DELAVEC- DELAVCU Glasilo delovne skupnosii podjetja IERMII domiale ŠTEVILKA 29 - APRIL 1978 11 J.v.i2<-i-»n. V o — l-i^ JUM vj-i-ocw> 1x0 K.Ox b Zx v x w ca. M TiLrdw .L i M juomz ajLe ZA DVOJNO ČRTO UrK.,a uredniški odbor ^eausak doris - ureanik naujan Marija Janežič mg. roler u erman ooze Lavrač Joži Mazaj Milan uroanija anion Zupaiic Olga Organizacrjski oaoor oeausak noriš riaojan Marija Zupanc Olga V tej btoViiki oujavijamo poicg zanimive iniormacije u mvesticijan m aKiuairioga ^aai jucnega l aiuna tua i Voo oi'gane upi-avijanja v podjetju, ter poimenski seznam vsen aeiegacij samoupraviiin mteresnin skupnosti. Oiede na to, d.a o o aeio aeiegatov tuai v pr mo arije zelo pestro, ua uo veliko sestankov in odločanja v zvezi s problemi, ki nastopajo predlagam, da se vpelje knjiga, v katero se bodo vpisan vsi delegati po posamezni]! sejan samoupravnih interesnih skupnostih in "oazi" poročali o svojih oalocitvan iseveda po predhodnem posvetovanju z njo;. To, povratno informacijo oi Pilo možno izpeljati tudi preko našega glasna, ce že drugače ni možno .... ur. Tisk: Delavska univerza Domžale io mnenju izvršnega sveta žito se ure tarnata za st. 4ži—i/ <2 je go-asi-LO oproščeno prometnega iniormacije dav^a. V smislu Zakona o knjigovodstvu gospodarskih organizacij ter sprejetih predpisov je bil sestavljen ZR podjetja skladno z zakonom p zagotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka po plačani realizaciji. Za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1977. Zaključni račun obravnava poslovanje podjetja kot celote in obsega; - poslovno poročilo z analizo poslovanja - priloženi obrazec bilanca stanja in bilanca uspeha - priloženi zaključni list - ter ostale priloge, ki utemeljujejo poslovni uspeh podjetja Podjetje je v letu 1977 realiziralo 142. 431 ton gotovih proizvodov in je napram preteklem obdobju lanskega leta povečalo proizvodnjo za 26, 29%. Plačana vrednostna realizacija je bila realizirana 75. 344. 336, 50 in je napram preteklem obdobju lanskega leta povečana za 41, 69%. Pregled realizacije količinskega in vrednostnega plana podjetja in posameznih obratov, pa je naslednje: Primerjava med planom in realizacijo: Po količini obrat "Peskokopi" Grupa proizvodov. Plan ton Doseženo ton index Prirodni pesek 6. 000 7. 530 125, 50 Prani pesek 51.000 69.360 136, 00 Suhi pesek 40.000 44.126 110, 32 Ognjestalne mase 14.000 11. 170 79, 79 Oplaščeni pesek 4. 000 4. 497 112, 43 Skupaj 115. 000 136.683 118, 85 obrat Ihan Grupa proizvodov Plan kg Doseženo kg index Nekov. liv. pripomočki Neom. kem. proizv. Mletje - usluge 3. 700. 000 1.180.000 420.000 3. 846. 049 1.592.844 309.579 103, 95 134.99 73, 71 Skupaj 5. 300. 000 5. 748.472 108,46 Podjetje 120. 300 ton 142.431 ton 118,40 Po vrednosti a. po fakturirani realizaciji Obrat Plan Doseženo index "Peskokopi" 31. 355. 000, 00 41. 375. 093, 85 131, 96 Ihan 24. 645. 000, 00 32.933.238,60 133, 63 Podjetje 56. 000. 000, 00 74. 308. 331, 45 132, 69 b. po plačani realizaciji Obrat Plan Doseženo index "Peskokopi" 31. 355. 000, 00 41.832. 649, 30 133, 42 Ihan 24. 645. 000, 00 33. 511. 687, 20 135, 98 Podjetje 56. 000. 000, 00 75. 344. 336, 50 134, 34 Po delovni sili Obrat Plan Zaposleni index Uprava 28 28 100, 00 "Peskokopi" 93 92 98, 92 Ihan 75 72 96, 00 Podjetje 196 192 97, 96 Primerjava količinske. vrednostne realizacije ter delovne sile leta 1977 napram letu 1976 Po količini Obrat Doseženo 1. 1976 Doseženo 1. 1977 index "Peskokopi" 107.704 136. 683 126, 91 Ihan 5. 076 5. 748 113, 24 Podjetje 112.780 142.431 126, 29 Po vrednosti a. po fakturirani realizaciji Obrat Doseženo 1. 197 6 Doseženo 1. 1977 index "Peskokopi" 29. 833. 972, 35 41. 375. 092, 85 138, 68 Ihan 25. 062. 431, 29 32. 923.238,60 131, 40 Podjetje 54. 896. 403, 64 1 1 1 1 i -a i ^ 1 00 1 o 1 co 1 00 1 1 00 1 ^ i cn 1 1 1 135, 36 b. po plačani realizaciji Obrat Doseženo 1. 197 6 Doseženo 1. 1977 index "Peskokopi" 29. 071.701, 10 41.832. 649, 30 143, 89 Ihan 24.102.860,69 33. 511. 687, 20 139, 04 Podjetje 53. 174. 561, 79 75. 344. 336, 50 141, 69 Po delovni sili Obrat Zaposleni 1. 197 6 Zaposleni 1. 1977 index "Peskokopi" 92 92 100, 00 Uprava 26 28 107, 69 Ihan 72 72 100,00 Podjetje 190 192 101, 05 Iz primerjave dosežene realizacije v letu 1977 v primerjavi z Jetom 197 6 ugotavljamo: - da je količinska realizacija v porastu za 26, 29 % - da je vrednostna realizacija po plačani realizaciji v porastu za 41, 69 % - da je delovna sila v porastu za 1, 05%. Analiza celotnega prihodka podjetja in dohodka Sprejeti stabilizacijski program podjetja terja dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega plana po količini, po vrednosti in doseženem dohodku. Zato je le kvalitetna in'kvantitetna proizvodnja uspešna in garancija boljših poslovnih rezultatov. V tem poslovnem letu kaže prihodek porast 40, 7% v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev s 126, 8%, utemeljujejo porast dohodka za 66, 6%. Kljub temu je porast vrednostne proizvodnje ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini 32. 639.757,03. Pri obračunu po plačani realizaciji z doseženimi rezultati, ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da je rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi naš cilj. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo. Primerjava celotnega prihodka in delitve v primerjalnem obdobju je naslednja: leto 1976 leto 1977 index - celotni prihodek 54. 142. 761, 21 76. 155. 649, 42 140, 7 - porabljena sredstva 34.308.160,75 43. 515. 892, 39 126, 8 - DOHODEK 19. 834. 600, 46 32.639.757,03 164, 6 - Ostanek čistega dohodka 2. 651.902, 65 5. 246. 680, 64 197,83 Analiza delitve dohodka V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih meril samoupravnega sporazuma je podjetje doseglo celotni prihodek v višini: Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 76. 155. 649, 42 100 Porabljena sredstva 43. 515. 892, 39 57, 14 Skupni dohodek 32. 639. 757, 03 42, 86 Skupni dohodek 32. 639.757, 03 100 Del skupnega dohodka za obresti 1.357. 128, 75 4, 16 Dohodek 31.282.628,28 Prispevki iz dohodka samoupravnim inter. skupnostim ter prispevek drugim po zakonu dO' ločenim družb, dejavnostim 6. 129. 245, 59 18, 78 Čisti dohodek 25. 153. 382, 69 77, 06 Delitev čistega dohodka 25. 153. 382, 69 100 Del čistega dohodka za OD 18. 989.428, 40 73, 49 Del čist. doh. za stan. gradnj. 816.529, 35 3, 25 Del čist. doh. za druge namene v skupni porabi 100.744, 30 0, 40 Razporeditev dela čistega dohodka za izboljšanje in razširitev mater, osnove dela in rezerv 5. 246. 680, 64 Del čistega dohodka za poslov, sklad in kot posojilo skladu feder. za kredit hitrej. razvoja 2. 129. 873, 49 CO <1 del čistega dohodka za skupno porabo 2. 201.678,00 8, 75 del čistega dohodka za rezerv, sklad 652. 795, 15 2, 60 Del čistega dohodkaza skupne rezerve 262. 334, 00 1, 04 Delitev dohodka, je podjetje v letu 1977 izvajalo v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Porast dohodka je ugodno vplival na gibanje dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja kot tudi na ugodno gibanje sredstev skladov. V sklad skupne porabe, je podjetje razporedilo večja sredstva, v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo (regres za prehrano, za letni dopust, jubileji itd. ) Vso problematiko ugotavljanja delitve dohodka pa bomo detaljno obdelali tudi na obratnih in proizvodnih enotah. Sprejeti sklepi pa bodo služili k usmerjanju naše poslovne politike v letu 1978. PROIZVODNJA V I. TROMESEČJU LETA 1978 V PRIMERJAVI Z PLANOM IN ISTIM OBDOBJEM LANSKEGA LETA Po količini TOZD Plan Doseženo Index Peskokopi - januar - februar - marec 34.869 11.623 11.623 11.623 30.859 9. 941 10.173 10. 746 88, 50 85, 53 87, 52 92, 45 Ilpos 1.375 1. 553 112, 98 - januar 458 448 97, 68 - februar 458 520 113, 35 - marec 458 586 127,91 Podjetje 36. 244 32.412 89, 43 Po vrednosti TOZD Plan Doseženo Index Peskokopi 11. 220. 000, 00 12. 515. 506, 70 111, 55 - januar 3. 740. 000, 00 3. 786. 399, 10 101, 24 - februar 3. 740. 000, 00 4. 095. 906, 65 109, 52 - marec 3. 740. 000, 00 4.633.200,95 123, 88 Ilpos 7.740. 000, 00 9. 857. 575,30 127, 36 - januar 2.580.000,00 2. 679. 125, 50 103, 84 - februar 2.580.000,00 3.438.248,65 133, 27 - marec 2. 580. 000, 00 3.740.201,15 144,97 Podjetje 18.960.000,00 22. 373. 082, 00 118, 00 = == = = == = = = = = = = = = == =::: Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index Skupne službe . 30 30 100 Peskokopi 98 93 94, 90 Ilpos 74 73 98, 65 Podjetje 202 196 97, 03 = — — r::r—— nrrzr—r: II II II II II II II II II II II ir n n n — — r: = — rrr;~~— o _ Po količini TOZD leto 1977 leto 1978 Index Peskokopi 28.397 30.859 108,67 I 1 p o s 1. 344 1. 553 115, 55 PODJETJE 29.741 32.412 108, 98 Po vrednosti TOZD leto 1977 leto 1978 Index Peskokopi 8. 524. 302, 15 12. 515. 506, 70 146, 82 I 1 p o s 7. 648. 823, 00 9. 857. 575, 30 128,88 PODJETJE 16. 173. 125, 15 22.373.082,00 138,33 Po delovni sili TOZD leto 1977 leto 1978 Index Skupne službe 25 30 120, 00 Peskokopi 95 93 97, 89 I 1 p o s 69 73 105, 80 PODJETJE 189 196 103, 70 Iz primerjave dosežene realizacije v I. tromesečju leta 1978 v primerjavi s planom ugotavljamo: - da je količinska realizacija dosežena s 89, 43 % - da je vrednostna realizacija dosežena s 118, 00 % - da je delovna sila dosežena s 97, 03 %. Iz primerjave dosežene realizacije v L tromesečju leta 1978 v primerjavi s istim obdobjem leta 1977 ugotavljamo: - da je količinska realizacija v porastu za 8, 98 % - da je vrednostna realizacija v porastu za 38, 33 % - da je delovna sila v porastu za 3, 70 %. Doseženi rezultati nam kažejo, da je podjetje uspešno pričelo letošnje leto. Saj je količinska proizvodnja v TOZD-u Peskokopi v porastu za 8, 67 %, vrednostna pa 46, 82 % v primerjavi s preteklim letom. V TOZD-u Ilpos je količinska proizvodnja v porastu za 15, 55 %, vrednostna pa za 28, 88 % v primerjavi s preteklim letom, kar nam kaže, da se na tržišču plasirajo proizvodi, ki TOZD-u ustvarjajo dohodek. tJ-iiZhih liunOUKoVhIH HiiU-l Ziv Za -jHLOVHI MHJEC Za ^ELOVHv SaJI-HOSI SHuihin SLUŽB bkupmči H a z p o n GL stro Kovna us po so b j. j eno st 1 2 3 4 5 6 7 d 9 7.zoo,00 o ,o2.o ,oo 6.opo ,oo o ,43io ,oo 3.090.00 3. poo,oo p.23o,oo 4.090.00 4. poo ,oo 4.22o ,oo j.o9o ,oo 3.55o ,oo 3.4^o ,oo 2.000 ,uo VSU VSU VSU VSU VSU VSU ssu ssu ssu ssu ssu ssu KV JrK 10 11 x2 13 14 O PREGLJU PLACAINIH OBVEZNOSTI V LETU 1977 V zvezi z zaKonskimi preapisi so za plačilo prispevkov obvezane vse temeljne organizacije združenega dela. Obračun posameznih obveznosti je praviloma odvisen od višine izplačanih brutto osebnih dohodkov, ustvarjenega dohodka ter zakonskih osnov za obračunavanje in plačevanje prispevkov za finansiranje samoupravnih interesnih skupn'sti. Pregled obračunanih in plačanm obveznosti pa je razviden iz naslednjega tabelarnega pregleda : Obveznosti iz osebnih d>hodkov : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 10. 19. Prispevek za zdravstveno zavarovanje Prispevek za invalidsko pikojninsko zavarovanje Prispevek RSOV - za otroški doaatek Prispevek za požarno varnost Prispevek TSOV - otroško varstvo Prispevek TIS - izobraževanje Prispevek KS - kulturo Prispevek TKS - telesno kulturo Prispevek SV - s >cialno varstvo Posebni republiški davek Dopolnilni prispevek za zdravstv. zavarovanje Dopolnilni prispevek za invalid, pokoj, zavar. Prispevek za zaposlovanje Prispevek za Kozjansko in Posočje Prispevek za finansiranje komunale, infrastrukture Prispevek za graditev dijaških domov Stanovanjski prispevek 3o % - solidarnostni Stanovanjski prispevek 25 7° - vezana sredstva Stanovanjski prispevek 45 7° - SP (sklad skup.por.) 1.361.024,6o 2.127.792,55 434.763,20 13.36o,95 152.4oo, 5o 95o.759,lo 141.445.05 69.2o7,3o 155.b24,3o 199.o4o,7o jo6.619,95 13d.7o4,3o 46.612,2o 108.751,8o 93.939,o5 6o.852,75 l49.941,5o 291.61 /,5o 524.911.05 Skupaj plačane obveznosti iz OD 7.619.249,75 Obveznosti iz dohodka : I. Obveznosti po samoupravnem sporazumu : 1. Prispevek republiški izobraževalni skupnosti 2. Prispevek republiški raziskovalni skupnosti 3. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 4. Davek iz dohodka 1.2o4.693,lo 336.4o4,o5 82.964,7o 487.032,95 5. Vidni prispevek 6. Splošna ljudska obramba 7. Primanjkljaj ŽTP (3,7 7°, b. Primanjkljaj PTT SKupaj 1 ,o23.271 ,o5 22.647,bo 1,3 %) 491.l96,6o loi.971,25 3.75o ,3b2,3o 11. Plasmaj1 : 1. Razvoj železniškm zmogljivosti (3,2 %) 2. Razv)j magistralnih cest (4 %) 3. Razvoj luških zmogljivosti (o,5 4. Finansiranje izgrad. ener. objektov (5,2 °/o) 222.643,65 27d.oo4,55 34.700,o5 365.274,4o Skupaj 9ol .olo,65 III. Posojilo za nerazvite Krajevna skupnost Kluo sammpravljalcev 246.552,5o 56.boo,00 41.944,30 Skupaj 347.296,6o Skupaj obveznosti iz dohodka________________________4_.99b_.669j.75 SKUPAJ PLAČARE OBVEZNOSTI V LETU 1977 12.617.939,50 lo- z zbora. OO S „ peskokopi” V osmvni soxi Jurij Vega v Moravčah je oir une ir. d. ry'/ o oocm zoor siiiuinaine puuruznice resko z.opi m skupnosti snu p mn sluz o. Uocnega z do ra se je uieiesiio d-l elanov uelovne skupnosti. fta ODcnem zouru je oiio izvoljeno ueuvno preuseu stvo v sestavi : ureznin Lovru - preuscdnik Majdič Lande - elan Malin Ivan - član Zapisnikar je biia tov. Lavrač Joži Po podanem poročilu o delovanju LOS v preteklem ie tu j o uno podano še blagajniško poročilo , por )eno naazornega oud j ra, poročilo samovzajemne pomoči, poročilo o campiran^u ter 1i-nančni načrt m aeiovni načrt za ^eto iy/o. INa tem občnem zboru je oii sprejet skiep, aa ostanejo skupne službe v osnovni organizaciji sindikalne podružnice iuZb Peskokopi. Sledile so volitve Izvršnega odeora m nadzornega ouuj ra sindikata TOŽB Peskokopi. Za Izvršni odoor so oili izvoljeni ; Kokalj Malci - blagajnik Oražem Prane - tajnik Breznik Lovro - cian Mal Janez Majdič aiojz Končar Ivan Majdič Anton Krmimo Stefan Učakar Janez Za nadzorni odbor pa so bm : Rotar Stane Učakar Vera Stiftar Milena Po končanem obenem zboru so oili vsi udeleženci povabljeni v gostišče "Kavka" na majhno zakusko. in „ILPOS 99 v go s L i d u u "ttep >V3 " v i^o rru: axan je uix j-j . ieuruai*ja o o c n i z Dor sinaiira pa je oij.0 j.zvoj-jenu iexovn) preaseosuVu v sestavi : - -uimovsen ooris - preaseuniK - v e ji ar mar t m - c-uan - iiozar n.m - cian za zapisniKarja pa tovarišica rajer ivanjia ro poaanem poročilu o delovanju UUd v preteklem ouuodju je ono poaano se porici^u Diagajnika m nadzornega oaoora. v razpravi, ki je s^eana poročilom je oilo sprejetih nekaj sklepov o naualjnem aeiu sindikalne podružnice ter imančni načrt za ieto j.97b. tiledile so voiitve novega izvršnega odoora ter nadzornega odbora sindikata 1’uZu-a "llpos" man. Za Izvršni odbor so izvoljeni : - Uroanija Anton - predsednik - Pajer IvanKa - tajnik - Majdič Zoži - oiagajnik - Grojzdek Marjan - cian - Bogataj Ivan - član Za nadzorni odoor pa : - zjaoret Pavia - predsednik - Hafner Janez - čian - Peterna Prane - član ro opravljenm vo^itvan novega izvršnega m nadzornega odbora sindikata TOŽB "llpos" se je od giasoi pričela skromna, a prijetna večerja, kateri je sledilo se malo plesa. Na zahtevo zbora delegatov združenja TOZD črne m barvaste metalurguje in livarn je bil sklican dne 27. 12. 1977 pri podpredsedniku GZ Slovenije dr. Babiču sestanek, katerega vsebina je bila razprava o problemih pri investiranju. V "Termit-u" Domžale v investicijo peskov za livarstvo. Na tem sestanku je oilo ugotovljeno : 1. lereč problem livarskih, peskov po količim m kvaliteti, zaradi zanemarjanja razvoja surovinske oaze, 2. Zaradi premajhnih kapacitet separacije uo nujen uvoz livarskih peskov, kar ni v skladu z devizno politiko nase države, 3. Realizacija investicije v "Termit-u" bi zagotavljala zadostne količine m kvaliteto livarskega peska, 4. Investicija se je uvrstila Kot prioritetna naložba v republiški plan, 5. Predvidena finančna sredstva v Idejnem projektu so se po večala vsled dodatnih del, katere so pogojevala soglasja občinskih m republiških organov k gradbenemu dovoljenju 6. Manjkajoča sredstva bo investitor moral rešiti z združevanjem sredstev potrošnikov ali drugačnega združevanja. Na sestanku so imenovali nevtralni komisijo, katere naloga je bila pregledati stanje investicije v tehnološko ekonomskem pogledu in pripraviti zaključke za čimhitrejše nadaljevanje začete investicije. Na prvem sestanku strokovne komisije dne lo. 1. 1978 je bil za predsednika komisije izvoljen Bajželj Uroš, dipl. ing. rud. Po splošmi razpravi so bile na predlog predsednika organizirane podkomisije in sicer : 1. Podkomisija za geologijo in rudarstvo, 2. Podkomisija za tehnologijo m tehnološka vprašanja, 3. Podkomisija za ekonomska in finančna vprašanja. Podkomisije so vsaka na svojem področju pregledale gradivo ki je bilo pripravljeno s strani investitorja in ugotovile naslednje zaključke : Z A K L J U C L I ; 1. Nahajališče kremenovega peska v moravški kadunji, je največje tovrstno nahajališče v Sloveniji. kezerve koristne mineralne surovine v nahajališču so ogromne, vendar se vodi kot potrjene eksploatacijske rezerve samo tisti del zalog, ki jih pri sedanjem stanju tehnike pridobivanja in prodajnih cen, lahko ekonomsko pridobimo• Celokupne potrjene eksploatacijske rezerve kategorij A + B -t- C]_ z delom rezerv poddolinskim nivojem, znašajo 7.795.ooo ton. Po predvideni letni proizvodnji 25o.000 ton revnega peska, bi te rezerve zadoščale za približno 31 let. Z nadaljevanjem rudarskih, geoloških raziskav v moravški kadun-ji in z napredovanjem tehnologije pridobivanja, je računati v daljši prihodnosti še z dodatnim povečanjem ekonomskih eksploataci jskih rezerv, kar bo še bistveno podaljševalo življensko dobo rudnika. Kvaliteta peskov v nahajališču varira v slojih, vendar pa so razis>ave pokazale, da je v povprečju 60 % granulacij, ki ustrezajo livarskim potrebam. 2. Predvideno povečanje proizvodnje na 25o .000 ton rovnega peska, je možno doseči z že obstoječo mehanizacijo za površinsko odkopavanje. Potrebno je še nabaviti en kamion. Za izkoriščanje peskov poddolinskim nivojem, pa so potrebne investicije, v višini 2o,000.000,00 din. Izkoriščanje poddolinskim nivojem, bo prišlo v poštev šele čez 6 let, zato je komisija mnenja, da se ta investicija ne vključi v sedanjo vrednost investicije. 3. Izbrani tehnološki postopek za rekonstrukcijo in povečanje kapacitet separacije in sušilnice kremenovega peska v Moravčah, ustreza sodobnemu načinu pridobivanja in separiranja livarskih peskov. Tehnološki postopek zagotavlja 148.000 ton na leto grobo, srednje in drobno zrnatih livarskih peskov, od 25o.000 ton pridobljenega rovnega peska. Od navedenih količin, pa jih bo možno posušiti z novo sušilnico najmanj loo .000 ton. Sušilnica j e opremljena z hladilno napravo. hova separacija zagotavlja enakomerno kvaliteto livarskega peska, kljub predvidenim variacijam kvalitete prid >bljenega rovne-ga peska. Izorana tehnologija tudi zagotavlja, aa ne bo procent mejnih frakcij, ki opredeljujejo kvaliteto, presegel standardov za tovrstne peske. 4. komisija smatra, da je investicijo v "Termit-u" izpeljati združeno v celoti, kar pomeni, da je potrebno istočasno z rekonstrukcijo in povečanjem kapacitet separacije in sušilnice kremenovega peska v Moravčah, zgraditi nov obrat kislih mas in malt, kakor tudi obrat oplaščenih peskov in vse vzporedne objekte. Le z izgradnjo kompletne investicije je možno doseči plasma vseh frakcij in sestavin rovnega peska ter tako zagotoviti gospodarnost celotne eksploatacije. Ugotovljeno je, da je osvojena tehnologija separiranja, susenja kakor tudi tehnologija proizvodnje kislih mas m malt ter oplaščenih peskov. Edino kar še ni rešeno je pridobivanje m sušenje mulja (gline), kot separacijskega odpadka. Ne glede na to, je pa možno z novo separacijo normalno obratovati, ker se bo mulj odlagal v že izkoriščene dele peskokopov, ko bo rešena tehnologija pridobivanja in sušenja mulja, bo tega nnžno uporabiti za izdelavo kislih mas in malt ter ga prodati kot surovino keramični industriji. Zato se je v stroske investicije predvidela izgradnja naprav za pridobivanje in sušenje mulja, dočim se pri realizaciji po investiciji ni upoštevala prodaja tega proizvoda, kar predstavlja določeno rezervo. Analiza možnosti plasmana vseh proizvodov je pokazala, da je tržišče v celoti zagotovljeno, že takoj po končani investiciji. 5. Podjetje "Termit" je že pričelo z izgradnjo rekonstrukcije in povečanja kapacitet separacije in sušilnice peska. Pričeta investicija je prekoračila prvotno predvideni investicijski program zaradi sprememb, ki so jih zahtevali dopolnjen tehnološki postopek,geomehanske lastnosti tal in zahteve po infrastrukturni izgradnji. Vsi potrebni projekti še niso izdelani. Projektanti so dali pismeno izjavo, da bo vsa manjkajoča dokumentacija izdelana do konca februarja 197d. Oprema za rekonstrukcijo je že v celoti naročena m delno tudi dobavljena. Ugotovljeno je, da manjka še instalacijska oprema. Komisija je ocenila, da bo celotna vrednost rekonstrukcije separacije in sušilnice znašala 80,000.000,00 din - io b. Gorat kisrin mas m malt v preavj.aeni Kapaciteti ^'j.ooo ton na leto, je združiti z investicijo rekonstrukcije separacije m susimice, Ker je proizvodnja tega oorata vezana na predelavo osnovnm surovin m oupadKOV s separacije m je namenjena za potrebe -Livarn m zeiezarn. rennoiogija je u imaca m ve poznana. izue-Lan je giavni projekt m naoav-Ljena oprema. In i pa se zagotovejenin sredstev za izgradnjo v visim ao ,000 .000 ,oo diii. 7, ža izgradnjo oorata opiaščenin peskov s kapaciteto žo .000 ton na leto je veaik interes porabnikov, ki morajo te vrste pesKov uanes se uvažati, rroizvoanja ten pesKov oazira na domači tehnologiji m na domačih surovinah. .Projekti se niso izdelani. Za izvedbo te investicije pa je potrebno 17',000.000,00 dm. 8. Za nadaljevanje že začete investicije ni žago t.) vi jenin finančnih sredstev. Zato je nujno, da se takoj resi problem na-daljnega finansiranja investicije. Komisija ugotavlja, da v kolikor se v roku dven mesecev razreši finansiranje nadaljevanja investicije je možno v roku o mesecev zaključiti prvi del investicije rekonstrukcije in povečanja kapacitet separacije in sušilnice. Kljub temu pa mora investitor izdelati terminski plan izgradnje celotne investicije, z upoštevanjem vseh možnih zastojev ter realno oceniti Stroške investicije, z vsemi eventueinimi podražitvami m tudi predvideti v realni višini rezervna sredstva. 9. Investitor je zagotovil doseaaj 4d,739e277,oo din sredstev oo katerih je se neporabljenih p,7io .000,00 dm. Predračunska vrednost celotne investicije pa znaša po strokovni preveri komisije kot sledi : A. Osnovna sredstva ikž,j44.999,oo um - graooena oeia 87,-L-l2.299,00 din - domača oprema ob,ob7 .ib 7,00 d m - uvozna oprema 3,do5.5b3,oo din - osta_LO b,000.000,00 din B. Obratna sreustva 3,000.000 ,00 dm C. PmspeveK za energetiko o.5ob. i2o ,00 d m bKupaj A + B + 0 j-33,9jo .719,oo din - 16 Investitor si mora zagotoviti še 0^,191.422,oo din. Oa navedenih manjkajočih sredstev je realno pričakovati, da bodo dobavitelji in izvajalci kreditirali v višini 26,693.ooo,oo dm. Investitor ne razpolaga z lastnimi sreastvi, zato ni pnčaka-vati nadaljnm vlaganj investitorja. Ostanek sredstev v višini 5o,49o.442,oo dm, pa je potrebno zagotoviti pri sovlagatelj in m Ljubljanski banki. Višino kreditov ljubljanske banke preko sovlagateljev ali direktno, pa je potrebno v skupnih razgovorih še definirati. Tako bi izgledala struktura investicije po virih finansiranja kot sledi : (v tisoč dm) Viri finansiranja 1977 197o 1979 bkupaj - lastna sredstva 2.boj 2.603 investicija - krediti domačih dob.oprema in izvajalci del 16.699 dO.joo o.l93 4j. o4o - krediti sovlagat. 9.4oo 39.299 19.200 9.4oo - krediti LB 2o .ooo 2o .000 46.736 99.799 29.393 133.930 Z ——r Od celotnega investicijskega zneska investira investitor 2 % posojila domačih izvajalcev m dobaviteljev opreme znašajo 32 io, do čim pa je procentualna udeležba kreditov sovlagateljev in bančnih kreditov v celoti odprta. Komisija predlaga, da naj bo procentualna udeležba kreditov sovlagateljev najetih namensko pri Ljubljanski Danki za investicijo v podjetju "Termit" čim višja. Tak način sovlaganja je v skladu s politiko banke m zagotavlja dohodkovne odnose. J- / - lo. Za izračun uspešnosti investicije je predvideno postopno vključevanje zgrajenih kapacitet v proizvodnjo m sicer : v letu 1979 - leta I900 - bo >, leta 19ol - /b u> m še- le leta ±962 - loo Navedeno postopno vključevanje efektov investicije predstavlja določeno rezervo m upošteva nepredvidene težave. Na osnovi skupnega toka gotovine, ki je izdelan za dobo lo let je ugot 'vljeno, da do projekt likviden v vseh letih od 19bl leta daije, medtem ko se kaže nelikvidnost za prva 4 -eta. teh letih do investitor v finančnih težavah ter d 1 moral poiek najetih posojil pridobiti dodatna premostitvena sredstva ali pa prolongirati odplačevanje investicijskih por >jil. Interna stopnja donosnosti investicije je 17,69 °/°• investicija bo p'-d danimi pogoji m po poravnavi obveznosti do kredit >rjev, družbe in delovne skupnosti dajala se najmanj d > delež pr iste akumulacije. . Rezultati uspešnosti investicije izhajajo iz predpostavk : - da bodo investicijska dela končana do julija 1979 m, da ne bo nadaljnih prekoračitev del in prekoračitev stroškov investicije, - da bo izkoriščanje predvidenih kapacitet od leta 1962 dalje loo %, - da bodo krediti dani pod naslednjimi pogoji : a) krediti domačih dobaviteljev in izvajalcev del na 5 let z lo °jo obrestno mero, b) krediti sovlagateljev in Ljubljanske banke na ti let in 8 % obrestno mero, - da bo proizvodnja v celoti realizirana, - da se stroški proizvodnje ne povečajo v analiziranem lo letnem obdobju. Zelo ugoden ekonomski efekt investicije izhaja : - iz povečane proizvodnje, predvsem pa iz povečane proizvodnje oplaščenih peskov, - povečanega izkoristka separacije, - predvidenega neznatnega povečanja števila delavcev. 11. Komisija ugotavlja, da se mora podjetje "Termit", kot proizvajalec surovin povezati s predelovalci njegovih proizvodov za zagotovitev dohodkovnih odnosov v okviru možnosti, ki jih daje Zakon o združenem delu. Za tako povezovanje pridejo v poštev livarne, železarne m proizvajalci gradoenih elementov. Porabniki količina letno(vt) Povprečna cena (v dm/t) Vrednost (v ain) - SOZD Združene slovenske železarne 22.673 766,66 17,432.377 - vse livarne m ostali kupci 96.122 546,2o 52,5o9,4?9 - kupci gradbenih peskov 23.o4b lo5,4o 2,492.370 142.441 ooo,o2 72,404.232 Iz gornjega pregleda sledi, da je SOZD Združene slovenske železarne (Jesenice, Ravne in btore), tako po količini in po vrednosti, največji kupec proizvodov podjetja "Termit". Rajvečji posamezni kupec s strani livarn m ostalih kupcev po količini je "Vulkan" Rijeka s 6.691 t proizvodov, po vrednosti pa RMK Zenica s 3,734.4oo,oo dm. Na osnovi navedenega komisija priporoča samoupravnim organom "Termit-a" iz Združenih slovanskih žeiezarn, da proučijo možnost združevanja dela in sredstev, v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD), Združene slovenske železarne Ljubljana. S takim povezovanjem, bo edino zajamčen nadaljni razvoj proizvajalca livarskih in železarskih surovin, železarnam pa zagotovljena dolgoročna preskroa, z nujno potrebnimi surovinami, katerih sedaj na domačem tržišču primanjkuje in jih je potreo-no uvažati. 12. Komisija je mnenja, da je potreono formirati poseon) investicijsko grupo, ki oo zadolžena izključno samo za izvajanje sprejetih investicijskih programov, članom investicijske grupe, mora biti to edina zaposlitev. V kolikor investitor ni sam sposoben zagotoviti dovolj strokovnih sodelavcev za vodenje investicije, mora poizkati rešitev zunaj podjetja. Pri tem prideta izplačani OD v lanslt. letu Prevozništvo Jkupni 5taz v staž podjetju Gregorič Davorin 1.421,05 2.2bo ,o 5 Moneta Ivan 10 .dJo,75 2.4i4,65 Otoiani Ivan 1.616 ,oo 2.2o4,Oo Radosevič Milan 7.494,5o 2.2oo,2o Malin Ivan 11.429,65 2.066,Oo Majdič Ivan d.379,3o 2,2lo,do Kovič Janez 5.247,6o l.d72,4o Majce Janko 4.171,35 1.o23,4o Učakar Franc 1.9o2,6o 937,9o Kovačič Milan 960,oo 9b6 ,o5 Gorjup Martin - 404,7o Jamšek Franc - — Oražem Franc 5.252,9o 1.77o,45 Klopčič Martin 9.57o,75 1.932,7o Biaggio Edo 2,o32,0o 1 ,o69,2o Redno delo Kadurno delo Skupaj 76.3d5,15 i.351,oo či .4lO,o5 9o.2l2,lo 1.409,bo lo4.447,lo 00.229,do I.o59,o5 99.109,65 04.332,30 1.601,95 95.700,95 95.775,95 1.496,0o 7o.769,2o 69.453,55 1.195,95 Ol.239,6o 69.443,9o 4o4,75 76.960,65 56.2do,35 27o,3o 61.745,4o 52 .o3d,o5 912,65 55.791,2o 54.136,2o 9i6,35 57 .006,60 33.169,6o 2.144,95 35.799,25 1,6o2,15 - 1.6o2,15 63.545,25 1.713,5o 72.202,lo 60.024,4o 24.o42,3o lo4.37o ,15 5b.95o,3o 4.2oO,7o b6.261,00 U prava Skupni staž Staž v podjetju Redno delo N adurno delo Skupaj Otrin Janez 12.576,55 4.o76,4o I06.879,4o 16.1o7,75 139.64o,lo Limoni Vili 15.572,3o 3.776,95 lol.H9,95 17.755,5o 138.224,70 Breznik Lovro 6.182,65 2.83o,4o lol.o8l,9o 9.368,95 H9.463,9o Bleje Vinko 1o.833,75 2.556,45 92.635,3o 7.78o,3o 113.8o5,6o Sedušak Boris 2.738,05 1.5o6,65 81.75o,60 1.228,oo 87.223,3o Petek Slavko 13.844,15 2.855,65 76.894,6o 2.868,55 96.462,95 Slevec Marjan 9.891,55 1.986,2o 75.318,55 — 87496,3o Kosmač Irena 1.136,35 1.317,4o 71.756,55 3.292,45 77.5o2,75 Štiftar Milena 7,6ol,4o 1.63o,25 68.548,65 13.73o,95 91.511,25 Merčun Jana 8.819,6o 1.314,9o 71.794,9o 14.226,9o 96.156,3o Govekar Davorina 7.534,8o 1.8l3,3o 66.688,05 6.645,55 82.681,7o Habjan Marija 5.o38,6o 1.155,25 57.362,25 3.313,25 66.869,35 Rebolj Vojka 2.558,95 1.113,85 61.552,7o 4.475,3o 69.7oo,80 Logar Marija 8.487,95 1.666,8o 61.739,95 6.181,80 78.o76,5o Jurkošek Ivan 1.398,lo 1.719,75 92.971,8o 4.866,85 loo.956,5o Sikošek Ema 8.o71,65 1.172,5o 55.456,45 6.869,2o 71.569,6o Novak Joži 6.963,85 1.365,15 56.757,05 2.575,7o 67.661,75 Štirn Janez 6.617,4o 1.675,2o 62.o28,lo 1.16o,5o 71.48l,2o Lavrač Joži 2.316,8o 1.112,4o 61.845,2o 6.132,4o 71.4o6,8o Kokalj Malči 1.177,5o 660,9o 41.477,65 3.925,6o 47.241,65 Kuhar Mojca - 451,55 29.2ol,o5 2.286,55 31.93945 Učakar Marija 775,3o 944,3o 56.567,lo 8.5o5,3o 66.792,oo Urbanija Vanda T ■ 733,95 44.o55,15 95o,85 45.739,95 Tavčar Ivanka 1.923,05 9ol,45 55.934,5o 397,75 59.156,75 Grčar Eva - 4ol,95 24.199,95 934,35 25.536,25 Novak Franc - 39o,80 26.254,lo — 26.644,9o Mrčun Jože 9.o94,95 1.997,75 55.994,25 15.396,15 82.48o,lo Humar Ada 932,8o 171,4o 14.857,2o - 15.961,4o Malin Milka 5.872,75 l.o89,3o 42.o28,5o l.o76,25 5o .066,80 Žorž Savo 2.35o ,7o 1.355,2o 75.352,25 4.362,9o 83.421,o5 Birk Vlasta 647,9o 856,80 49.795,2o 2.683,55 53.983,45 Kvas Martina - — 6.264,7o - 6.264,7o Ivačič Mojca - - 2.372,6o - 2.372,6o Klopčič Vanda - - 5.98l,2o - 5.981,2o Hlebš Vladka 1.464,5o 523,75 3o,9ol,lo 2.466,45 35.355,8o Obrat Peskokopi Mazaj Milan 5.5o6,00 2.434,lo 8b.o02,55 2.226,65 96.329,3o Dežela Franc l.lo9,95 265,3o 14.277,6o - 15.652,85 Klopčič Marta 5.362,25 1.652,60 59.254,oo 5.357,9o 71.626,95 Rotar Stane 7.327,35 1.862,65 63.999,3o 7.911,35 81.1oo,65 Zupanc Olga 1.615,65 782,o5 5o.773,5o 123,45 53.294,65 Predovnik Joži 1.363,75 681,9o 48.911,55 5.54o,o5 56.497,25 Mihelčič Iva 2.272,25 9o8,5o 52.315,45 7.129,25 62.625,45 Učakar Vera 412,2o 432,35 42.686,lo - 43.53o,65 Janežič Peter l.o22,6o 1.57o,7o 82.783,35 1.32o,5o 06.697,15 Burja Franc lo,3oo,80 2.728,15 71.998,25 2.394,4o 07.421,6o Koprivšek Š. 12.056,45 2.515,6o 71.133,25 4.248,o5 09.953,35 Novak Anton 12.522,3o 2.6oo ,05 72.788,7o 6.373,65 94.264,7o Gorjup Franc 7.389,35 1.888,15 68.148,5o lo .421,65 07.047,05 Končar Ivan 5.334,65 1.952,6o 7o.221,8o 6.047,45 05.556,5o Stupica Vinko 5.78l,6o 1.221,8o 65.132,5o 2o.457,65 92.593,75 Osolnik Janez 5,lo8,la l.o55,9o 45.065,85 1.355,15 52.505,oo Goršek Alojz 2.361,2o 959,4o 53.006,80 24,6o 56.352,oo Močilnikar M. 5.174,25 1.789,55 64.152,65 6.64o,25 79.756,7o Učakar Janez 6.175,65 2.lo2,55 73.827,95 6.93o,lo O9.ooo,25 Učakar Ani 1.25o,95 9ol,95 49.o56,35 772,25 51.90l,5o Grilj Dragi 32o,55 295,5o 31.962,2o 331,lo 32.9o9,35 Bizilj Slavka l.o25,oo 241,4o 42.656,75 - 43.923,15 Vehovec Ivan - 47o,3o 29.812,5o 011,45 31.o94,25 Vozel Marija — 316,o5 22.348,45 - 22.664,5o Avbelj Franc 4.352,8o 1.396,65 53.058,75 99o,65 59.796,05 Capuder Franc 4.447,7o 1.384,lo 7o.272,8o 1.637,65 77.742,25 Birk Franc 7.292,6o 1.3oo,2o 48.826,45 1.559,15 50.978,4o Bratun Valentin 2.596,6o 91o,65 5o ,ol3,60 lo.lo6,4o 63.629,25 Bregar Franc 5.542,7o 984,00 36.97o,35 472,6o 43.969,65 Brinovec Miro 13.ol4,25 2.59o,00 6o.389,95 744,2o 76.738,4o Dragar Ivan 6 ,o7o ,00 1.326,25 5o.826,00 236,3o 50.458,55 Erminio Štefan 8.572,5o 1.478,55 54.56o,o5 l.lo6,35 65.717,45 Gotar Ivan 8.199,35 1.595,45 45.326,85 449,65 55.571,3o Grabnar Rudi 7.5o5,75 1.582,65 56.286,55 4 .ol4,65 69.369,6o Joger Ivan 4.633,25 974,5o 51.423,30 4.15o,85 6I.l8l,9o Kocjančič A. lo.814,00 2.o55,4o 61.268,65 3.265,5o 77.4o3,55 Kocjančič I. 2.539,25 898,25 5o .048,75 6.373,05 61.O60,lo Kaplja Ivan 9.241,3o 2.oo7,45 56.565,6o 2.331,25 7o.l65,60 Kosmač Franc 4.89o,7o 1.325,6o 5o.l29,35 7.116,35 63.4o4,00 Kosmač Jože 1.357,lo 924,65 5o .176,lo 4.842,15 57.3oo ,00 Kovačič Janez 9.685,55 2.184,75 59.531,4o O.497,5o 79.899,2o Kovič Ivan - 7.892,25 1.383,35 51.o61,35 74o,65 61.o77,80 Kunaver Janez 5.965,9o 1.253,6o 47.915,3o 514,6o o5.649,6o Kocjančič Jože 5.473,75 l.ool,9o 51.363,20 2.699,oo 60.557,05 Lavrač Maks 12.82o,2o 2.199,85 5o ,4ol,15 7.675,6o 73.096,00 Lunder Ciril 5.27o,60 91o,5o 39.339,75 644,9o 46.165,75 Majdič Anton 11.0x7,25 2.125 Majdič Nande il.7o5,0o 2 .oo9 Malin Anton 1.429,95 905 Marolt Nranc ^.I4o,oo 1 ,o2o Mlakar Ivan lo.191,2o 1.999 Mrčun Ciril b.2oo,5o i.39o Pergar Anarej 2 . j b 2,7 o 940 Prestor Alojz 4.ojp,15 1.576 Prašnikar Albin 2.3j5,2o i.o23 Ravnikar Jože 3.04o,7o 1.773 Ribič Martin o .obl ,o 5 1.4oo Smrkolj Vinko 9.30b,05 1.100 Strmijan Jože 2.52j,lo 1 .o5o Trdin Ivan 5.329,o5 1.195 Sušnik Albin 2.b73,65 1.119 Vidergar F. st. 6.9o6,75 -L.545 Vidergar Jože 4.6b4,lo 1.510 Vrečar Stane 7.251,o5 1.992 Vidergar F. ml. 1.071,4o 87o Zajc Franc 6.542,lo 1.535 Pergar Janez 2.719,5o 1.197 Avoelj Jože - 013 Bedenk Janez 1.7o7,lo 511 Kosmač Anton b63,oo 705 Mal Janez 907,2o 1 .ojo Stegnar Stane 936,7o 9o9 Tič Ivan 715,05 95o Rotar Franc 2 .ojo, 55 1.101 Kosmač Milan 771,95 77o Vidic Mirko - 199 Grilj Rajko 1.915,35 250 Mrčun Andrej 195,6o 144 v rtačnik Ivan 6J2,00 49 Cesar Anton 551,95 3o5 Lavrač Milan 430,9o o9o Strmijan Franc 109,7o 77 Peterka Anton b4o,5o 077 Levec Pavel 615,65 loO 60.040,15 19.7lo,o5 04 .o89,4o 54.034 ,00 j.417,7o 71.567,25 51.990,00 1.967,75 5b.323,6o 59.754,00 35.059,25 90.702,05 54 .o51,lo 437,9o 66.679,25 oo.049,75 2,4o2,45 bo.931,15 31.704,95 051,6o 55.942,4o 56.730,45 1.67o,65 64.015,5o 50.070,0o 5.277,oo b5.514,lo ob.lj5,15 3.694,05 70.944,lo 52.140,35 obO,00 62.277.9o 49.311,15 4.103,45- 64.611,9o 57.124,55 2.3io,2o 63.008,60 51 .o7o,00 1.671,55 56.075,55 bO.127,60 1.624,25 71.545,lo 59.261,05 3.344,05 71.o59,15 54.67o,4o 2.324,6o 63.169,95 72.o2o,25 4.302,05 05.646,4o 46.495,oo 366,9o 51.6o4,oo 57.296,3o 2.864,9o 60.230,75 65.ol4,Oo 1.194,35 7o.126,15 42.150,75 759,2o 43.731,90 31.2o6,15 173,55 33.590,65 44.462,3o 652,25 46.764,3o 50.3o3,75 697,5o 61.ol9,25 52.646,00 3.459,3o 57.951,95 52.663,oo 3.000,15 57.329,25 61.o42,60 1.459,4o 65.713,95 47.6oo,2o 1.230,95 5o.30l,9o 16 .ol9,lo 147,4o 16.366,4o 25.216,05 139,lo 27.529,65 9.367,oo 615,65 lo.322,75 7.24o,25 - 7.922,2o 22.3b9,65 926,lo 24.233,o5 45.454,9o 9.7o7,lo 56.409,55 4.104,o5 - 4.45o,9o 45.855,6o 5.476,lo 52.05o,oo 3.72o,3o 6,05 4.45o,Oo Jo 75 -LO OO 05 45 15 o5 lo 4o 7o 4? 75 o5 bo lo b5 25 7o 45 5o 95 05 95 8o 95 25 2o Oo 9o 35 5o 95 35 65 15 Oo 00 IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI ZA LETO 1977 Obrat Ihan J erman Jože 16.822,25 3.463,4o 95.994,lo 3.468,75 H9.749,5o Lunar Niko 11.6ol,35 2.434,45 69.3oo,2o 1.824,55 85.16o,55 Paternoster I. 8.622,85 1.724,3o 51.719,25 - 62.066,4o Godler Ivan 3.595,65 783,35 46.694,2o 17o,00 51.243,9o Banko Vera 6.o77,25 2.442,5o 9o.358,8o - 98.878,55 Flis Jože 7.26o,7o 2.126,75 79.587,95 522,7o 89.498,lo Štiftar Zvone 5.185,5o 2.125,15 79.59o,35 28o,75 87.181,75 Ivačič Irena 4.839,35 1.412,9o 78.325,9o 968,80 85.546,95 Gašperlin Ani 3.H6,7o 1.174,65 69.43o,35 61,65 73.783,35 Paj er Ivanka lo .3o3,85 1.679,2o 64.112,85 2.782,45 78.878,35 Pogačnik A. 13.659,9o 2.431,15 8o.255,75 3.268,95 99.615,75 Lunar Jože 8.734,8o 1.674,55 72.031,95 1.251,5o 83.692,8o Pogačnik Franc 14.o54,35 2.515,15 81.5o5,lo 2.638,85 loo.713,45 Urbanija Anton 6.287,95 1.654,9o 69.152,15 941,9o 78.o36,9o Limovšek Boris 6.742,8o 1.816,25 72.255,6o 3.297,5o 84.112,15 Jeretina Slavko 7.261,55 1.252,55 81.373,95 lo.396,80 loo.284,85 Ložar Ani 7.713,65 1.52o,lo 58.362,65 7.149,65 74.746,o5 Bergant Marija 1.4H,2o 1 .olo,25 58.186,95 - 61.618,65 Sušnik Martin 3.o44,2o 473,lo 43.2oo,45 598,95 47.316,7o Goropečnik F* 7.o52,65 1.480,00 56.72o,95 - 65.253,6o Loboda Anton 9.163,2o 2.111,95 68.769,25 14.115,15 94.159,55 Peterka Franc 8.294,75 1.839,o5 60 ,64o,80 753,lo 71.527,7o Rožič Franc 5.155,35 973,45 42.599,85 55,3o .48.783,95 Kavka Vinko 7.951,75 1.6o4,25 53.9o5,7o - 63.461,7o Kavka Marko 8.556,85 1.926,4o 57.929,65 1.281,45 69.694,35 Anžič Anton 8.564,15 1.897,3o 61.16o,25 600 ,00 72.221,7o Škrbec Jože 9.253,lo 1.513,o5 58.296,9o 729,4o 69.792,45 Karo Maks 8.ol6,35 1.633,60 66.992,2o 1.176,60 77.818,75 Urbanija Jože lo.622,2o 1.969,9o 56.558,45 18.913,20 88.o63,75 Grojzdek M. 7.271,15 1,4ol,15 56.233,3o 3.357,o5 68.262,65 Vidmar Ivanka 9.422,9o 1.744,o5 68.411,35 534,15 8o.ll2,45 Roš Ančka 5.538,9o 1.314,oo 56.723,7o 2.9ol,00 66.477,60 Pavovec Miha 5.898,4o 1.341,25 53.662,6o 4.623,lo 65.525,35 Končar Miha 6.79o,lo 1.395,8o 59.830,45 - 68.ol6,35 Gašperlin Janez 6.221,95 1.616,2o 58.338,6o 659,7o 66.836,45 Lunar Marija 6.748,5o 1.355,6o 52.474,15 98,9o 6o.677,15 Peterka Karel 9.628,95 1.634,95 62.993,9o 3.571,15 77.828,95 Majdič Joži 4.667,8o 1.52o,8o 58.288,55 825,lo 65.3)2,25 Bogataj Ivan 9.33o,2o 1.592,85 62.214,2o 1.236,35 74.373,6o Cajhen Franc 5.b6ti,75 2.637,6o lol.442,9o 5.I00,80 115.o5o ,o5 Dimc Vinko 3.889,60 939,4o 58.16o,95 1.554,55 64.544,7o Kralj Marija 4.583,7o 826,25 51.665,o5 2.588,65 59-663,65 Poljanšek J. 7.183,8o 986,o5 68.519,2o 11.12o,4o 67.809,45 Hafner Janez 4.833,7o 994,6o 60 .0 53,9o — 65.882,2o Pirc Janez 3.868,35 877,15 56.75o,2o 1.526,25 63 .o21,95 Kokalj Franc 2.363,35 998,15 58.800,2o 24o ,00. 62.4ol,7o Smodiš Emil 6.506,00 1.178,5o 72.211,6o 4o4,75 80.3oo,85 Rusjan Florjan 5.949,2o 838,9o 55.094,15 - 61.882,25 Sojer Franc 2.156,9o 9ol,7o 53.487,30 2.316,35 58.862,25 Cerar Martin 2.453,lo 1.143,4o 67.397,75 1.484,15 72.478,4o Gostinčar Jože 6.551,2o 1.4o7,o5 56.o3o ,75 21o,95 64.199,95 Pogačnik Marko 9.336,6o 1.47o,55 45.434,3o - 56.241,45 Dimc Marija ml. l.o92,55 773,85 46.348,35 496,lo 48.71o,85 Ježek Vinko 3.346,75 862,3o 53.468,95 2.87o,7o 60.548,7o Kepec Jože 337,5o 326,45 45.42o,75 646,lo 46.73o,8o Sonc Brane 1.259,lo 891,9o 52.962,85 2.961,lo 58.074,95 Vidmar Feliks 10.784,9o 1.938,95 58.169,7o 514,7o 71.4o8,25 Cerar Drago 4.222,55 7o5 ,o5 48.145,8o 58,5o 53.131,9o Prosenc Stane 5-73,25 541,65 35.5o4,00 1.312,45 37.931,35 Homar Tomaž — 198,3o 12.851,8o - 13 .o5o,lo Rožič Ani 6.611,4o 1.176,5o 48.534,4o 238,9o 56.561,2o Mežnar Štefka 6.869,7o 1.2oo,4o 47.499,65 218,45 55.788,20 Lunar Marjan 6.539,65 977,5o 46.871,95 - 54.389,lo Kokalj Alojz 6.66o,95 lio48,4o 44.463,15 - 49.394,o5 Trček Marjan 6.161,15 1.161,85 42.o71,o5 - 49*394,o5 Bogataj F. 5.437,o5 1.187,65 47.796,9o 223,7o 54.645,3o Kordež Erika 4.1o9,lo 1.152,35 45.266,3o 3o7,9o 5o.835,65 Bračko Justi 1.576,15 455,25 4o.832,15 - 42.863,55 Gregorin * Ivanka 1.968,65 731,45 45.495,o5 280,80 48.475,95 Prebil Dragi 1.278,8o 723,65 43.924,35 316.00 46.242,8o Menee Marjan 4.98o,55 829,o5 53.72o,lo 199,lo 59.728,8o Kržan Jože 3.42o,5o 678,8o 42.572,55 75,15 46.747,oo Zabret Pavla 411,85 252,95 18.664,55 - 19.329,35 Dimc Marija 2.841,lo 725,lo 43.282,6o - 46.848,80 Urbanija Olga 299,55 123,4o 7.228,75 - 7.651,7o v poštev v glavnem dve možnosti m sicer : formiranj e investicijske grupe skupno s poraoniKi surovin (n.pr.: v okviru SUZi) Združenih slovensKin zeiezam) an pa, aa se ta naloga poveri neki specia-Lizirani aeiovm organizaciji, ki je sposobna prevzeti celotni ingeneering. ij. ‘“'eanzacija ceiotne investicije, do poleg ugodnin rezultatov poslovanja podjetja "iermit", pnspevaia tudi k večji materialni vsklajenosti potreo po reproaukcijskih materiaim, v livarnan m žeiezarnan s področja črne m barvaste metalurgije m znižanju uvoza livarskih peskov. Inciativa za povečanje proizvodnje je prišla s strani potrošnikov m je vključena v družbeni plan republike in federacije, kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Zato je celotna investicija vključena in opredeljena v osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj nekovin v dobi od 1976 leta do 190o. (Ur. list SFRJ, st. 56/76, stran 1644). Glede na pozitivne ugotovitve strokovne komisije vidimo, da smo se pravilno odločili za investiranje v rekonstrukcijo in povečanje kapacitet separacije m sušilnice, izgradnjo obrata kislih mas m malt m izgradnjo oplasčenega peska. Istočasno nas obvezuje, da zaaano nalogo rešimo v čim krajšem času, da bomo že z vračajočimi sredstvi lažje premostili nastale težave. Investicijska skupina ked drugim se je na zaanji sejx konierenče aeiegaci^ samoupravne interesne skupnosti raz pravo. jax.o tuai o spodaj navedeni tabeli gieae odmere poKojnme zavarovanKe ali zavarovanca. Pokojninska doba Zavarovanec Zavarovanka 7° 7» 15 let 35 4o ib let m 6 mesecev Jb 41,5 ib let 37 4d Ib let in 6 mesecev iti 44, b 17 let 39 4b 17 let in 6 mesecev 4o 47,5 Ib let 4j- 49 Ib let in 6 mesecev 42 5o, 5 19 let 4 j 52 19 let in 6 mesecev 44 5 j >'5 2o let 45 bb 2o let in 6 mesecev 4o bo 21 let 47 57 21 let in 6 mesecev 4b bb 22 let 49 59 22 let in 6 mesecev 5o 00 23 let 51 61 23 let in 6 mesecev d2 62 24 let do o3 24 let in 6 mesecev o4 o4 25 let 55 o5 25 let m 6 mesecev 5o bb 26 let 57 67 26 let m 6 mesecev 5d bb 27 let bd 69 27 let in 6 mesecev DO 7o 28 let 6x 71 '28 let in 6 mesecev 02 72 29 let bj 73 29 let in 6 mesecev o4 74 3o let 6b 75 3o let in 6 mesecev 60 76 31 let 67 77 31 let in 6 mesecev bb 78 32 let 69 79 32 let m 6 mesecev 7o 00 jj le L 7x 0x Jj let m D mesecev 'U J4 xe t 73 bj Ji 4 let m 0 mesecev /4 j 'j let 7 J j.e t ^.n O mesecev 7b — Jb o. e L ’/ 7 — JO j-et m O mesecev 7 o 37 let 79 — J7 xet m O mu o e c ev Ou — JO ±e t Ouu — JO ■J-Čt J-Cl "J mesecev — J J _e t OJ — j 3 -tet Juli vJ mesecev o4 — 4o -Let Oj — ORGANI UPRAVLJANJA po samoupravni reorganizaciji Glede na to, da se je naša delovna organizacija v skladu z določili ZZD s 1.1. 1978 samoupravno reorganizirala iz enovite del. organizacije v delovno organizacijo z 2 TOZD in Delovno skupnostjo skupnih služb, smo pristopili tudi k ponovnim volitvam organov upravljanja na novih samoupravnih osnovah. Tako ima zdaj delavski svet v vsaki TOZD in DSSS, samoupravna organizacija ima tudi delavski svet, sestavljen iz delegatov iz" vseh delovnih enot. Poleg teh organov so bili izvoljeni še drugi organi upravljanja, (delavska kontrola, komisije itd0 ) Zaradi lažjega pregleda, podajam sestav vseh organov upravljanja. DELOVNA ORGANIZACIJA^ "TERMIT" n .sd-.o._DOM_ŽALE_ I. DELAVSKI SVET 1. Loboda Anton, predsednik 2. Pajer Ivanka, namestnik 3. Hafner Janez, član 4„ Urbanija Anton, član 5. Stiftar ^vone, član 6. Kavka inko, član 7. Cerar Martin, član 8. Majdič Alojz, član 9. Koprivšek Stefan, član 10. Zupanc Olga, član 11. Končar Ivan, član 12. Novak Anton, član 13. Učakar Janez, član 14. Klopčič Martin, član 15. Štirn Janez, član 16. Štiftar Milena, član 17. Jurkošek Ivan, član II. SVET SAMOUPRAVNE DEL- KONTROLE 1. Stupica Vinko, predsednik 2. Otolani Ivan, član 3. Kokalj Franc, član 4. Pogačnik Franc, član - 2i 5. Novak Joži, član III. POSLOVNI ODBOR 1. Janežič Peter, predsednik 2. Klopčič Martin, namestnik 3. Učakar Janez, član 4. Hafner Janez, član 5. Stiftar Zvone, član 6. Kavka Vinko, član 7. Štirn Janez, član IV. STALNE KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA Dl SCIPLINSKA KOMISIJA 1. Cerar Drago,član 2. Ježek Vinko, član 3. Radoševič Milan, predsednik 4. Majdič Nande, član 5. Janežič Peter, član 6. Savnik Anton, zunanji član 7. Gehek Anton, zunanji član 8. Korelc Anton, zunanji član Komisija ima nalogo ugotavljati kršitve delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov, po določilih pravilnika o delovnih razmerjih. KOMISIJA ZA DRUŽBENO EKONOMSKE ODNOSE IN DRUŽBENI STANDARD 1. Urbanija Jože, predsednik 2. Banko Vera, član 3. Vehovec Ivan, član 4. Oražem Franc, član 5. Govekar Davorina, član Komisija spremlja in predlaga koriščenje družbenih sredstev sklada skupne porabe predlaga organom upravljanja nakup ali gradnje objektov družbenega standarda ipd. NOTRANJA ARBITRAŽA 1. Flis Jože, predsednik 2. Banko Vera, član 3 o Maža j Milan, član 4. Zupanc Olga, član 5. Grčar Eva, član Obravnava in rešuje spore v poslovanju med TOZD CENTRALNA INVENTURNA KOMISIJA 1 o Sedušak Boris, predsednik 2. Mihelčič Iva, član 3. Urbanija Jože, član Naloga komisije je organizirati in pripraviti inventurni popis /periodični , polletni letni/ vseh sredstev podjetja KOMISIJA ZA TEH N. GOSPODARSKA V BASANJA 1. Janežič Peter, predsednik 2. Maža j Milan, član 3. Stiftar Zvone, član 4. Banko Vera, član 5. Breznik Lovro, član Komisija sprejema stališča in daje predloge o poslovni politiki podjetja, /o gibanju stroškov, dohodka in OD / - predlaga programe, razvojne načrte, ukrepe v zvezi z gibanjem stroškov itd. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNE SPORAZUME IN DOGOVORE 1. Zupanc Olga, predsednik 2. Rotar Stane, član 3. Stupica Vinko, član 4. Lunar Niko, član 5. Ivačič Irena, član Komisija pripravlja ustrezne samoupravne akte, jih vsklajuje, predlaga za sprejem zborom del. ljudi in samoupravnim orga- nom 6. Limoni Vili, član 7. Bleje Vinko, član KOMISIJA ZA NABAVO, ODPIS IN OCENITEV ZDRUŽENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN SREDSTEV SKUPNE PORABE 1. Končar Iva, predsednik 2. Novak Anton, član 3. Limovšek Boris, član 4. Dimc Vink o, član 5. Žorž Savo, član KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU PROTI POŽARNO ZAŠČITO IN ZAVAROVANJE PODJETJA 1. Limovšek Boris, predsednik 2. Sušnik Martin, član 3. Urbanija Anton, član 4. Gorjup Franc, član 5. Končar Ivan, član 6. Stupica Vinko, član 7.Sedušak Boris, član KOMISIJA ZA INOVACIJE IN TEHNIČNE IZPOPOLNITVE Obravnava predloge za inovacije in tehnične izboljšave ter predlaga organom upravljanja potrditev nagrad v skladu s pravilnikom o inovacijah in teh. izboljšavah. 5. Mazaj Milan, član 6. Kosmač Franc, član ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 1. Otrin Janez, predsednik 2. Limoni Vili, namestnik 1. Breznik Lovro, predsednik 2. Jurkošek Ivan, član 3. Cerar Martin, član 4. Banko Vera, član 3. Petek Slavko, član 4. Banko Vera, član 5. Loboda Anton, član 6. Urbanija Anton, član 7. Kepec Jože, član 8. Majdič Nande, član 9. Novak Anton, član Odbor ima naslednje pristojnosti in naloge: - spremlja varnostne mere stanja v podjetju - spremlja razvojni in obrambni načrt podjetja in ga dopolnjuje - skrbi za organiziranje in usposabljanje enot teritorialne obrambe - skrbi za organizacijo in usposabljanje enot CZ _ vsklajuje priprave enot TO z drugimi enotami -vsklajuje izvajanje samozaščite in spremlja delo enot narodne obrambe - opravlja še druge naloge v acladu z določili "Zakona o narodni obrambi". VOLILNA KOMISIJA SIS IN ZZD Bleje Vinko, predsednik 2. Mazaj Milan, tajnik 3. Jerman Jože, član Namestniki 1. Sikošek Erna 2. Pergar Janez 3. Kokalj Alojz TOZD "PESKOKOPI" I. DELAVSKI SVET 1. Majdič Alojz, predsednik 2. Brinovec Mirko, namestnik 3. Zupanc Olga, član 4. Sušnik Albin, član 5. Klopčič Martin, član 6. Mihelčič Iva, član 7. Rotar Stane, član 8. Vidergar Franc ml., član 9. Vehovec Iv an, član 10. Rotar Franc , član 1. Marolt Franc, član 2. Gorjup Franc, predsednik 3. Koprivšek Stefan, član 4. Kosmač Franc, član 5. Pr e s tor Alojz, član III. VODJA TOZD MAZAT Milan IV. STALNE KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 1. Novak Anton, predsednik 2. Ravnikar Jože, član 3. Capuder Franc, član 4. Tič Ivan, član 5. Klopčič Martin, član Namestniki Zupanc Olga Vrečar Stane Majdič Anton Rotar Stane Gregorič Davorin KOMISIJA ZA NABAVO, OCENITEV IN PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV IN OSTALEGA DROBNEGA INVENTARJA 1. Janežič Peter, predsednik 2. Končar Ivan, član 3. Prašnikar Albin, član KOMISIJA ZA DODELITEV STANOVANJ IN STANOVANJSKEGA POSOJILA 1. Novak Anton, predsednik 2. Koprivšek Stefan, član 3. Brinovec Mirko, član 2ti I. DELAVSKI SVET 1. Stiftar Zvone, predsednik 2. Loboda Anton, namestnik 3. Hafner Janez, član 4. Karo Maks, član 5. Sojer Franc, član 6. Pajer Ivanka, član 7. Smodiš Emil, član 8. Kavka Marko, član 9. Banko Vera, član 10. Peterka Franc, član II. SVET SAMOUPRAVNE DEL. KONTROLE 1. Flis Jože, predsednik 2. Pogačnik Anton, član 3. Cerar Martin, član 4. Kokalj Franc, član 5. Anžič Anton, član III. VODJA TOZD BANKO Vera IV. STALNE KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 1. Lunar Niko, predsednik 2. Grojzdek Marjan, član 3. Flis Jože, član 4. Banko Vera, član 5. Peterka Franc, član KOMISIJA ZA NABAVO, OCENITEV IN PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV IN OSTALEGA DROBNEGA INVENTARJA 1. Limovšek Boris, predsednik 2. Majdič Joži, član 3. Jerman Jože, član 4. Hafner Janež, član KOMISIJA ZA DODELITEV STANOVANJ IN STANOVANJSKEGA POSOJILA 1. Cerar Drago, predsednik 2. Flis Jože, član 3. Ložar Ani, član DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB I.DELAVSKI SVET 1. Štirn Janez, predsednik 2. Logar Marija, član 3. Štiftar Milenka, član 4. Kokalj Amalija, član 5. Jurkošek Ivan, član 6. Govekar Davorina, član 7. Kosmač Irena, član Delavski svet DSSS nima stalnih komisij in sam rešuje vsa vprašanja v DSSS. # - jo - volitvah 9.3. 1978 so bili v delegacije SIS - ZZD izvoljeni naslednji člani kolektiva SIS ZA ZDRAVSTVO IN SIS ZA SOCIALNO VARSTVO Delegacija TOZD Peskokopi Novak Anton5 vodja delegacije Brinovec Mirko, član Koprivšek Stefan, član Ravnikar Jože, član Kocjančič Jože, član Erminio Stfan, član Moneta Ivan, član Vidergar Jože, član Gregorič Davorin, član SIS ZA ZDRAVSTVO IN SIS ZA SOCIALNO VARSTVO Delegacija TOZD ILPOS Lunar Niko, vaja delegacije Pogačnik Franc, član Grojzdek Marjan, član Peterka Franc, član Cajhen Franc, član Lunar Jože, član Ložar Ani, član Smodiš Emil , član Pogačnik Marko, član Predsednik konference delegacij PETEK Slavko SIS ZA IZOBRAŽEVANJE IN SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST Delegacija TOZD Peskokopi « Rotar Stane, vodja delegacije Gorjup Franc, član Prestor Alojz, član Radoševič Milan, član Rotar Franc, član Dragar Ivan, član Vozel Marija, član Bratun Valentin, član Kosmač Franc, član SIS ZA IZOBRAŽEVANJE IN SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST Delegacija TOZD Ilpos Ivačič Irena, vodja delegacije Godler Ivan, član Gašperlin Janez, član Kokalj Franc, član Prebil Dragi, član Dimc Vinko, član Pogačnik Anton, član Kordež Erika, član Urbanija Anton, član Predsednik konference delegacij tov. IVAČIČ Irena SIS ZA KULTURO IN SIS ZA TELESNO KULTURO Delegacija TOZD Peskokopi Janežič Peter, vodja delegacije Končar Ivan, član Majdič Alojz, član Grilj Dragica, član Mal Janez, član Klopčič Martin, član Vrečar Stane, član Majdič Anton, član Avbelj Jože, član SIS ZA KULTURO IN SIS ZA TELESNO KULTURO Delegacija TOZD Ilpos Limovšek Boris, vodja delegacije Cerar Martin, član Flis Jože, član Kavka Vinko, član Bergant Marija, član Urbanija Jože, član Gašperlin Anica, član Končar Miha, član Kralj Marija, član Predsednik konference delegacij je tov. JANEŽIČ Peter SPLOŠNA DELEGACIJA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Delovna skupnost skupnih služb Petek Slavo, vodja delegacije Grčar Eva, član Lavrač Joži, član Logar Marija, član Rebolj Vojka, član Sedušak Boris, član Žorž Savo, član Habjan Marija, član Kuhar Mojca, član Merčun Jani, član Tavčar Ivanka, član Mrčun Jože, član v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA so izvoljeni naslednji zaposleni Delegacija TOZD Peskokopi Zupanc Olga, vodja delegacije Burja Franc, član Močilnikar Milan, član Avbelj Franc, član Učakar Janez, član Malin Anton, član Vehovec Ivan, član Delegacija TOZD ILPOS Pa j er Ivanka, vodja delegacije Hafner Janez, član Loboda Anton, član Goropečnik Franc, član MajdičjJoži, član Kepec ože, član Banko Vera , član Delovna skupnost skupnih služb Govekar D.avorina, vodja delegacije Štirn Janez, član Kokalj Malči, član Štiftar Milenka, član Učakar Marina, član Jurkošek Ivan, član Kosmač Irena Predsednik konference delegacij je tov. GOVEKAR Davorina ŠPORT Krajevna skupnost Ihan je v okviru praznovanja 7^o. letnice Ihana priredila na Krvavcu tekmovanje v veleslalomu in v tekih. Tekmovanja so se udeležili krajani Ihana in obe delovni organizaciji, ki sta v Ihanu, t.j. "Termit" in Farma bekonov Ihan". Na tem tekmovanju je bilo kar 6 članov našega kolektiva, kar je kar lep uspeh. Škoda, da se tekmovanja niso udeležili" vsi naši smučarji, kajti tako bi bilo še bolj zanimivo ! Tekmovanje sam) je bilo dobro organizirano in izvedeno, za Kar moram pohvaliti organizatorje. Zaključek in podelitev nagrad s skromno zakusko pa je bil v dvorani v Ihanu. Tu so podelili tudi posebne nagrade : svinjsko glavo, usesa m parklje za najstarejšega udeleženca ter najslaosega udeleženca Priporočam organizatorju, da si posebno nagrado zasluzi tudi tisti, ki doseže med vsemi udeleženci najboljši čas. Termitovci so se zelo dobro odrezali m dosegli tele rezultate Slalom nad 4o let starosti 1. Dragar Tone ' o,44 2. Drobnič Alojz o,47 3. Kralj Alojz o,54 4. Kovič Drago o,5b 5. Lekan Jože l,o6 6. Bitenc Aco l,o7 7. Lenček Alojz l,5o Slalom od jo do 4o let staros11 x 1. xLimovsek Boris 2. Janežič Peter o,36 o,4l j. Kovič Jože 4. Slovnik Zvone o,43 o,45 o,46 o,53 o,55 l,o9 5. Zajc- Roman 6. Hace Karel 7. Šuštar Milan 8. Kralj Franc Slalom ao jo let starosti 1. Slovnik Bogdan o,39 2. Gregorin Janez o,43 3. -Urobnič Dušan o,45 4. Slovnik Zvonko o,46 x 5. Sedušak Boris o,46 6. Slovnik Roman o,47 7. Lenček Lojze o,46 8. X0trin Janez ml. o,49 9. Lenič Iztok o,5o 10. Lekan Boštjan o,54 11. križaj Samo o,55 12. Dragar Robi o,56 13. Kokalj Lovro o,56 14. xHomar Tomaž o,57 15. Lenič Jože o,58 16. Pirnat Vera o,59 17. Gregorič ^ane o,59 18. Dokl Franc l,oo 19. Križaj Borut 1,ol 20. xKosmač Irena 1,o2 21. Slovnik Boštjan 1,o3 22. Šuštar Dušan 1,o7 Teki nad 4o let starosti 1. Lenček Alojz 4,12 2. Hribar Simon 4.18 3. Kralj Alojz 5,o3 4. Kovič Drago 7,14 5. Lekan Jože lo ,54 Teki od 3o do 4o let starosti 1. Kovič Jože 3,37 2. Kovič Lojze 3,52 3. Kralj Franc 4,19 4. Slovnik Zvone 5,06 x 5. Janežič Peter 5,lo 5,49 6. Hribar Helena Pohvaliti pa moram našo tekmovalko, ki je letos kot začetnica z mnogo poguma šla na dokaj težko progo in prispela na cilj brez padca. Pohvala velja tudi tekmovaleu, ki se je udeležil tekov, pa se nikdar ni tekel na tekaških smučeh ! V upanju, da se drugo leto zberemo v večjem številu in da to tekmovanje postane tradicionalno vas pozdravljam. športni pozdrav ! Referent za šport 005" Ihan Limovsek Boris o nekaj plavanju. Znanje plavanja je stvar kulture vsakega posameznika in vsakega naroda. Pogojena je z vrsto činiteljev, od katerih je najpomembnejši prav gotovo primerna vodna površina. Z rastjo družbenega standarda je tudi pri nas vse več urejenih pokritih plavalisč, ki v naših klimatskih razmerah omog)ča-jo to aktivnost praktično neprekinjeno vse leto. Zakaj tako povdarjamo vrednost plavanja kot športno rekreacijsko dejavnost ? Prav gotovo je plavanje ena redkih športnih panog, ki ima vrsto prednosti pred mnogimi drugimi športi. Te prednosti lahko zvrstimo v tri glavna poglavja : - izredno velika razsežnost uporabe glede na starost, spol, telesno konstitucijo itd;£ - glede na socialni status je plavanje dosegljivo vsakemu občanu, - velika zdravstvena vrednost plavalnega športa... Za plavanje mnogokrat trdimo, da je to športna panoga, ki jo lahko gojimo od rojstva do smrti. Znani so namreč primeri učenja plavanja dojenčkov še predno shodijo, pa tudi mnogih drugih ljudi, ki so v visoki starosti še vedno aktivni rekreativni plavalci, ^e glede na takšne, morda ekstremne primere pa je prav gotovo resnica, da je plavanje šport najmlajših pa tudi ljudi v zrelih letih. To je šport, moških in žena, ki lahko v tej panogi enakovredno merijo svoje moči. Je lahko šport vsakogar, ne glede na njegovo telesno konstitucijo (velik, majhen, suh, debel) in celo ne glede na njegovo zdravstveno stanje (plavanje je v mnogih bolezenskih primerih celo terapija). Gledano s socialnega stališča je plavanje športno-rekreativ-na aktivnost, ki je dostopna vsem slojem, saj ne zahteva nikakršnih dražjih rekvizitov ali osebne opreme, vstopnine v bazene pa so v mnogih kopališčih delno družbeno regresirane, tako da ne predstavljajo večje finančne obremenitve za posameznika. Najpomembnejši del prednosti plavalnega športa pa je prav gotovo njegova zdravstvena vreanost. Plavanje kot telesna vaja bistveno vpliva na razvoj srca in ožilja, na dihala, kostno-mišični in živčni sistem. Vodoravni položaj telesa v vodi omogoča, da srcu ni potrebno črpati krvi iz spodnjih delov telesa niti ga potiskati v višje dele, zato je pretok krvi večji. Med plavanjem v vodi se bistveno zmanjša telesna teža, s čemer je olajšano delovanje tistega mišičevja, ki nosi kastno težo. S plavalnimi gibi aktiviramo največ je mišične skupine, Kar ormgoca večji pretok krvi m ohranja možnost o ulja. Pri gibanju v vodi je ožilje v koži m podkožnem tkivu podvrženo stalnemu krčenju in širjenju. Prav te toplotne spremembe pa omogočajo tudi večjo odpornost celotnega organizma proti vremenskim spremembam. Ljudje, ki se mnogo kopajo m plavajo so bolj odporni proti prehladom in drugim boleznim dihal. Dihanje v vodi je oteženo zaradi tega, ker mora plavalec s prsnim košem pri vdihu odriniti vodo, ki pritiska na prsni koš. Za to delo potrebuje dodatno imč, ki za dihanje na suhem ni potrebna. Prav tako je tudi za izdih potrebna dodatna moč za stiskanje prsnega koša. Taksno poglooijeno dihanje je zelo koristna terapija za astmatike, dorasčajoči mladini pa krepi dihalno mišičevja. Poglobljeno dihanje izboljšuje gibljivost prsnega kosa in trebušne prepone ter s tem povečuje vitalno kapaciteto pljuč. Poleg tega moramo upoštevati, da je zrak tik nad vodno gladino, torej tisti, ki ga pri plavanju vdihujemo čist, vlažen in bogat z ozonom, kar ugodno vpliva na sluznico dihalnih poti. Pri plavanju so aktivirane vse velike mišične skupine, se zlasti pa mišice ramenskega obroča, prsnega koše, kolčnega obroča in nog. Zaradi tega voliva plavanje na harmoničen telesni razvoj in pravilno telesno držo. veliKi plavalni gibi ohranjujejo gibljivost ramenskega sklepa, ki se zaradi enostranske uporabe v življenju pričenja zg'daj zmanjševati. Možnost poškodb mišičnega tkiva, vezi m sklepov je pri plavanju zelo majhna, zato je plavanje še prav posebno primerna telesna vaja za ženske in starejše ljudi, ki so j im druge telesne aktivnosti manj dostopne. h U V vrt. vLvijriJrt kvUti 1'jA Kaor se zanima za Knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v Kateri so zanimive Knjige vseh vrst po za današnje čase preseiie ti j ivo nizkin cenah, iluogoce jo je opazil tudi kqo, ki sicer ne zahaja po Knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tuai v samopostrežnih trgovinah. Kioskih ita. na 2!bo prodajnih mestih po vsej Sloveniji. dre za novo zditko v moaerni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst : romani m povesti znanih tujih m domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes pa celo Ivačičeva Kuharska knjiga. Kate, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah : večinoma so po do, 4o in bo dm, najcenejše celo po 2o din. ker so vmes obsežni runam, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pikaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z n>vimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da booo bralci knjige dobro sprejeli, njmova nizka cena pa daje upati, da jih do kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig. \