po obračunskih enotah izpremenila. Nujno bo namreč spremeniti način dela. Npr. tehnična služba bo morala predvsem od dirigiranja proizvodnje preiti bolj na organizacijo proizvodnje, to je, treba bo z operativnim kadrom izvajati več tehničnega dela (kot je priprava načrta, letnega plana, organizacije proizvodnje, stroškov proizvodnje itd.). Vse to bo zahtevalo, da bodo morali' naši tehnični kadri poglobiti svoje strokovno in ekonomsko znanje. Tudi ostale službe rudnika bodo morate bistveno poseči v svojo organizacijo dela, da bo lahko obračun po obračunskih eno- Q Jludoc ne more biti zaključno merilo od katerega so odvisna sredstva za osebne dohodke s kateremi naj razpolaga obračunska enota. Temveč, da je možno doseženi dohodek ekonomske enote (del, ki je namenjen za osebne dohodke — vrednost točke) popraviti /a dosežene prihranke ali prekoračitev stroškov (lahko tudi izgubo) v obračunski enoti in tako izvršiti obračun osebnih dohodkov iz sredstev ekonomske enote na bazi lastnih pokazateljev (vrednosti točke) na nivoju obračunske enote. Tako izvršene predpriprave so pogoj, da lahko obračunske enote preidejo na decentralizirani obračun. tali zaživel. Tako bo na primer finančna služba morala povečati operativnost svojih podatkov. Čimbolj točno zajemanje stroškov po obračunskih enotah, imeti večji nadzor nad izplačili sredstev, obračunom osnovnih sredstev, premeščanju osnovnih sredstev itd. Vsaka sprememba mesta osnovnega sredstva se bo morala ogledati tudi v stroških enote. Finančna služba bo morala organizirati svojo dejavnost tako, da bo možno pri njej dobiti vsak čas podatek ali pa osnovo za poročilo in razpra-vo samoupravnih in ostal.ih organov vseh stopenj. Svojo vlogo bo morala dopolniti tudi komercialna služba, ravno v pogledu materialne preskrbe. Uprava materiaja bo morala v večji meri . nuditi obračunskim enotam možnosti izbire materiala, cen in skladiščenja. Tud,i kadrovska služba bo morala obračunskim enotam posvetiti večjo pažnjo, saj bo od pravilne zasedbe strokovne in kvalifikacijske ter dovoljenega staleža odvisno, kako se bo lahko organizirala proizvodnja po obračunskih enotah. Ko prehajamo na decentralizirani obračun se pravi, ko v gospodarjenju sodeluje vse širši krog proizvajalcev bo nujno, da se bo morala povečati tudi informativnost o rezultatih gospodarjenja in poslovanja nasploh. 9. Glede notranje razdelitve ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, v okviru ekonomske enote je potrebno ugotovilj, da dohodek na nivoju obračunske enote Predlog za obračun po obračunskih enotah: Iz navedenih predpriprav, ki bodo morale pred uvedbo obračuna slediti, je raz-viduo, da obračun dohodka na nivo obračunskih enot ne prenašamo, ker se le-ta oblikuje v odvisnosti od tržnih razmer (zunanjih prodajnih cen) in internih prodajnih cen. Visoki fiksni stroški raziskav, rudarske šole, amortizacije, investicijskega vzdrževanja itd., ki predstavljajo glav- ne stroške interne prodajne cene v ekonomski enoti). Ne bi bilo pravilno, če bi te neurejene razmere trga v sedanji fazi razvoja obračunskih enot vnašali v notranji obračun obračunske enote. Nasprotno, s predlogom iščemo z decentraliziranim obračunom tak šna merila za delitev, po katerih naj bo višina sredstev za osebne dohodke čimbolj v sorazmerju z vloženim delom (gibljivih skupnih stroškov) in uspehom tega gospodarjenja, ne pa dohodka. Se pravi, da bodo obračunske enoite v svojem obračunu zasledovale predvsem: — regionalno porabo delovnega časa; — količinsko in kvalitetno izvršitev dela; — in racionalno porabo sredstev v proizvodnji (stroške proizvodnje). Načelo naj velja, da naj ne bo gibljivega stroška, za katerega ni odgovorna, poleg ekonomske enote, tudi obračunska enota. Pod racionalno porabo sredstev (stroškov) bi obračunska enota zasledovala gibanje sledečih stroškov: a) vseli materialnih stroškov, b) stroškov za porabljeno el. eiiergijo; c) stroškov za izvršene usluge: d) stroškov elekitrostrojnega obrata; e) stroškov avtoparka; f) stroškov zunanjega obrata; g) stroškov kopalnice; h) stroškov popravila jeklenega opor-ja; ; i) stroškov obratne režije. Gibljivi stroški skupaj. _ i j) osebnih dohodkov (vkalkuTiranih, to je obračun točk). Stroški proizvodnje obračunskih enot. Tako zasnovani obračun v obračunskih enotah na podlagi stroškov bi dal korekcijski faktor s katerim se korigirajo (popravljajo) doseženi osebni dohodki ekonomske enote za tisti del, ki pripada obračunski enoti. Korektura-osebnih dohodkov bi se izvršila za vse dosežene prihranke teh stroškov (lahko tudi izgube) — povečanja, kar bo dejansko pozitivno vplivalo na miselnost proizvajalcev v obračunski enoti. Višina sredstev za osebne dohodke s katerimi razpolagajo v okviru ekonomske enote bo neposredno odvisna od dela in uspeha obračunske enote. Pri tem je možno krekcijski faktor u-porabljati alternativno: 1 1. alternativa: na celotno vrednost točke, se pravi, da bo gibljiv celokupni osebni dohodek. 2. alternativa: na osebni dohodek iznad vrednositi točke 1 dinar, to je le presežek, se pravi, da bo gibljiv le tisti del osebnih dohodkov, ki so rezultat ekonomskega učinka dela. SMELO V DECENTRALIZACIJO Tak način izvajanja decentraliziranega obračuna na nivoju obračunskih enot zahteva, da se za gibljive stroške in osebne dohodke sestavlja mesečni plan in obračun. Tako postavljeni decentralizirani obračun ne izkoriščajoč tržnih razmer, ampak prav znižanje proizvodnih stroškov ito je, varčevanje s sredstvi, lahko pozitivno vpliva na boljše gospodarjenje na rudniku. Čim večja in kvalitetnejša bo proizvodnja ob čim nižjih proizvodnih stroških, kar je glavno načelo dobrega gospodarjenja. tem večja bo osnova za oblikovanje osebnih dohodkov posameznika in interesne skupine — obračunske enote pri decentraliziranem obračunu znotraj obračunskih enot. Takšna orientacija v notranji delitvi dohodka usmeri kolektiv v obračunski enoti v čim večji meri na notranjo ekonomiko ob istočasnem spremljanju situacije v obračunski in ekonomski enoti, rudniku in tržišču. Kako se bo izračunaval in uporabljal korekcijski faktor pri izračunu osebnih dohodkov v obračunski enoti ob pogojih decentraliziranega obračuna. Korekcijski faktor po predhodno obrazloženih osnovah predstavlja procentu-alno izvršitev viseh stroškov v tekočem mesecu v odnosu na postavljeni plan in se bo izračunaval po naslednji formuli: izvršeni stroški tekočega meseca obračunske enote planirane stroške tekočega meseca obrač. enote = odstotek izvršitve stroškov obračunske enote, ki služijo za izračun korigrane vrednosti točke. Tako izračunani odstotek se uporablja kot korekcijski faktor na doseženo vrednost osebnih dohodkov ekonomske enote (vrednost točke) po principu reducirane vrednosti, ise pravi, da seštevek vseh plu-sov in minusov ne more biti večji kot je dosežena vrednost točke ekonomske enote. Izračunana reducirana vrednost točke se nato uporabi na izračun vrednosti točke osebnega dohodka za obračunsko enoto. Šolski primer izračuna: Šolski primer izračuna: (t. alternativa) Naziv obračunske enote Vrednost točke ekonomske ca M >u - S Doseženi odstotek slroškov obruč. enote B " 'S č CM - E ^ "C « C 1» O "is O u: 0J ' O S >o' "C X CJ - - -a > o Etg. _ 120% 92% 0,9 > Etg — 105 »/o 104% 1,08 Etg. — 93% 116% t.20 Meha- nizacija — 100% 110% 1.14 Ekonomska enota skupaj: 1,10 104% 1.10 din/toč. Iz navedenega šolskega primera obračuna je razvidno, da bo v nekem obračunskem mesecu, ko bo ekonomska enota dosegla vrednost točke 1.10 din. obračun po obračunskih enotah zgledal takole: Obračunska enota etaže, ki je presegla za + 20% večje stroške, bo prejela le 0.93 din za točko, namesto 1,10. kot jo je dosegla ekonomska enota (zaradi povečanih stroškov). Y drugem primeru, ko je obračunska enota presegla te stroške za + 5 % bo zaradi boljšega gospodarjenja kot obračunska enota v prvem primeru prejela že 1,08 rlin vrednosti točke. V tretjem primeru, ko je obračunska enota dosegla celo —5% znižanja stroškov, pa bi se vrednost točke povečala na 1.20 din. se pravi bo kolektiv te obračunske enote nagrajen za doseženo znižanje stroškov. Iz navedenih primerov je razvidno, kako bi deloval korekcijski faktor pri različnem doseganju stroškov v obračunskih enotah. Na osnovi vsega obrazloženega lahko zaključimo: Samoupravni organi in politične organizacije rudnika istoje tako pred odgovorno nalogo v smeri krepitve nadalnje decentralizacije samoupravljanja z nadaljnjim prenosom materialnih pristojnosti na širši krog proizvajalcev, to jc uvedbo obračuna po obračunskih enotah. S prenosom teh pristojnosti se pred kolektiv obračunskih enot in. posameznih strokovnih služb (tehnične, finančne —obračuna, komercialne, kadrovske itd.) postavlja nove pravice in dolžnosti. Predlagani ukrepi pomenijo nadaljnjo poglabljanje delavskega samoupravljanja znotraj ekonomskih enot, sajj se s prenaša8 njem pravic in dolžnosti na širši krog proizvajalcev, prenaša tudi odgovornost Karel Vrečko: Letos v juliju so potekla že 4 polna leta odkar smo pričeli z uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah. To je razdobje, polno različnih sprememb in dopolnjevanja in eden glavnih elementov decentralizacije v našem gospodarskem sistemu. Decentralizacija in z njo v zvezi uvajanje siistema delitve po ekonomskih enotah jc imela za cilj stimuliranje in povečanje zainteresiranosti vseh članov kolektiva za uspešnejše poslovanje v prvi vrsti pa za boljše-izkoriščanje proizvodnih kapacitet. realizacije povečanja produktivnosti dela in znižanju stroškov polne lastne cene. - Pristop k decentralizaciji in upravljanju orlnosno gospodarjenju po ekonomskih enotah je nujno zahteval gotove faze, kajti vse to veliko revolucionarno delo logično ni moglo "biti opravljeno čez noč. Spominjamo se obširnih razprav kako naj neposredni proizvajalci (sodelujejo v splošnem gospodarjenju v podjetju in kako se naj jim pojem gospodarjenja približa prav s formiranjem ekonomskih enot. Pri tem je bilo potrebno organizirati organe upravljanja v teh enotah, s čimer pa še zdaleka ne hi bila opravljena, decentralizacija. Tem organom je bilo potrebno nuditi pomoč v samuopravljanju s tem, da se je celotno materialno-fi-nančno poslovanje podjetja decentraliziralo z obračuni po teh enotah, kajti le s tem jim jc dan vpogled v poslovanje posamezne enote. V začetkih uvajanja nagrajevanja po decentraliziranih metodah so se vršile široke dileme po vsej Jugoslaviji. Iz teh debat in študij se je izkristaliziral način, da se vrši nagrajevanje po 2 vidikih: a) nagrajevanje po enoti proizvoda b) nagrajevanje na doseženem dohod- za gospodarjenje. Proizvajalec — uprav-Ijalec bo moral tako postati sposoben reševati tako materialne kot samoupravne odnose, dolžnosti in pravice v ožjem in širšem smislu, svoje enote in rudnika. V proizvajalcih mora rasti iz dneva v dan zavest, da je tako ustvarjeni dohodek rezultat njihovega dela in da tako upravičeno razpolagajo s tistim delom dohodka, ki jim stalno preostane za osebne dohodke, po zadovoljitvi dela za splošno družbene potrebe in skupne potrebe rudnika. Če hočemo to doseči mora razprava o nadaljnji decentralizaciji znotraj ekonomskih enot rudnika podati v svoji prvi fazi prenosa pravic in dolžnosti ter decentraliziranega obračuna rezultate, ki bodo služili za prihodnje dopolnitve na tem področju. Uvedba obračiina v letu 1965 mora dati vse potrebne elemente, da bomo v naslednjih letih postopoma tudi v obračunskih enotah proizvodnje premoga prešli na polno strukturo obračuna dohodka, kot jc to slučaj pri ekonomskih enotah oziroma že pri obračunskih enotah zunanjih dejavnosti. S tem bo nadaljnja decentralizacija samoupravljanja na rudniku prišla še v popolnejši meri do svojega izraza. Zato je prav, da v razpravi, ko uvajamo decentralizirani obračun po obračunskih enotah sodelujemo vsi. ker bomo le na ta način našli najboljše skupne rešitve. ku posamezne ekonomske, enote. Značilno je, da so podjetja izbirala različne poti nagrajevanja dela. Tudi pri našem rudniku takratni način še ni bil takšen kot ga imamo sedaj. V tej razvoj-nosti smo se oprijeli takoimenovanega »ključnega« sistema. Če si prikličemo v spomin ta predhodni sistem je ta izgledal odnosno so bile glavne značilnosti naslednje: 1. Sredstva za osebne dohodke smo pričeli izračunavati s tremi instrumenti, ekonomsko izhodišče za izračune pa so bila dosežena razmerja v predhodnem letu 1959. Instrumenti, ki smo jih za izračune osebnih dohodkov uporabljali pa so bili sledeči: a) vloženo delo merjeno s številom opravljenih dni in produciranih ton premoga; b) gibanje stroškov polne lastne cčne; c) od razmerja osebnih dohodkov in dohodkov podjetja. Instrumenti so bili določeni za vsako ekonomsko enoto posebej. Maso osebnih dohodkov pa se je izračunavalo kot sledi: a) najprej smo ugotovili prodane kor ličine premoga in tako dobavljene količine pomnožili s ceno (osebnih dohodkov) za 1 tono; • b) tako dobljeno maso za osebne dohodke smo potem znižali ali zvišali za odstopanje stroškov polne lastne cene bazičnega obdobja; c) že tako korigiramo maso sredstev za osebne dohodke pa se je izplačalo do viši-(Nadaljevanje na 6. strani) jiudac ^ St. 14 — 19. dec. 1964 Delitev dohodka po EE DELITEV DOHODKA PO EE ne, ki predstavlja 51 % doseženega dohodka pod jetja, kar je prav tako predstavljalo delitev čistega dohodka bazičnega obdobja. Instrument pod c) je izračunan za celo podjetje nakar je na osnovi doseženih rezultatov bazičnega leta bil razdeljen na formirane ekonomske enote po pro-centnem ključu. Ta ključ se je sestavil na csnOvi izplačanih osebnih dohodkov posameznih še takratnih obratov v letu 1959. Zato ta sisrtem imenujemo takozvani »ključni sistem«. Po naši oceni je ta sistem morda odgovarjal za početno prehodno obdobje decentralizacije gospodarjenja, vendar je bil po svojem značaju še vedno preveč »centralističen« in kaj podoben prejšnjim »premijskim«, ki so pa veljali v rudarstvu že dolgo vrsto let. Osebni dohodki so se še vedno ugotavljali za celotno podjetje in bili na podlagi ključa deljeni na že for-idlrane ekonomske enote. Zanimivo je pri tem pripomniti, da so se podjetja zlasti v okviru rudarstva z izjemo rudnika lignita Velenje počasi odločevala za sistem ekonomskih enot. Spominjamo se, da pa šq, mnoga podjetja cstalili panog niso formirala enot ali pa v svoji razvojnosti šla naprej kot v približno istem sistemu, ki je predhodno opisan. Rudnik lignita Velenje pa je v tej razvojnosti krenil krepko naprej. V tem takozvanem »ključnem sistemu« se člani ekonomskih enot odnosno neposredni Nekateri pokazatelji EE Problematika proizvodnje, gibanje učinkov nihanje staleža zaposlenih in ostalo se je v okviru EE preko vsega leta redno zasledovalo in obravnavalo. Leto 1964 se bliža kraju in možno je tebalarično in grafično prikazati gibanje nekaterih važnih pokazateljev EE — vzhod. OJ B Januar 7.739 1.597 579 12,31 Februar 7.755 1.544 555 13,10 Marec 7.129 1.471 521 12,60 April 6.432 1.481 509 11,62 Maj 6.569 1.541 562 10,81 Jur. j 7.457 1.524 594 11,85 Julij 7.605 1.596 600 11,97 Avgust 7.852 1.581 607 12,23 September 8.022 1.583 622 12.21 Oktober 8.252 1.593 646 12.04 November 8.748 1.594 642 12,79 December Pogled na gornjo tabelo in njena groba analiza nam pove: Dnevna povprečna pro-izvidnja jame vzhod je v drugi polovici marca močno padla in dosegla najnižjo vrednost 6.452 ton v aprilu. V juniju se je občutno dvignila in bila v porastu skozi do decembra. Glavni vzrok padca proizvodnje v mesecih marec — april — ^^ Hu da t Št. 14 19. dec. 1964 proizvajalci še vedno niso srečevali z pojmi bruto produkta, stroškov poslovanja in dosežene akumulacije in fondov svoje ekonomske enote. - To so elementi, ki so zanimivi za proizvajalce posamezne ekonomske enote ip je šele s tem bila podana možnost razpravljanja šTrokega kroga neposrednega proizvajalca odnosno njih zastopnikov v obratnih delavskih svetih. Formirane so bile interne prodajne cene produktom in storitvam vseh enot, logično v okviru eksterne prodajne cene premoga in stto-ritev ter uslug celotnega podjetja. S tem sistemom smo startali že v letu 1961 in pristopili k dejanski popolni decentralizaciji. Vsekakor so nam izkušnje iz predhodnega ključnega sistema že precej pomagale. V tej eri organi samoupravljanja na svojih sestankih ne razvijijo več samo vprašanja nagrajevanja, temveč vse elemente popolne strukture cene in vse ekonomske in organizacijske činiitelje od katerih je odvisen rezultat ekonomske enote. Uvedba ekonomskih enot in popolno ugotavljanje dohodka na podlagi interne prodajne cene odnosno bruto produkta je sprožila val zaintreseranosti vseh članov ekonomske enote bodisi v samih enotah proivzvodnje premoga in zlasti vseh ostalih postranskih dejavnostih, ki jih ima rudnik v svojem sklopu. V borbi za dosego čimboljšega rezultata enote beležimo boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, realizacije, povečanje produktiv- jame vzhod v letu 1965 maj je močan padec staleža. To je v marcu dosegel najnižjo mejo 1.471 delavcev oziroma 502 odkupnih dnin v aprilu. Glavni vzrok tega padca je bil številen odhod delavcev v JLA. Spodnja itgbela nam pokaže gibanje delavcev v mesecu marcu. PRIJAVI. JENIA IN OBJAVLJENI V MA RCU Prijavljeni: novi 42 iz drugih obratov 4 Skupaj 46 Odjavi jeni: v JLA 80 samovoljno 12 v času preizkusa 8* sporazumno 3 na druge obrate 10 v pokoj ~ 2 odpuščeni 2 Skupaj 117 Razlika 71 Jamske klimatske razmere so bile preko vsega leta zadovoljive. Velika skrb se je posvečala disciplini pri delu izboljšanju organizacije dela. Podobno kot dnevna proizvodnja, jamski in odkopni stalež. se je gibal tudi odkupni učinek. Posledice velikega zmanjšanja jamskega in odkopnega staleža so bile občutne. Odkopni napredek in odkopni pogoji so se močno poslabšali, učinek je padel, zaradi tega in povečanja vzdrževalnih del v marcu in aprilu ter dosegel najnižjo vrednost 10,81 v mesecu maju. V nasledn jih mesecih ise je jamski stalež takorekoč ustali, stalež na odkupnih pa nekoliko povečal. Temu primerno se je dvigal tudi odkopni učinek. T. K. nosti dela in znižanje polne lastne cene v kolikor seveda eliminiramo znani dvig cen reprodukcijskega materiala in uslug, ki je v zadnjih letih v stalnem porastu. Seveda pri tem nesmemo pozabiti, da še nismo storili vsega kar bi bilo možno. Vsekakor pa lahko ugotavljamo, da smo kljub znanemu težkemu stanju zaradi plafoniranih cen premoga na drugi strani pa stalnem naraščanju cen repro-material in uislug vendar le nenehno dvigali nivo doseženih osebnih dohodkov, kar nedvomno lahko pripišemo širši mobilizaciji neposrednih proizvajalcev preko ekonomskih enot, ki so v preteklem razdobju 4 let .dali res vidne pozitivne rezultate. V nizu ekonomskih pokaziteljev nam že doseganje realizacije v eksternem zajemanju v okviru celotnega podjetja kaže, da je porast bruto produkta podjetja 6 milijard v letu 1960 na skoro 17 milijard v letu 1964 (kljub plafoniranim cenam) vendar po porastu ostale dejavnosti rudnika potrjuje pravilnost poti decentriliza-cije gospodarjenja preko ekonomskih enot. Ruzultati dosedanjega dela nas vodijo na še obsežnejšo decentralizacijo z formi-, ranjeni obračunskih enot. V okviru dosedanjih ekonomskih enot bomo pritegnili še širši krog neposrednih proizvajalcev v samoupravljanje. Prepričani smo, da še večji pozitivni rezultati ne bodo izostali. VPLIV ZASTOJEV NA PROIZVODNJO Tem bolj popolen je proces proizvodnje, večjo škodo povzroči vsak zastoj, ki nastane na transportnih napravah. Brez tekočilh trakov si danes ne moremo zamisliti moderne proizvodnje oziroma sodobnih učinkov v industriji. Tudi v rudarstvu je mogoče pričakovati večje uspehe le v boljši in vsestranski mehanizaciji. Nadalje v kocentraciji de-lovišč kar pocenjuje transport in pa' zmanjša potrebo po vzdrževanju jamskih prostorov. Večje učinke je mogoče dosegati tudi v specializaciji posameznika na delovnem mestu. Zato strmimo za tem, da na čelih dosežemo dnevni ciklus, na pripravi izmenski ciklus. Eden od osnovnih pogojev za doseganje pa je brezhiben odvoz. Ne smemo mimo dejstev, da so zastoji na etažnem odvozu iz leta v leto zmanjšujejo, kar je nedvomno posledica večjega prizadevanja, izkušenj in modernih strojev. Ni pa še zadovoljivo. Res je. da redki kratki zastoji bistveno ne vplivajo .na potek dela. iNamreč pri dobri organizaciji se lahko ta čas izvršijo nekatera dela. za katera ni potreben stalen odvoz npr. popravilo podgrade). Negativne posledice pa brez dvoma nastanejo pri dolgih zastojih ali pri pogostih kratkih zastojih. V naši jami se vsa rudarska dela izvajajo tako, da se istočasno pridobiva premog. Tako, da če Yii mogoče stalen odvoz ni pravega uspeha pri delu. Pri tem pa še nastane nevarnost, da se transportna naprava preobremeni, ker se nakopiči preveč premoga. Običajno se v slučaju daljših zastojev moštva premešča na dela, kjer je možno nekaj časa delati brez odvoza. Vsako premeščanje na nova delovna mesta zahteva seveda novo pripravo tlela, seznanjenja z novim delovnim okoljem in varnostne mere. V se to pa gre na Vačun efektivnega delovnega časa. Vsak daljši nepredviden zastoj ne vpliva škodljivo samo trenutno na proizvod-(Nadal je vanje na 7. strani) >N V *3 -M V S u H - -5 o, c &J4 -S 3 p, 3 « MM • "w O e- => i, o a Poslovanje EE jame zahod V skoraj že preteklem letu 1964 bo v jami zahod nakopano predvidoma 510.000 ton, kar pomeni, da bo letni plan dosežen s '102 %. Poslovanje in delo v ekonomski enoti je organizirano v štirih obračunskih enotah. Obračunske enote so naslednje: osnovna proizvodnja; priprave in raziskave, zračenje, sanacije in transport ter jamska mehanizacija. Obračunske enote so vletu 1964 dosegle naslednje rezultate: 1. Osnovna proizvodnja plan 1964 doseženo % Proizvodnje in odkopov 433.100 t 441.0001 102 Proizvodnje in vzdržbe 15.100 t 15.100 t 100 Odkupni učinek 11,28 t/dnino 11,40 t/dnino 101 2. Priprave in raziskave 51.800 t 54..900 t 106 Učinek na pripravah 3,76 t/dnino 4,30 t/dnino 114 Doseženi rezultati v proizvodnih obračunskih enotah so zadovoljivi. Pri tem je potrebno omeniti tudi uspešno delo obračunskih enot zračenja sanacij in transporta ter jamske mehanizacije, ki so s svo- jim delom omogočale normalno obratovanje celo jame zahod. V ekonomski enoti jame zahod so se -storitve, stalež zaposlenih in izostanki iz dela gibali v letu 1964 naslednjem: leto 1964 plan 1964 doseženo Jamski učinek Stalež Izostanki zaradi nezgod Bolniški izostanki skupaj Neopravičeni izostanki Na delo skupaj 3.47 t/dnino 493 1,88% 7j65 %i 0,17 % 13.31. % Gibanje bolniškega staleža je v letošnjem letu za približno 1 % višje, kot v preteklem letu. Povečali So se tudi neopravičeni izositanki. Plačani dopusti se bodo v letu 1964 v celoti izkoristili. Veliko vlogo pri uspešnem izpolnjevanju plana v letošnjem leai je imel obratni delavski svet kot najvišji organ samoupravljanja v ekonomski enoti. Redno se je sestajal dvakrat v mesecu in obravnaval podrobno mesečne operativne plane ter odločal o delitvi dohodka na podlagi dosežene proizvodnje in gibanje stroškov v posameznih mesecih. Ne moremo pa trditi, da se ne bi mogli pri doseženi proizvodnji doseči še boljši rezultati in s tem tudi višji osebni dohodki. Potrebno je, da pristopimo k nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja v ekonomski enoti s tem da povečamo vlogo posameznim obračunskim enotam in njenim odborom. Odbori obračunskih enot so imeli do sedaj razmeroma majhno vlogo pri poslovanju obračunskih enot in so razpravljali predvsem o postavljenih nalogah iz mesečnega operativnega plana, gibanju izostankov in slično. Odbori pa niso imeli možnosti delitve ustvarjenega dohodka, ker se je le-ta razdeljeval v okviru ekonomske enote. Obratni delavski svet je pri sestavi smernic proizvodnega plana za 1. 1965 odločil, da se ho poslovanje v ekonomski enoti jame zahod vršilo v petih obračunskih enotah z naslednjo proizvodnjo: 1. Osnovna proizvodnja 2. Študij odkupne metode OMKT 3. Priprave in raziskave 4. Zračenje, senacije in transport 5. Jamska mehanizacija Skupaj 230.000 ton 210.500 60.000 500.000 V obračunskih enotah se bedo lahko še boljše spremljali doseženi rezultati v proizvodnji, stroški in ostali problemi, ki 3,45 t/dnino 4,50 547 537 1,8% - - 8,7 % - - 0,25 % - 15,60 % — ovirajo hitrejši razvoj jame. Boljše gospodarjenje s sredstvi in materialom pri dobri organizaciji dela pomeni večji poslovni uspeh obračunskih enot, isto-v. časno pa tudi višji dohodek za člane enote. ing. Juranič Jurij VPLIV ZASTOJEV NA PROIZVODNJO Nadaljevanje s 6. strani njo, ampak pušča posledice na delovišču in seveda pozneje negativno na proizvodnjo. Mnogokrat pride zaradi tega tudi do neenakomerne proizvodnje. Res je, da so tudi v drugih modernih rudnikih zastoji na transportnih napravah, toda ravno sedaj, ko je kapaciteta proizvodnje omejena zaradi ozkega grla v izvozu silijo prilike, da več razmišljamo o tem, kako odpraviti zastoje. To nalogo pa bomo morali reševati vsi, ki imamo opravka z proizvodnjo. Najprej seveda na deloviščih samih, kjer bi se s pravilnim vzdrževanjem lahko izognili marsikateremu defektu. Jamska mehanizacija bo morala že pri vgrajevanju mehanizacije paziti ne to kam je primerna katera mehanizacija, kako je pregledana in kako Vzgrajena. Mnogokrat imamo zastoje zaradi komaj opazne površnosti pri montaži. Največ v tem cilju pa lahko napravi dobra dežurna služba. Tu je žal pogostokrat prevelika razlika med posamezniki kako opravljajo to dolžnost. Vse več zastojev je zadnji čas tudi zaradi premajhnih kapacitet skipov ali polnih bunkerjev. Ti nastajajo zaradi povečane proizvodnje posebno na konicah. Do neke mere bo to možno ublažiti z enakomerno proizvodnjo. Vzporedno s tem pa bo treba misliti na drugačno rešitev tega problema v širšem smislu. Š. K. PROBLEMATIKA ORODJA Če zasledujemo problematiko orodja iz časa ročnih odkopov do danes, ugotovimo, da se je v času ročnih odkopov posvečalo mnogo več pozornosti orodju in so ga bolj čuvali, kot pa je to slučaj danes, ko ugotavljamo, da je v jami mnogo ljudi, ki imajo skrajno malomaren odnos do orodja. To je povzročilo, da je bilo v letošnjem letu do. inventure, ki se je izvršila v začetku meseca novembra izgub" Ijenih 2219 kom. raznega orodja. Mnogo orodja se izgubi, ker ljudje puščajo orodje jr starem podkopu in se pri streljanju v novem podkopu zasuje. Velik vzrok so tudi nedeljska montažna dela, ker si ljudje ob montažah na čelih izposojujejo orodje, potem pa ga ne vrnejo nazaj. Omeniti je treba, da posamezniki skrivajo orodje bodisi zaradi tega, ker ga primanjkuje ali pa si izberejo boljšega in ga potem skrivajo in večkrat pozabijo na njega. Pokvarjeno ali zlomljeno orodje ne vračajo pravočasno v skladišče, temveč ga puščajo po deloviščih in kanalih, kjer se potem zasuje in izgubi.* Mnogo orodja se poizgubi tudi pri razformiranju ali selitvi čel na drugo etažo, ker se ne vrne vse orodje v skladišče. Ko pričnejo skladiščniki terjati orodje, dajejo posamezniki podobne izjave kot npr.: »Zakaj bi ga pa vračali, saj ga lahko plačamo«. Takšne in podobne izjave dajo slutiti, da imajo posamezniki skrajno malomaren odnos do orodja in zaradi takšnih ljudi se stanje iz leta v lato slabša. Orodje na deloviščih se ne zloži in ne prešteje. temveč ga vsak pusti kjer ga je volja. Prizadeti izjavljajo-, da zaradi tempa dela ni več časa za kontrolo orodja, ker delajo do konca izmene in če bi šteli orodje, bi zamudili izvoz. Pred leti so se transporterji ustavili prej in tako je ostalo še nekaj časa za kontrolo. To so glavni vzroki za takšno sitanje. Naprošamo sodelavce, da vsemu temu posvetijo več pozornosti. Vsak rudar se mora zavedati, da bo vso izgubljeno orodje plačal sam in da se mu bo to občutnp poznalo pri njegovih osebnih dohodkih. Tabela izgubljenega orodja in stroškov: kom. din din Zasekači Motike Lopate Sekire Zage Kladiva Ključi za loke Matič. ključi 30X36 Svedri za les Prebijači Sekači Klešče iSvedri za premog Zidarske žlice Obešanke Kovinske žage (loki) Skupaj: 952X 1 447 — 1,377.544 333 X 834 — 277.722 361 X 1.472 — 531.392 143 X 1 896 — 271.128 62 X 506 — 31.372 227 X 1-424 — 323.248 11 x 5.326 — 58.5816 62X 1.273 — 78.92$ 9X 1176 — 10.589 7X 271 — 1.897 8X 407 — 3.256 11 X 472 — . 5.192 10 X 5.085 — 50.850 7 X »50 — 5.950 5 X 1.669 — 8.345 IX 950 — 950 .. 1 3,036.942 Miklav Ivan Hudat O Št. 14 — 19. dec. 196i Zakaj okvare na avtomatih PREBERI! - IZPLAČALO SE BO! - PREBLUI! — IZPLAČALO SE BO! - PREBERI Upravljalci smo-od nas je idvisno ALI SI RES UPRAVLJALEC? KAJ POMENI BESEUA »UPRAVLJALEC«? ČE SI UPRAVLJALEC — KAKŠNE NALOGE POSTAVLJA PRED TEBE TA FUNKCIJA? ALI LAHKO TI ZARES SODELUJEŠ PRI UPRAVLJANJU? KAKO? KAKŠNO KORIST IMAŠ OD TEGA? Ravnaj tako, izplačalo se bo! Ali si res upravljalec? Upravljalec si res. ker ti je pravica upravljanja zagotovljena z ustavo. Vsakdo od nas je upravljalec in prav tako isi upravljalec ti. In kaj pomeni beseda »upravljalec«? Nič drugega, kot »gospodar«. Včasih je bil gospodar kapitalist, mi pa delavci, ki smo zanj delali. Zdaj smo delavci in obenem smo gospodarji. Kakšne naloge imaš zdaj, ko nisi samo delavec, ampak tudi upravljalec? Če si tudi upravljalec oziroma gospodar, je tvoja naloga, da dobro gospodariš. Kot delavec moraš torej v redu delati, kot upravljalec pa dobro gospodariti. Ali lahko tudi ti sodeluješ pri upravljanju? Ali lahko tudi ti pripomoreš k dobremu gospodarjenju našega rudnika? Ne samo lahko!, -v- .visi moramo prispevati k dobremu gospodarjenju. Kako? En zasekač stane 1.600 din. Če ga zlomiš, je uničenih 1.600 din. Če si ga očuval, si pa prihranil 1.600 din. To je pa denar, ki lahko gre v tvoj osebni dohodek. Sekira stane 2.046 din. lopata 1.622 din, vpenjalna naprava stane 62300 din. Izračunaj. koliko si prihranil, če si očuval ta orodja! Krajnikov porabimo na mesec več kot en milijon. Enkrajnikpa stane 75 din. Tarej nas k ra jniki stane jo čez 75 mili jonov na mesec: Če boš vsak dan prihranil vsaj en krajnik. boš v enem mesecu prihranil 26'X 75 din. To je pa 1.950 din na mesec. Torej si samo ti prihranil pri krajnikih 1.950 din v enem mesecu. Nas vseh pa je več kot tri tisočpetsto! Prav tako je z razstrelivom. Razstreliva porabimo na mesec čez 600.000 kilogramov. En kilogram pa stane približno 250 din. Torej porabimo na mesec za razstrelivo čez 150 milijonov din. Če očuvaš orodje, če prihraniš pisarniški material, če prihraniš pri razstrelivu. si prihranil denar. S tem si pa dober gospodar in dober upravljalec. Pa ne samo to! prihranjen denar bo lahko šel v , tvoj osebni dohodek. Preračunaj, koliko lahko prihraniš! Vsak naj preračuna! Nas je čez 3.500! Ker so bile zadnji čas na čelnih avtomatih zelo pogoste okvare in zaskrblja-joče iščemo vzroke le teh, ne le v elektro obratu sainem, temveč na vseh sestankih, sem mnenja, da mora biti tudi širša javnost o tem obveščena. Sploh pa tisti, ki imajo opravka z elektro napravami. Sem v delavnici v jami vzhod in imam vsak dan delo na avtomatih. Vsi poznamo čelne avtomate (Fckoff) s katerimi imamo največ opravka in na katerih se pojavlja tudi največ okvar. Vzroki za to so: V prvi vrsti so ti avtomati vgrajeni že 8—10 let in so se nam že amortizirali. Vgrajeni so bili vse skozi, razen kadar so bili na popravilu za popravila le teh smo vezani na uvoz rezervnih delov, kar je pa zelo dolgotrajen proces, saj znaša nabavni rok od 14—18 mesecev. Zelo pogostokrat so okvare na vložkih. Vzrok temu je pomanjkanje obložnih ščitnikov katerih sploh ni na zalogi in slaba izolacija. To so okvare, proti katerim smo nemočni. Bolj žalostno je to, da so neredki primeri, ker okvare nastanejo iz neznanja tovarišev, ki na teh delih delajo. To nastane največkrat zaradi tega. ker spreminja smer čelnega ali smernega (transporterja in zato ni dobro poučen ali pa ni za to pooblaščen. Dostikrat pa ta nastane. zaradi nepazljivosti. Posledica tega je prelom menjalnega stikala. Tako pride do 90 min. zastoja. Posledica zastoja je pa nedoseganje plana. Ko smo pred dobrim mesecem vgradili popoinoma nove avtomate,jki stane eden preko 1.200.000(1 in, so se morali trije zaradi preloma menjalnega stikala menja-ti.Mislim da je takšno početje vse graje vredno. iNič boljše pa se ravna z vrtalnim strojčki. Mislim, da so za te stvari poklicani gospodarji čel. dežurni električarji in vodilni kader, da se tovariše, ki imajo z elektro opremo opravit podučijo o pravilnem ravnanju. Vse to kar sem navedel, pa je povezano z varnostjo pri delu. Zavedati se moramo, da je naša jama metanska in vsaka najmanjša okvara ali zasek kabla lahko povzroči vžig metana. K^akšna pa je lahko posledica pa upam, da mi ni potrebno posebej poudariti. Mislim, da so stvari, ki sem se jih dotaknil velikega pomena za nadaljnji razvoj rudnika. Ne sinemo se zadovoljiti, da nam oprema, katero plačamo z lastnimi sredstvi in to v devizah, služi samo predpisano življenjsko dobo ampak še naprej. Le tako se nam bo obrestovala v proizvodnji- Jože Jeric »SLOVENIJA VINO« Split nudi svoja odlična dalmatinska namizna, sortna in desertna vina in žganja po zmernih cenah v svoji prodajalnici »SPLIT« 13 Hudac PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik. Rudi Kotnik, Ljubo Na-raks, Ivan Fece, Jože Tekavec — Glavni urednik: Jože Tekavec — Izhaja dvakrat mesečno — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din.