Tedenske novlce. Rojstvo našega prestolonaslednika. Naša kraljica Marija je porodila dne 6. t. m. moško dete, ki je postalo kot pi-vorojenec naš prcstolonaslednik. Radostno vesl, da se je rodil princ, so oznanjevali topovski streli in vsa mesta so bila v zaslavah. Kralj je podpisal ob priliki rojstAra prvorojcnca obširen ukaz o pomiloščenju. •}• Josip Mešiček. Iz Brežic ob Savi nam poročajo: Minuli pondcljek je preminnl naš veleč. gospod mestni župnik Jože Mešiček. Brežiška mestna žiipnija in cela dekanija je izgubila z blagopokojnim svojega vsestranskega voditelja, svetovalca ter očeta. Malodane vsak človek v brežiškem okraju je dolžan v tem ali onem oziru zahvalo ter trajno hvaležni spomin rajnemu gospodu. Bil je priljubljen povsod, v mestu in na deželi, ker je bil vedno veselega in postrežljivega značaja. Rajnega gospoda kanonika je vsakdo rad poiskal v resnih in težavnih dneh, ker je bil dakkoviden svetovalec. Še pod rajno Avstrijo je bil vsakemu v brežiškemu okraju znan kot zvesti in pametno zavedni Slovenec, po preobratu pa je postal voditelj Slovencev v brežiškem okra ju. Bil je znan kot izboren pevovodja, šaljivec in risar. Kot dušnega pastirja pa l>o blagopokojnega ohranilo Brežice in brežiška dekanija v najboljšem in trajnohvakžnem spominu. Rajni gospod se je rodil v Sevnici 18, marca 1865 in posvečen je bil 18. julija 1887. Častnim kanonikom je bil imenovan 15. marca 1918, duh. svetnik je poslal lela 1914 in dekan 1895. Razven tega je še bil član okrajnega šolskega sveta, brežiški občinski svetcn!akc, ravnatelj Posojilnice in načelnik Kmetijske podružnice. Blagopokojnemu svetila večna luč! Nekaj o samostojnem dirindaju na Bledu. Kot vsako kto so tudi letos obnajali samostojni svo} slabo-f stojni praznik dne 8. t. m. na Bledu. «Jutro«, glasilo očetov Samostojne, se dela norca iz celega praznika in 3 i t'o fla Biedu komaj 5—6 tisoč vseb h ¦¦¦¦• ••-;-¦ : c,, ¦ preostankov in Uijih gostov ter drugih iOicar.cv, U :a niso bili v nobeni zvezi s samostoji!u prireuitvijo. Ako se norčuje celo «Jutro« iz praznika, l;ai.a jc šc :.' hi.:<; v resnici. Seve, «Kmet. list« bo lagal, da je hiio uuek/encev s konji in rogato živino 20—30 tisoc. Vsak i«uii-.; aj razsoden človek se bo smejal takeinu ioiociiu, s;ij niso samostojni spravili pri zadnjih voiuvah nili Lohko glasov skupaj, da bi jih bilo za en Eianriat. Puccij kc je vrinil med poslance samo po milo.sli uovega voiilnega reda. Pri zborovanju na Bledu se jc žc i^.a/.ii zrkon kranjskih samostojncžev in srbsloii mnljo:ath:i!-ov. Kot prvi je govoril na shodu Srb DimilrijeviC,. Kot drugi govornik je nastopil eksposlaliec Me.rmoija. ki je kvantal take budalosti, da so se mu-sniejaii \i\siin pristaši. Zabičaval je svojim pičlim veinikoni, ua bo žalostni preostanek Samostojne rešil narod ter državo in sicer tako, da bodo začeli samostojra še ie sedaj >,;:ovati slanovsko organizacijo in to organizacijo bodo iaztegnili potem na vse sloje. Tako bedasfa prcroAOvaiija si lahko dovoli samo kako slaboslojno niahak), ::i je doma iz goriškega Lemberga — Vertojbe. KoJ zadnji govornik je nastopil gospod Pucelj, ki se je po mesarsko robato norčeval iz veličastnega ijubljai-;-,kcga shoda in ugotovil, da je dosegla naša siranka oii ; ldnjih volivah popolno zmago. Slabostojni govorniški slamoreznici sta sledila pks in prosta eahavu in najhiv: nazadnje še kak pretep, ker birtov in inešelarjev si :vj moremo predstavljati brez pijanosti, prepira in uclri v.al Štajercev je bilo na prazniku najbrž inalo, ker se ni aobeden oglasil pri shodu k besedi niti tiebeiavi Drofenik in surovi Urek ne. Bo pač tako, kafcor poročamo i:a uvodnem mestu, da bo štajerski pre©stanek Samosiojne pod vodstvom dr. Vošnjaka in Drofcnika osr.oval novo agrarno stranko, Kranjci pa so se edružili s srbskimi občinskimi šribarji — takozvanimi zeinijoraciniki. Diiovska piireditev v Št. Ilju v Slov. gor. Kakor srno za.iiijič ; oiočali, priredijo naši Orli dne 16. t. m. |Jopoidan.javnc teloTadbo v Št. Ilju, našem najsevernejžera Port-Arturju, javni nastop. Spored prireditve je s.cdct: Gi; :•.:•; :>. uri popoldaa sprejcm goslov, ki pri*t ;o z vlakoai; nato spored Orlov, Orlic in naraščaja o;i kolcdvora do župnijske cerkve. Ob 2. večernice. 01) pol 4. uri piičctek javne telovadbe na občinskem travniku jsr-i Slovcpskem domu. Nastop je sledeč: 1. proste vajc čianov. 1. proste vaje člaiiic; 3. proste vaje naraSčaja; 4. proste vaje gojenk; 5. slavnostni govor; 6. slovcsni sprejom članov odseka Št. Ilj; 7. boks-vaje članov; 8. simbolične vaje članic; 9. orodna telovadba. Po lelovadbi je veselica z godbo, petjem, šaljivo pošto ifci. Ves popoiaan sodeluje godba katoliške omladine iz Maribora. OJ> aLabem vremenu se vrši ob istem času telovadna akaclemija r Slovenskem dornu. Vsi prijalcJji Orlovsiva ste iskreno vabljeni. Naj bo 16. sept, dan priznanja naši pridiii mladini, ki hoče pokazati uspchc svojega vzlrajnega dela. Kdor se more odtrgati ea on nedeljski popoldan in želi videti kaj lepega, pojde <lne 16. l. ra. v Št. Ilj. Na reselo svidenje. — Pripravijaini odbor. Poslanec \ iado Pušanjak je stavil upit 1. radi nasilnega k\ nepcstavnega postopanja obmejnega komisarja v Dravcgradu na ministra notranjih zadev in 2. radi nastopanja polkovnika Tosiča pri naborih in v gostilni Rak v Velenju na ministra vojne in mornarice. Nnšim Nemcem oziroma nemškutarjem bo treba posvetiti zopet več pozornosti. Pravi rojeni Nemci so še najboljši med niimi; narodni odpadniki in ajihovi otroci pa so ;:opet pcstcili predrzni in naravnost izzivalni. Dokler ni nastupila v Sloveniji srbska Radikalna stranka in si na stroške SJover.cev gotovo kupila Nemce in nemškutarje, je bilo videli, kakor da bi se nemškutarji spametovali, kakor da bi Loteli žireti v miru in sporazumu s slovenskim ijudiičvom, <_c< katerega živijo. Iskali so celo stike s slovanskimi političnimi krogi ter se delali, kakor da bi bili pripravljeni skupno s slovenskim l|udstvom delati za skuprJ biagor v novi državi. Todo, to je bila hinavščina. Za hrbtom slovenskega Ijudstva so kakor Judež za Kristusovim hrbtom sklepali kupči|e s Srbi. Pred ljudstvom so govorili za avtonomijov hvalili boj Slovenske ljudske za pravice slov. ljudstva, zmer/oli čez Srbe in hujskali zoper n]e, obenem pa so se zahrbtno z Radikali pogajali, prodajaii tako slovei\sko Ijudstvo, njihovi poslanci r Beogradu podpirajo Srbe ii\ centralizem, ker jim ta nese političen in denarni dobiček na našo škodo. Tega slovensko ljudstvo ne sme nikdar pozabiti, da so Nemci in nemškutarji v boju Slovencev za svoje pravice, za ovtonomijo nas izdajali, se zahrbtno združili s srbsko stranko in delali in glasovali zoper pravice naše, glasovali za rečje davke, za krivičen vojni zakon itd. Kako vse drugače so prej govorili, kakor zdtij delajo. Kot podli izdajalci nastopajo, yidi se, da jih svetovna vojska ni nič naučilo, staro sovraštvo do slov. ijudslva še živi v njihovih srcih, radi bi nas zopet imeli v svojih sebičnih kremljih s pomočjo — — Srbov. A mi si bomo priborili svoje pravice, izdajalci nemškutarji, l;i m Pašičeve srebrnike prodajate pravice slovenskega lj. dstva, pa si zapomnite, da vas po božii in človeški postavi čaka iudi Judeževo plačilo. Urndi in ljudstvo. Iz srca mi je bil pisan v «Slovenskem gospociarju« poziv na naše uradnike, naj vendar ne bodo krivični za ljudstvo, naj ne nastopajo sovražno proti njemu, naj ga ne šikanirajo. To škoduje tudi uradništvu samemu, ker Ijudstvo začne mrzeti in sovražiti uradništvo, nastaja r.ekak prepad med obema; tudi državna misel trpi vsled tega, ker ljudstvo rodi svoje mržnje do krivičnih uradnikov prenese na držovo, katero uradnik nekako predstavlja in v kater/e službi Je. Prvi dve leti po prevratu je bilo v tem oziru mnogo boljše. llradniki so bfli splošno bolj potrpežljivi, prijazni, pravični. Saj je tudi še zdaj pre- cej dobrih uradnikov, ki znajo z ljucistvom prav ravnati, a vendar ss ljudje vedno bolj pritožuiejo. Predpisi so v novejših, ziasti v davčnih zakonih pcsebno glede kazni tako strogi, brezobzirni, krivični in surovi, da morajo razburiti Ijudstvo, vendar pa nekateri zlasti mlajši uradniki nastopajo pretirano strogo in z lisičjo zvtostjo iščejo piiložnosti, kako bi ostrino paragrafov dali ljudstvu čutiti. Ko smo se pri neki priložnosti pritožili pri starejšemu davčnemu uradniku: Zakaj tako delate z Ijudstvom? je odgovoril: «Naši mladi fantje nimajo srca za ljudstvo.» Če bi imeli avtonomijo, bi se gotovo to razmerje med ljudstvom in uradništvom zboljšalo, ljudstvo bi imelo ^pravo v svojih rokah, uradnik bi se čutil bolj v službi Ijuristva kakor v službi beograjske vlade. To bi bilo dobro za ljudstvo, kar vsi iz srca želimo, s to željo so bile tudi napisane te vrstice. Mariborske novice. Že zadnjič smo poročali, da je ¦ štrajkalo v Mariboru delavstvo južne železnice in v predilnici Doctor in drug. Oba štrajka sta mirno kon- čala in v obeh obratih je delavstvo zopet na delu. V Maribor so se zopet povrnil dijaki iz raznih krajev. — Srednješolske mladine kar mrgoli po uilicah. Jutri v pe tek se začne na okrožnem sodišču razprava proti 19 i orjuncem, ki so meseca februarja razbili stroje v Ci-  rilovi tiskarni. Razprava bo trpela dva dni, ker bo za-  slišanih bogzna koliko prič, ki se bodo trudile dokazati nedolžnost orjunskih tolovajev. O razsodbi v tej raz- pravi, za katero vlada v Mariboru veliko zanimanje, bomo poročali natančneje prihodnjič. Predsednik ma- riborske Orjune — znani pretepač in urednik «Tabo- ra« si je nabavil orjunsko uniformo s črno srajco. Ko so ga zagledali Mariborčani v tej obkki, ki bi bila za kam v proso ali koruzo, kot strašilo za vrabce in vi-ane, so obstali in bili enoglasnega mnenja: ta človek je čisto znorel ali pa obhajajo orjunci svoj pust v septembru. Dijaška večerja. Dijaki, ki bi radi imeli večerjo, naj vložijo prošnje na «Dijaško večerjo« ter iste oddajo najpozneje do 20 .septembra v Cirilovi tiskarni, pritl. Prošnjam mora biti priložen premoženjrfci izkaz ali ubožno spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Dijaška večerja začne poslovati 1. oktobra. Zanimivosti iz Keblja na Pohorju. Dne 2. septembra je milostljivi gospod arhidijakon Hrastelj blagoslovil nove zvone za župno cerkev. Večji bronasti fis je napravila tvrdka Biihl v Mariboru po poldrugoktnem čakanju, dva jekkna v par mescih livama v Jesenicah. Eden je šel k naši podružnici v Št. Lenart. Ljudje so zadovoljni z zvonjenjem. Velikanska množica ljudi in njih navdušenje je pričalo, kako priljub^ ljeni so zvonovi pri ljudstvu. Zvoni so stali črez 200 tisoč kron, h kateri svoti so posebno prispevali botri, iried njimi posebno Janez Gujznik in knez Windischgratz. Naša mala župnija je v par letih pripravila nov velik oltar Sojčevo delo za 50.000 K, nov relief križev pot iz Tirolskega, nov žagred s spovednico itd., kar vse priča versko vnemo tukajšnjega prebivalstva. Bog ga blagoslovi. Upamo, da bo tudi kot dosedaj v politiki vedno sledilo stranki, ki ima krščanski program to je Slovenski ljudski stranki. Porcka. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Poročila sta se Anton Holc in Julijana Černko v Ločkem vrhu, Na gostiji so zbrali veseli svati za «Dijaško večerjo 260 kron. Da bi bila ženin in nevesta srečna, in svati na drugih gostijah naj posnemajo glede prostovoljnih darov za dijaško večerjo. Novice od Velike Nedelje. S potrtim srcem naznanjamo, da nas je zapustil sokolaš in orjunaš učitelj Megla. Pri nas ni imel posebne sreče s svojo Orjuno in Sokolom. Mogoče bo v novem kraju našel več tovarišev «or-juncev«. Zdravol — V nedeljo, dne 16. septembra 1923 se vrši pri nas posvečevanje novih zvonov. Tudi sosedni župljani prijazno vabljeni. Oriovska prireditev v Makolah. Orel priredi dnc 16. t. m. to je v nedeljo, v Društvenem domu krasno igro «Turški križ«, pri kateri bodo sodelovala dekleta Dekliške zveze. Med odmori petje in godba. Prijatelji mladine in poštene zabave pridite pogledat. Uljudno vabimo goste iz sosednjih župnij. Vsak, kdor je že bil kedaj na kaki prireditvi v Makolah, mu ni bilo žal. Bog živil Celjska porota. Dne 10. septembra se je v Celju začelo jesensko porotno zasedanje, katero je otvoril predsednik okrožnega sodišča, gospod dvorni svetnik dr. Kotnik. Prvi je prišel pred poroto ubijakc lastnega očeta, Anton Pirnat, doma iz Arnovca pri Brežicah. živel je dolgo časa v Zagrebu s svojo ženo, v marcu tega kta pa se je preselil k svojcmu očetu Jožefu v Arnovec. Stanoval je z ženo v hiši, dočim je oče spal na podstrešju v zidanici zraven hiše, kamor se je prišlo po precej visoki lestvi. Dne 5. aprila je naznanil obtoženi sin sosedom, da je oče prejšnjega dne padel iz lestve ter se tako poškodoval, da je ponoči umrh»Komisiji, ki je slučaj preiskala, pa je poslalo takoj sumljivo, ker je bil mrtvi Pirnat zelo krvav po licu in obleki, vrhu tega pa se je pri razteksenju pokazalo, da se ni mogel poškodovati pri padcu, pač pa, da je bil ubit z nekim topim orodjem. Zaprli so takoj sina, ki je zanikal vsako krivdo. Toda obremenjevale so ga priče, ki so izpovedak, da je bil obtoženi veiik nasilnež ter se je večkrat prepiral z očetom. Ker so tudi v sobi našli krvave madeže, se jc dokazalo, da je Pirnat ubil očeta v sobi, potem pa ga zanesel na podslrešje ter javil sosedom, da sc je ponesrečil. Pred porolniki se je zelo nespretno zagovarjal. Obsojen je bil na 15 let težke ječe. Popoldan istega dne se je zagovarjal pred poroto 17 ktni Maks Kovačič, posestniški sin od Sv. Petra pod Sv. Gorami, radi hudodelstva posilstva. Pred poroto je svoje dejanje skesano priznal ter izjavil, da so ga izpridili slabi loTariši, s katerimi je občeyal. Porotniki so ga oprostill kant. Nekaj o kuluku v Ariičah pri Brežicah. Tudi pri nas živimo in se krepko gibljemo. Evo vam nekoliko poročil iz našega kota. Krajevni odbor SLS pridno deluje. Prireja večkrat na mesc sestanke, na katerih se obrazloži na kratko političen poolžaj, stališče, ki ga zavzema SLS in pa delovanje njenih poslancev. Samostojneži se sicer trudijo na vse mogoče načine, da bi očrnili SLS pri !• ')e\\ da bi jo napravili odgovorno za kuluk, za povišanje davkov in sploh vse zlo, ki tlači in davi v današnjih težkih časih nas kmete. (oda prenerodni so, da bi se jim to posrečilo pri ljudeh, ki znajo sami kaj misliti —. Ko .je n. pr. pretekli teden prišel tudi na našo občino poziv, da sestavi imenik za kuluk, je bil naš samostojni župan koj pripravljen, poslati Artičane na kuluk. Če bi ne bili nekateri pametnejši cdborniki, posebno pristaši SLS odločno nastopili proti terau in odrekli svoj podpis, bi bila naša občina ena izmed tistih redkih, ki so se po svojem županu izjavile za kuluk. Kaji naš gospod župan nimajo ne volje, pa tudi korajže ne, da bi branili svoje občane in moško zaj stopali koristi svoje cbčine. To so že večkrat pokazali med | vojsko, pa tudi zdaj, ko se je šlo za kuluk. Ljudje pravijo, | ra so bili klicani radi kuliika pred okrajnega glavarja v j Brežice in da so lam brez vednosti ir. odobrenja občinskih i svetovalcev kar na lastno roko dovolili in celo podpisali, \ da naj le vzemejo Artičane na kuluk, kakor da bi te uboge I pare ne bile za drug posel. Samo gospoda župana naj j oprostijo in naj postavijo, da bodo inšpicirali, kako delajo I Artičani kuluk. Če ne bodo «fejst« kuličili, jih bodo šli i pa zatožit. Tako so gospod župan napravili in se že ves©! lijo pohval ali celo odlikovanj iz Beograda. Tako pravljo j Ijudje, če je res, ne vem. Pa nekaj bo na tem, ker je { bila v nedeljo taka rabuka pred občinsko pisarno, da so { se gospod župan kar skrili. Najlepše pa je to, da se je \ reklo, poslanci SLS hočejo poslati Artičane in vse Slo| vence na kuluk — njih primite, mene pa pustite —. Dru\ god nastopajo župani možato, odločno, heustrašeno za | svoje občane. Vsi župani SLS so se zbrali v LjubljBni \ na posvetovanje, kako bi odvrniil za ljudstvo tako zoprni kuluk od svojih občin in so tam možato in odločno Sporočili želje in zahteve svojih občanov višji oblasti. Samostojni župani po, ki pravijo, da so edini prijatelji in rešitelji kmeta — pa strahopetno izdajajo koristi svojih občin — in bi menda dovolili vse, kar bi se zahtevalo od njih. V Ar| tičah je najlepši dokaz za to. Če v Sloveniji ne bomo I imeli kuluka, se bomo imeli zahvaliti edino le poslancera \ in županom SLS. Zato pa vsi, ki hočete, da se bodo zastopnipi naših občin ozirali na vaše želje in zahteve, ter branili vsaj kolikor se da vaše koristi, ter da bo v obffini dobro gospodarstvo in kaj napredka, stopite v Slovensko ljudsko stranko — ki je še vedno in najbolj zanesljlvo in odločno branila koristi slovenskega kmeta. • Organizatorično gibanje v Artičah in Brežicah. V nedeljo dne 2. sept. je priredila Dekliška zveza mesečni sestanek na katerega je prišlo lepo število artičkih mladenk, ki so nastopile z zelo lepimi deklamacijami in govori. Kjub velikim težavam naša Dekliška zveza lepo napreduje, ker ima dobro vodstvo in navdušene članice. Upamo, da nam še večkrat pokažejo, da so tudi artička dekleta zmožna vršiti med žensko mladino ono lepo izobraževalno in vzgo|no delo, kakor ga vršijo Dekliške zveze drugod. Popoldan po večernicah pa je priredilo Artičko izobraževalno društvo igro «Tri sestre». Vsi igralci so rešili zelo dobro svoje š vloge in je bilo smeha in zabave obilo. Žalibog, da s« je morala vršiti cela prireditev zunaj na prostem poleg šole, ki bi bila lahko na razpolago društvu, ki ima namen širiti med ljudstvom izobrazbo, omiko, in odvračevati mladino od pijančevan|a in razuzdanega veseljačenja pdi gostilnah. Katoliškemu izobraževalnemu društvu v ArtiCaK pa kličemo: Le krepko in korajžno naprej! Cerkvena slovesnost v Dobovi. Dnc 9. septembra smo obhajali tukaj dvojno prelepo slavje: proščenj« in 30 letnico užpnikovanja našega priljubljenega vele*. gospoda župnika in kn. šk. duh. svetovalca. To slavj« pa je povzdignil še zlasti gospod profesor dr. A. Medved, katerega so pričakovali ljudje z veliko nestrpnostjo, s svojim prelepim cerkvenfLm govoroon, v katerem j» omenil tudi evharistični kongres v Zagrebu in pa veliko zasluge gospoda svetnika za tukajšnjo faro. Dasi j» cerkev jako velika, ni mogla sprejeti velike množk«, ki je došla iz Hrvatske in Kranjske. Vso slovesnost pa so še povzdignili domači fantje s svojo godbo. Okrepčani po molitvi in cerkvenem govoru, ki je očividno ganil tudi Hrvate, so se verniki razšli v najlq>šem redu na svoj dom. Tudi napredek! Nova maša v Brežicah ob Savi. Prihodnjo nedelp, dne 23. septembra bomo obhajali pri nas izvanredno in redko cerkveno slovesnost. Nečak tukajšnjega kanonika, dekana in mestnega župnika č. g. novomašnik Janko Kokošinek bo opravil v župni cerkvi prvo daritev svete maše. Pridigoval bo novomašnikov rojak in tovariš č. g. Radovan Jošt, kaplan v Šmarju pri Jelšah. Odobravanje dopisa. Iz Slovenjega Gradca poročajo: V celem okraju se odobrava dopis glede protikmečkega delovanja liberalnega trgovca Druškoviča, ki je pred leti, ko je privandral k nam, vsakega kmeta na cesti milo vabil, naj pride v njegovo trgovino. — Nabral si je pri nas lepo premoženje in kot — — zelo hvaležen človek skuša posnemati grofa Thurna v uničevanju kmetij. Kmetje sami bomo krivi, ako bo on svoje protikmečko delo nadaljeval, če mu prodajamo les in drugek metske pridelke. Mi imemo v našem okraju dovolj domačih, krščanskih lesotržcev, teh se oklepajmo, Druškoviča pa naj podpirajo Kaci 5n drugi šmartinski liberalci, liberalni odvetniki in uradniki. Najlepše pa je, da hoče Druškovič škodovati našim občinam in onemogočati njih redno gospodarstvo. Kot lastnik lepih kmetij v občini Razbor se brani vsakega plačila, kakor da bi za takega vojnega in povojnega bogataša ne veljale iste postave ko za druge občane. Ni preveč častno za tako velikega gospoda, kakor je liberalec •ruškovič, da ga niorajo gorski kmetje učiti, da ima iste dolžnosti, kakor diugi Razborčani. Ako pa jih noče iz¦olnjevati, naj zapusti Razbor in naš okraj, jokal se nikdo za njim ne bo, nili njegovi liberalni somišljeniki, ki tudi jako težko gledajo bahato, oblastno postopanje privandranca. Smrt vi*e :>e»ie v C ;Jah pri Sloveajgradcu. Dne 3. septembra srno .pokopali ob obilni udeležbi mater našega župana Marjeto Hovnik. Dosegla je lepo starost 72 let. 9&a je poštene, verna slovenska žena, biuga mati, vestna in požrtvovalna Gospodinja. Naj ji bo ljubi Bog za vse hogat plačnik. Tihoiapska atera v Sarajevu. Sarajevski policiji je uspclo, da je odkrila.veliko tihotapsko afero na tamoš¦ji carinainici. Policija je aretirala vse osobje, ki je biio v afcro zapklcno. Škoda, ki jo je država utrpela, zna Ła okrog 2 milijona dinarjev. Tihotapili so s pomočjo •arinikov sarajevski trgovci, največ židje, raznovrstno fetego. Isajbolj je zapleten v zadevo trgovec s perzijskimi jireprogaini Ilussein Husanovič, ki je sam oškodot»1 državo za pol mil. din. Pogromi proti muslimanom v Srbiji. V Južni Srbiji je prišlo do ponovnih pogromov proti miislimansImuiu prebivalsivu. List «Hak« javlja iz Skoplja, da so nffbski divjaki zlasli v okraju Vučilrn počenjali razne ^Fozovitosti. Dogodilo se je več umorov; med ubitimi je fttecej otrok. Neko triletno deklico so pred očmi staršev M zverinski način z noži ubili. Dckliška Zveza v Celju ima v nedeljo, dne 16. t. m. aroj letni občni zbor. Na vsporedu je razun drugega *«di kratka predstava. Za članice obvezno, vse druge ppijazno vabljene! «Miklova Zala« v Puščavi. (Dopis). Izobraževalno Hpuštvo, ki si je stavilo nalogo, dvigniti narodno zavest ¦ned tukajšnjim ljudstvom, deluje v tem smislu prav ppidno. V diamatiki so že toliko napredovali, da so irprizorili diie 2, in 8. sept. »Miklovo Zalo«, ki stavlja »•žiji in igralcem težke naloge, katere so se pa po zashigi neumorno delavnega režišerja č. g. župnika Hutt«»rja prav dobro rešile. Predstavi ste vsestranski dobro uspeli, igralke in igralci so kar tekmovali med seboj, Itrasne obleke in nekateri že prav izvežbani diktanti (^lmira, Zala, Tresoglav in drugi) so navdušili mnogoštevilne gledalce. Žal, gledališki prostor ne ustreza jrsera zahtevam, kar se naj v doglednem času popravi in •skrbi prostor za zimski čas. Domačini bodo gotovo gokazali smisel za kulturne prireditve in bodo z veMljem priskočill na pomoč. Igralkc in igralci pa vrlo ¦saprej po tej poti za procvit Ijudske omike in narod¦ostnc prosvete. Igra «Miklova Zala« se bo v tretje po•ovila v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne. Umetniške razglednice naših velemož. Umetniško zatežništvo «AŽBE« v Mariboru je izdalo prvo serijo (12 razflednic) jugoslovanskih zaslužnih mož. V prvi seriji se naMajao sledeči: Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ljudevit Gaj, 2Kmon Gregorčič, Vuk Št Karadžič, Ivan Mažuranič, Petar Petrovič Njegoš, Nikola Pašič, Radomir Putnik, J. J. Stross*\ayer, August Šenoa in dr. Ivan Tavčar. Reprodukcije so ievrstno dobro uspele. Prodajajo se v vseh knjigarnah in pepirnicah. Ena serija stane v mali izdaji 12 dinarjev in posameati komad 1 dinar. Naročila sprejema izključno te umetniško založništvo «Ažbe», poštni predal štev 11 w Mariboru.