Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c. št. 11/1. Naročnina: letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20 — Oglasi po ceniku Čekovni račun št. 16.536 I Telefon št. 2365 Nič ni dandanes laže kakor začeti. — nič pa težje kakor vztrajati. Resor. Rokopisi se ne vračajo Leto I. Št. 2 Maribor, 23. decembra 1933 Izhaja vsako soboto Dr. F. Miler (Maribor): Gospodarske zahteve Maribora in njegovega zaledja i. Odkar smo izgubili mariborsko veliko županstvo, ki je bilo najbolj poklican javen faktor, da se briga za celo mariborsko področje tudi v gospodarskem oziru, prevladuje tukaj splošen občutek, da smo nekako zapostavljeni in potisnjeni v stran. Ni tu pravega središča, ki bi se brigalo za naše tako važne obmejne interese, bodisi v gospodarskem bodisi v nacionalnem oziru, kar ni pravilno že zaradi potrebe močne državne zavesti ob meji. Radi tega bi bilo pred vsem priporočljivo, da bi uprava Dravske banovine ustanovila v Mariboru neko Popolnoma samostojno ekspozituro druge instance, ki bi posebno v trgovskih, obrtnih, kmečkih in sploh gospodarskih vprašanjih odločevala v Mariboru in bi na ta način banska uprava in centralna vlada potom te ekspoziture bili natančneje poučeni o tukajšnjih potrebah, kot je pa to mogoče v sedanjem položaju. Banska uprava potrebuje sploh neposrednega stika z ljudstvom, ki je radi slabih železniških zvez iz Ljubljane ven na vso Štajersko, še bolj pa na Prekmurje, zdaj skoraj nemogoč. Na ta način bi se tudi pomen me- «id M/cwilkror-ei malo bolj pOclvt^rii!. Obupni položaj našega podeželja. Glavni vzrok današnjih naših obupnih razmer leži v krizi konzuma. ^metje, vinogradniki, lastniki gozdov, lesni trgovci so brez sredstev, ^akon o varstvu kmetij, ki je bil prstno zamišljen kot predhoden ukrep posebno v interesu južnih krajev, je nri nas razmere le še poslabšal. Kmečki stan je zašel v še hujšo stisko. Cene kmečkih pridelkov vseh vrst se niso dvignile, pač pa so vsled raz-oih valutarnih sprememb poskočile cene proizvodov, ki jih mora kupo-j^ti tudi kmet. V mariborskem zalemu ie padel življenski stalež kmeta 2e skoraj na stopnjo, kakor ie živel l,red 50 leti. V nekaterih krajih se ne morej0 več posluževati ne petrolejske Maribor — pogled na državni most Foto ■Novak” PaPlrnIcl1 luči ne sveč — in resnica je, da naš kmet često nima denarja niti za sol. V nekaterih krajih, kjer doma ne pridelajo dovolj živil in so odvisni samo od gozdnega gospodarstva, ljudje niti nimajo več dovolj jesti m čez dan poležavajo, da morejo tako prebiti z manj hrane. Prav malo jih je, ki si morejo kupiti še kaj perila ali obleke. Isto tako stradajo in prezebujejo pozimi otroci in je spričo teh razmer popolnoma izključeno, da bi mogli podeželski trgovci in obrtniki danes napraviti promet kakor še pred par leti, ko smo mislili, da je kriza že zelo huda. Res ie, da dobivajo vinogradniki in lastniki gozdov za svoje pridelke še nekaj denarja, vendar pa zadostuje i ta denar komaj še za prehrano ljudi, ki delajo po vinogradih, kakor tudi za gozdne delavce, za živino in za davke. Ne smemo prezreti, da peša pri tem zdravje in odpornost našega podeželskega ljudstva. Tudi za mleko, jajca, surovo maslo in sadje izku-piio tisti kmetovalci, ki so v bližini kakih mest in večjih krajev komaj toliko, da krijejo svoje najnujnejše potrebe. V oddaljenejših krajih pa kmetje tudi teh pridelkov ne morejo več i prodati, ker so cene nižje kakor stroški prevažanja. Vse to upliva v najhujši meri na mesto Maribor in na njegove življenjske interese, tembolj ker ima to mesto itak premalo zaledja. Prej tako cvetoča mariborska trgovina in obrt sedaj padata in izgubljata vedno bolj in bolj. Edina sreča za Maribor je še industrija v mestu in okolici, ki daje vsr>i nekaterim tisočem delavcev iz najbližje okolice toliko zaslužka, da se za silo preživljajo. Če bi še te industrije ne bilo, bi bilo stanje za Maribor in okolico naravnost obupno, in ni pri tem popolnoma nič merodajno, če vidimo semtertje v Mariboru pijane ljudi, ker se pije često tudi iz I obupa. Kako pomagati? Za to, kar bi v prvi vrsti ponin-' galo ne samo dravski banovini, ampak tudi v drugih banovinah, bi bila ! potrebna popolnoma drugačna gospodarska in finančna zakonodaja Kakor je lanskoletni zakon o var-I stvu kmetij našim razmeram več škodoval, kakor koristil, tako tudi sedanji zakon zdravemu gospodarstvu ne bo prinesel koristi. S tem se okorišča samo nezdravo gospodarstvo in se utrjuje prepričanje, da kmečkih dolgov itak ni treba plačati. Glavni konzument in glavni faktor našega gospodarstva na deželi tore' tudi s sedanjim zakonom ni pridobil tega, kar najbolj potrebuje — in to je kredi t. Žalibog se je svoj čas dogajalo, dovoljevalo, da so razni kapitalisti brez vsega smeli dvigati iz bank težke milijone ter jih spravljati čez mejo. Ta od vseh ljudi povzročena naravnost zločinska panika je omajala tudi med našim ljudstvom zaupanje v denarne zavode. To zaupanje je pa popolnoma izginilo, ko so najprej večje banke in potem iz istega vzroka tudi kreditni zavodi na deželi začeli omahovati in so ostali brez sredstev. Kdor ima danes še denar, ga hrani doma ter se varuje sploh izdati, da ga ima, ker je z ozirom na opetovane iavne razglase še vedno prepričan, da je in da bo denar več vreden kakor blago, in da vrednost denarja ne bo padla, temveč še zrasla. Ker je vsled tega izginilo iz prometa ogromno denarja, je popolnoma nemogoče, da dobi kmet, trgovec ali obrtnik še kak kredit, ki da pa v sedanjih razmerah absolutno potrebuje za vzdrževanje svojega gospodarstva odnosno podjetja. Brez kredita in brez denarja pa mora vse gospodarstvo propasti, tudi če se kmečkim — in madari vsem drudim dolžnikom — podaljša rok za plačilo dolgov na sto let, ker ta dolg v sedanjih razmerah več škoduje nego koristi. Radi vseh teh razmer so uničene tudi vse zadružne hranilnice in posojilnice ter druge kmečke zadruge, ki so se s težavo ustanavljale, ki so plod več desetletnega dela in so pri nas delovale jako koristno. Ko smo vrženi tudi v tem oziru več kakor za 50 let nazaj, nam more pomagati v splošnem samo večji promet, odvisen Ljubljansko pismo l^raŽi tovariš, Če v zatohlo atmosfero zapiha takole tnalo sveže sapice to zmeraj dobro stori. Poživi! Zato smo tudi Ljubljančani veselo ttnzdravili prvo številko »Razgleda, smo zavohali, da veje iz njegovih ^tolpcev sveža sapica, ki naj vsaj ma-.° prezrači našo danes tako zadušljivo jn skoraj neznosno atmosfero. Saj si '*ak ničesar željneje ne želimo kakor ^ake močne sape od koderkoli, ki bi jazgnala meglo, v katero čedalie boli Onemo. (Mislim kajpak duhovno ali , ^ tnagari politično meglo, da se ne 0 kak idiot obregnil, češ, saj nima-1110 v Ljubljani zmeraj megle). Ko sem vzel v roko »Razgled« in Prebral uvodnik o kralju in potem še C-knek' k*er i® iznešeno stališče ma-j ^fskih gospodarskih krogov tako ° lsta kakor glede na sedanji polo-) na splošno, sem se razveselil. .®ekrat si mi govoril, da se v jnarrboru bolje počutiš kakor v Ljub-ni. ker da je tam več duševne prož-i, zanosa in svobodnjaštva. Sem oporekal, ker sem kranjska grča z ukoreninjenimi predsodki, zdaj Ti | pa verjamem, ker vidim: So le možje j tam v Mariboru! Možje s patriotiz- j mom v srcu fne samo na jeziku), mož- I je z ravno hrbtenico in možje s pogumom izreči to, kar misli in čuti danes sleherni človek v našem ljudstvu fče le ni zaplankan strankar ali pa direkten ali indirekten koritar). kar pa doslei ni zadobilo oziroma ni mo- je kot nai-izrazitejša bitnost narodove individualnosti strnila Slovence v boj za svobodo. Ob koncu je v zanosnih besedah obračunal z za-nešenimi likvidatorji slovenskega jezika. Človek bi si samo želel katerega izmed njih na predavanju. Ljudski univerzi pa moramo biti za ta večer od srca hvaležni. V sredo se je kršila pri »Svobodi« živahna diskusija o odnosu med ženo in možem pod vodstvom g. Eržena. Jaro Dolar. GOSPODARSKI RAZGLED V petek je pod ' okriljem Ljudske univerze v dvorani kina Apolo predaval Predsednik zagrebške Akademije Znanosti, univ. prof. dir. Q. Manojlovič, o Aleksandru Velikem in njegovem pomenu. Predavatelju ie s toplim, od ljubezni do predmeta ožarjenim predavanjem uspelo, da nam je človeško približal čudoviti lik Aleksandra Velikega in njegovo, morda najzanimivejšo dobo v grški zgodovini. Predavateljeva izvajanja so izpopolnjevale lepe skioptične slike o stanju grške kulture pred in med njeno ekspanzijo na Vzhod. V soboto popoldne se je ob običajni udeležbi vršil občni zbor Zgodovinskega društva. Iz poročil predsednika prelata dr. Fr. Kovačiča, tajnika prof. F. Baše, blagajnika g. Vrabla ter prof. J. Glaser ja kot upravitelja društvene knjižnice, ki je inkorporirana v mariborski Študijski knjižnici, se je dalo sklepati na neumorno delo te peščice znanstvenikov-idealistov, ki je femožna, da v času krize izdaja take publikacije kakor je ptujska številka Časopisa za zgodovino in narodopisje. Temu gotovo izredno uspelemu (znanstvenemu almanahu bo, kakor je upati, sledila tudi mariborska s,:evilka. Razen tega so v načrtu nekaki Seniinarski večeri, v katerih se bodo o_b-ravnavali razni znanstveni problemi. Če Premislimo, da je Zgodovinsko društvo organiziralo arheološka izkopavanja, ki se vršijo pod odličnim vodstvom profesorja *T. Baša, se šele zavemo velikega pomena te naše edine strogo znanstvene institucije v Mariboru. Cankarjev spominski večer »Svobode« ie pokazal, kako prehaja Cankar zmirom boli v duševno last tistih, ki jimi je bile Tiegovo delo v prvi vrsti namenjeno. Pd Nro.rda nekoliko premrtvih »Hlapcih«, iz katerih jc režiser spretno eliminiral vse oseb-e doživijaje Jermana, se je vrstilo nekaj šoiMiUmV "Hlapca Jerneja« z že dokaj iz-1 feeitacijskim zborom. Kot konec je. sledilo nekaj alegoričnih prizorov. »Cankar je med nami«, ki so bili sestavljeni iz citatov Cankarjevih del, posebno »Bele krizanteme«. Misel te alegorične slike je gotovo dobra, a izvedba je občutno predolga in skoraj utruja. Sicer pa je sobotna predstava pokazala nekaj talentov, iz katerih se utegne razviti še močan proletarski oder. Za nedeljo imam kot kulturno prireditev zabeležen obisk razstave »Petorice«. (Prepričan sem' namreč, da si jo je do nedelje že vsak kulturni Mariborčan ogledal.) Slikar Kos, ki smo ga doslej poznali bolj po njegovih mehkih, včasih celo mehkobnih akvarelih, se nam tu predstavlja s serijo močno socijalno humanitarno občutenih grafik. Z enostavnimi sredstvi dosežene realistične karakteristike našega malega človeka morajo ostati v spominu. Nekak res-sance teli grafik je njegovo olje: »Človek s ceste«, ki je videti kakor kak program. Gotovo najtemiperamenHicjši med njimi jc A. Sirk. S svojo impresionistično drzno tehniko in veseljem nad močnimi barvnimi efekti nam približuje, naše slikovite južne kraje. V portretih je zanimiva njegova pot od »Mary« do avtoportreta. Pozornost vzbuja njegova precej posvetna »Primorska madona«. Njegovi »Ribiči« in »Kosci« bi mogli napovedovati dinamičnega‘socialnega umetnika. Bočim ima K. Jirak veselje uud bujno plastičnostjo teles (»Dekle med trtami«, »Žanjice« in »Likof«) je Fr. Koštr psihološko močan portretist (»Deček«, »Deklica«). Seveda ne smemo pozabiti njunih pokrajin (Jirakovi pasteli in Koširjeva: Sora!). Najmanj je razstavil najmlajši med njimi Z. Didek. Razen tihožitja »Plug s sončnicami«, ki preseneča po svoji toplini, je zanimiva njegova »Sedmina«. Vseli pel razstavljalcev je mimo časovnih programov in struj izbralo domačega človeka in domačo zemljo kot sujet. Božična razstava punčik v Parizu. Revija mariborskih podjetij V 1. številki »Razgleda« smo predstavili našim äta-teljem osebnost in podjetje g. Vilka Weixla, načelnika trgovskega gremija, kot reprezentanta mariborskega trgovstvu. Danes pa naj seznanimo čitatelje s predstavnikom mariborskega obrtništva. Franjo Bureš — urarna Bilo je na konferenci mariborskih gospodarskih predstavnikov, ki se je bavila z vprašanjem izdajanja lastnega glasila in ki je dala pobudo za pokrenitev »Razgleda«. Na tej konferenci, ki je bila za mene časnikarja zelo zanimiva, sem se seznanil z g. Burešom. Že prej so me bili opozorili nekateri gospodje, da je zelo važno, kakšno bo v tej stvari mnenje g. Bu-reša. Zato sem med debato pozorno opazoval njegov obraz, da bi kaj razbral z njega, kaj in kako misli ta mož. Toda nič se ni zganilo v tem obrazu; mirno in tiho je ždel za mizo in samo poslušal, pazljivo poslušal. In šele, ko so vsi konferenčniki po vrsti povedali svoje mnenje, tedaj je zadnji spregovoril g. Bureš. Ni rabil veliko besed, a kar je izrekel, to je bilo zlato. Pravo zlato. Toplo čuvstvo je tedaj vzvalovilo v mojem srcu do tega moža in na mah mi je postalo razumljivo, zakaj uživa v vseh krogih toliko simpatije, spoštovanja in ugleda. Zlata vreden človek, so se mi o njem izrazili njegovi prijatelji. In to je velika beseda. Da, ta František Bureš, ki je kot 18-leten mladenič, urarski pomočnik, iz svoje češke domovine prišel dol na jug med brate Slovence, si tu v Mariboru v kratki dobi ustvaril lastno obrtnijo, in se z vsemi tistimi vrlinami, ki so dragocena dediščina husitske krvi: neugasljiva gorečnost, železna volja in nezlomljiva vztrajnost — povzpel do tako prominentne vloge, kakor jo igra danes v našem obrtništvu in sploh v našem gospodarskem življenju. »O naš František, ta pa je nekaj 1« tako mi je rekel g. nadzornik Založnik, ko sem ga poprosil za malo podatkov o današnjem delokrogu g. Bureša. — »To je mož, majhen po postavi, toda pravcat velikan po delokrogu, ki mu ga je naprtilo neomejeno zaupanje naših gospodarskih krogov v njegovo delavnost, solidnost in poštenost. Torej poslušajte in beležite!« je dejal g. nadzornik, »naštel vam bom samo nekaj poglavitnih njegovih funkcij.« Evo: predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj, predsednik združenja urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok, predsednik uprave mariborske poslovalnice zbornične ga obrtno-pospeševalnega zavodi, član zborničnega sveta ZTOI, član uprave mariborskega gospodarskega predstavništva, član reklamacijskega odbora pri davčni upravi mariborski, predsednik razsodišča v Slovenskem obrtnem društvu, član ravnateljstva OUZD, član mestnega občinskega sveta mariborskega, ravnatelj Mestne hranilnice mariborske, član ravnateljstva ljubljanske podružnice Obrtne banke, predsednik mariborskega Češkega kluba, član uorave mariborske Sokolske župe. Ali hočete še več? Najznačilnejša je funkcija predsednika Okrožnega odbora, ker baš to mesto značilno obeležuje vse delovanje g. Bureša in mu daie smernice tudi za izvrševanje vseh drugih funkcij. Ni zabavno predsedovati organizaciji nad 6000 obrtnikov, organiziranih v 48 združenjih, ki ne spijo, ampak skoro brez izjeme pridno delujejo, zborujejo, protestirajo, zahte- obšel za trenutek, ko Je kapitan razgla-i ' 4a je dobil tovor za Šanghaj. Pa se je rz spet pomiril Claude Cheval, češ, tudi v anghaju ie ladijski kuhar Juies Courtois o tako Pfavi kakor kje drugje, in vojnega ornarja Chevala se danes po sedmih letih r,v krst ne , več spominjal. In tako se je p.jU4e Cheval tudi v Šanghaju brez strahu L . ‘ na suho. Bil je radoveden, kako je še j,J tam po beznicah, kjer je nekoč popival. Jpo tistega kraja v .pristanišču, kjer je tet takrat zasidrana križarka »Jean Miche-jt ^ se je nehote daleč izognil. Pri tem se lici; °.TO za(tol oh stražnika mednarodne po-da'^.'P zdelo se mu jo, da mu je znan. To-vJažnik se zanj ni zmenil. kaj Enkrat pa je stražnika zasukalo. Za-k ^ala, drobna Kitajka je bila skočila '"^Hariu in mu kriče visela na vratu: Uk ri ecl To je on! Primite ga!« Kričala ie p.. ° strašno, da se je takoj nabralo okoli "u yse nolrio ljudi. divi ^ aude Cheval se je izkušal otresti te ss]i6 mafke, toda Džung-Mingtaij, mala ple-Ud* n' Upustila, in se ni zmenila za težke Vf« ,Ce Pi«niti skozi mrožico in tudi straž-lC pr''eL kateremu je prihitel na sta vi se , rurt stražnik. Cheval in Kitajka 'a odvedena na stražnico. Policiuu-*611? l6 .,se'd'el Claude Cheval nred n» f"s.tn'kom. Izgubil ie Uro. kadi 4r!eHun*'Min,?,tai'.ki se to kito v teh ,ed-"On . Postarala, je s jrrstom kazala nanj: svojega otiri FV.6 .u,daril. ki jc zabode! krmilni C7 a ln kl ,'e P°lem pobegnil iz «tenov. Vi- ,• na' orcd stražnic« i« nabita tiralica, Obrijte mu brado, vx boste videli, če je to njegova slika. Odpnite mu srajco, pa boste videli tetovirana znamenja na njegovih prsih: Sidro, srce, bodalo :n trobojnico.« Vse je bilo res tako, in mornar je samo zastokal: Da, jaz sem Claude Cheval. Kitajka je težko dihala. Okoli njenih ustnic je igralo nekaj kakor zadoščenje, m prvi stražnik se je zdaj spomnil na tisti prizor pred sedimimi leti v pristanišču, ko je evropski mornar udaril malo Kitajko s pestjo in je ona zaklicala za njim: Tega udarca ti ne ostanem dolžna! Razumel je zato, da se je zdaj radovala svoje osvete. Razumel .pa ni, zakaj je mala plesalka tako žalostno povesila glavo, ko je odšla in se zadnjikrat ozrla na uklenjenega mornarja. Lovski paradiž. Ta je vsekakor na Novi Zelandiji, kakor nam poroča znani časnikar in svetski popvtnik Richard Katz. V vo-U Nove Zelandije, ki so prvotno oo-nale samo etuije, belice in lipane, so leta 1869. angleški scortni ribiči zasadili prvi postrvji zarod. Zdaj so *e vode tako polne postrvi, da si tega Evropejec niti predstavljati ne more. Za primer navajam iz uradnega poročila državnega riharskega nadzornika samo tole: V jezeru pri Rotorni uieta rjava postrv je tehtala 27!4 funta. — Mr. W. Ferris je v 83 dneh nalovil 805 postrvi v skupni teži 289334 funtov, in to samo na umetno muho. Seveda niso vse reke in potoki Nove Zelandije enako bogati rib. Toda v pravem postrvjem revirju severnega otoka, kjer jc več sto potokov in nekaj1 tuca tov velikih jezer, lahko vržeš trnek v vsako vodb, ne da boš razočaran. Nedavno je neki ribič po šestih urah prinesel domov 38 postrvi, ki so skupno tehtale 104 funte. V gorskih vodah Tongarira ni dvajsetfuntna postrv ni-kaka posebnost. Ugodno podnebje z malo mraza in veliko toplih solnčnih dni, varnost pred večjimi roparicami in zaščita s pametnimi zakoni, vse to pomaga, da so se ribe tako silno zaredile. A to velja tudi za divjačino, ki so jo presadili semkaj iz evropske domovine. Leta 1861. so iz Anglije importirali je-Dna z dvema košutoma, dve leti pozneje še enega jelena in dve košuti in od teh šest živali izvirajo velikanske jelenje črede, ki se danes pasejo po Zelandiji. Cesar Franc Jožef je podaril nekoč Novi Zelandiji nekaj gamsov, zdaj jih je po ondotnem gorovju' na tisoče. Neki angleški ljubitelj lova ie impor-tiral divje kunce. Dvajset let pozneje je moral pobegniti pred splošno tezo farmarjev, zakai kunci so se pomnožili v milijone in ogražali poljedelstvo. Farmarji so se poizkušali ubraniti kuncev z njihovimi sovražniki, kunami, podlasicami in dihurji. Toda ti mali roparji so takoj potuhtali, da je veliko laže in prijetneje loviti ptiče kivije1, ki nimajo peruti. Ko je vlada napovedala vojno kunam, da zaščiti kivije (Nova Zelandija ima v svojem državnem grbu kivija, zato uživa ta ptič velik ugled), je bilo že prepozno: Kune so se bile naučile od kuncev, kako se ie treba množiti, in zdaj jih je več, kot pa imajo lovci nabojev. Divji prašiči so že tudi postali ptava nadloga, zlasti odkar so pogruntali, da 50 mlada jagnjeta zelo okusna, in stari merjasci so taku predrzni, da morajo podeželski pismonoše hoditi oboroženi s puško. Dasi je lov tukaj takorekoč prost (l°v" ska karta za državne revirje stane malenkost) in lovci pridno streljajo, se vseeno divjačina čedalje bolj množi. Kakšna manj bogata in manj športna dežela bi ribištvo gotovo trgovsko izkoriščala. Toda vlada Nove Zelandije je izdlala stroge zakone, ki dovoljujejo samo sportn» ribolov in ki določajo, da nihče ne sme postrvi kupovati ali prodajati. Na športni način, to je z umetno muho ali z blestavcem (črv je prepovedan) sme loviti vsak, kolikor more. in sme svoj plen podariti, komur hoče. Oblasti mu celo pomagajo konzervirat» njegov plen za lastno kuhinjo ali za kuhouio kakega prijatelja. Urejene so državne y*e~ kajevalniee postrvi, ki so ribiču za majhen denar na razpolago. Toda nihče ne sme postrvi prodajati. Kdor hoče jesti postrvi, na) si jih nalovi sam, ali pa naj koga diobi, K» mu jih podari. Na orestopke proti ribolovnemu zakonu; so stroge kazni, povrh pa se izguba ribolovne pravice. In čeprav 'e v tel razsežni deželi nemogoče kontrolirati posa-I meznega ribiča, so prestopki zelo redki, kar priča o pravem športnem duhu zelandskin ribičev. Včeraj sem slišal imeniten dovtip •— sem ga sicer pozabil, moram se pa še zoa) smejati, če se nanj spomnim, vajo in predlagajo vse to na naslov predsednika Okrožnega odbora, ki mora imeti dobre živce, da ob iiešte-vilnih upravičenih pritožbah glede davkov, šušmarstva, šol, cenenega kredita, ne obupa, marveč venomer posreduje, priporoča, skuša po možnosti najrevnejšim priskočiti na pomoč, pa še na ustmene intervencije daje svojim sotrpinom dobre nasvete. Je že vajen tega; saj je pred Okrožnim odborom že skozi sedem let načeloval tudi bivši Splošni zvezi obrtnih zadrug, ki je raztezala svoje območje preko vsega bivšega Spodnjega Štajerskega in preko 87 obrtnih zadrug. V , * To so podatki, kakor mi jih je dal g. nadzornik Založnik. Meni se je zavrtelo v glavi. In se vprašujem in se bodo gotovo vpraševali tudi čitatelji: Za Boga, kako pa zmore ta mož vse to ogromno delo, in kje mu sploh preostaja še kaj časa za svojo obrt’iri za šVoj dom? Ampak je g. BureŠ pač čudovit človek. Še vedno najde nekako časa .. . in če vstopimo v njegova trgovino, tam, kjer tiktaka toliko ur in opominja človeka, da čas beži, beži, da življenje strašno hitro poteka in da treba izrabiti vsako minuto ... tam bomo g. Bureša težko našli, a našli ga bomo zadaj v delavnici, z lupo na očesu, sklonjenega nad kako uro. Kajti g. Bureš, urar, je kakor dober primarij na kaki kliniki, ki vsakega bolnika najrajši sam pregleda in zdravi. Dolbi g. Bureš bolno uro v roke, ne da mu miru, da ne bi je sam pogledal in popravil. Mojster je le mojster... In ta ljubezen obrtnika do svoje obrti je to, tista močna ljubezen, ki ga vedno zopet prikleoa na delavnico, ki je bila silna gonilna moč v vsem njegovem delu tako za lastno podjetje, kakor tudi za sulošne interese obrtniškega stanu in ki ga je naredila tako zaslužnega za naše obrtništvo. Ždi nemara tudi zdaj-le, ko to pišem, g- Burčš tam zadaj v svoji tihi delavnici, sklonjen na uro in z lupo gleda v kolesje, kjer žarijo rubini. In tudi v njegovi duši žarijo rubini... J. Fr, K, GOSPODARSKE VESTI Bolgarski gostilničarji v Jugoslaviji 'Zveza združenj gostilničarskih podjetij v- Ljubljani je dala pri Državni zvezi gostilničarskih organizacij v Beogradu pobudo. da povabi v našo državo bratske gostilničarje jz Bolgarije, — Ta zamisel naše gostilničarske organizacije je zelo dobra, saj je' gostilničarstvo v prvi vrsti poklicano, stopiti v stike s stanovskimi tovariši v Bolgariji, da si pridejo ogledat našo državo in se .poučijo o naših tujsko-prometnih prilikah. Iz Bolgarije bi lahko dosegli stalni dotok posetnikov v našo lepo domovino, kar bi nam lahko donašalo mnogih koristi, hkrati pa pospeševalo bratsko zbližavanje. Več 6 tem drugič. Anos. Združenje slaščičarjev in medičarjev v Mariboru je sklicalo pretekli teden sestanek v hotelu »Zamorec«, na katerem so obravnavali važne strokovne in stanovske zadeve. Na sestanku sta bila navzoča tudi mariborska zastopnika zbornice T. O, S. Gospodarska zveza z Jugoslavijo. Sredi tega meseca je predaval prejšnji avstrijski kancler Steeruwitz v avstrijsko-jugoslovamski trgovski komori na Dunaju o tem vprašanju. Da je gospod Steeruwitz svoje nazore razvijal celo v komori, na katero ima naš konzulat nekaj vpliva in v kateri sodelujejo baje tudi jugoslovanski podjetniki, je značilno posebno za upoštevanje naših razmer v Dravski banovini. Govoreč o razmerah v Evropi je na-glašal, da si morajo male dnžave same pomagati, ko velesile za to nimajo časa. Pomoč je mogoča na podlagi preferenc, konti-gentov in 'dobre volje .v vprašanju prometa in valute. Vendar pa je treba — tako je povdarjal prejšnji avstrijski kancler — da vodijo gotovi sosedje, vključno Jugoslavija, račun o volji in mnenju Avstrije. »Če hočejo iztočne države kriti prehranilni primanjkljaj, morajo nakupiti v Avstriji isto toliko avstrijskih industrijskih izdelkov. To pa morejo samo, č® se odrečejo sedanji predalekosežni industrijalizaciji! Avstrija se ne more odreči notranji in lastni agrarni preskrbi — dovoljuje ,pa neko primitivno zamenjavo proti izenačenju obojestranske bilance v obliki dam — daj.« Druga izvajanja so bila splošna in znana. Poučno pa je za nas posebno to, da si avstrijski politiki in gospodarstveniki sicer lastijo pravico, da poleg industrije ščitijo, po-večavajo in gojijo agrarni razvoj v taki meri, da bi čimprej krili svoje potrebe s svojim trgom, če bodo pa vzlic temu še kaj potrebovali, naj bi jim dobavljale samo tiste države, ki se odrečejo industrijalizaciji — kaj pa da — Avstriji v korist. To se imenuje »gojitev medsebojnih vez« s pomočjo avstHjsko-jugoslovanske trgovske komore. POSNEMANJA VREDNO V gospodarskem oziru se močno opaža novi državni zakon za dedne kmetije (Erbhöferecht). Hitler je uvidel, da škoduje kmetski samostojnosti in zdravemu razvoju kmetijstva posebno tudi delitev ali prevelika obremenitev pri podedovanju. Kmetije se zmanjšajo ali neprimerno obremenjujejo vsled dednih delitev ali izplačil in obrememb. Zato se postavlja za podlago kmetija, katero bo mogoče pri primernem delu vzdržati. Taka kmetija se pijreko te vrednosti testamentarno niti fpo zakonitem dednem pravu ne sme obremeniti. Kakor v zadevnem koroškem zakonu, se mora izvršiti cenitev in razdelitev dedščine tako, da kmetiia še lahko obstoji. Na ta način si ustvarja zdrav temelj, katerega zakon po svoje ščiti tudi pn opravičenem zadolževanju, ne pa pri neopravičenem in nepotrebnem. PREOKRET V LIBERALNEM GOSPODARSTVU ANGLIJE Kakor znano, se je v Angliji najmočneje uveljavil liberalizem kot nosilec ideje svobodne trgovine. Dolgo vrsto let je Anglija črpala iz te svobodne trgovine, iz individualne svobode trgovca p oe d inča in iz vseh zvez, ki jih je Anglija pri tem uporabljala kot največja svetovna moč, raztezajoč svoje mreže čez ves svet — toliko dobrin, da se je solnčil angleški narod v najvišjem življenjskem standardu. Liberalizem pa je prišel danes v isto krizo, kakor Marksov socializem. Četudi Mussolinijeva Italija in Stalinova Rusija v tem pogledu še ni toliko odločevala', pa je začela postajati jako neprijetna za Anglijo zaščitna carina Amerike in dum p ing Japonske, ki prodaja svoje blago v angleške dominione deset in dvajsetkrat ceneje. Na-pram tem združenim napadom pa je morala tudi angleška država vzeti svojo indbstrijo pod posebno varstvo in selektivno nadzorstvo. Ne več vsak po svoje in po liberalnih principih, ampak vsak samo v okviru državnih interesov — pod državnim vodstvom in z državno ugotovitvijo metodi in množine. Liberalizem se poslavlja in interesi zapirajoče se države, ki varuje naprej sebe tudi v ekonomskih ozirih s tem, da posega v osebno trgovski razvoj — stopajo na njegovo mesto. Silni snežni zameti v švicarskih Alpah so odrezali od sveta cele kraje. Politika ptiča noja. V nižjeavstrijskem deželnem zboru Se je te dni obravnavalo gospodarsko stanje Avstrije precej kritično. Govorniki so nastopali tudi proti temu, da prepoveduje avstrijska vlada časnikom kritično razmotrivanje avstrijskih gospodarskih težlkoč. Poslanec Petznek je pripomnil doslovno: » Ali vlada res misli, da se bo slabo gospodarstvo že s tem zboljšalo, če časniki o tem ne smejo pisati, ko' pa tisoči in tisoči v državi obupujejo in lakote umirajo. Javnost in inozemstvo se naj na ta način zavajajo samo v zmoto in naj ne zvedo ničesar o grozni bedi, USODA DOLARJA Senator Thomas iz Oklahome je izjavil zastopnikom tiska, da bi značila stabilizacija dolarja med 60 in 65 cent starega zlatega dolarja vojno napoved za kongres. Tako stabiliziran dolar bi imel za posledico, da bi nehalo plačevanje dolgov, ker bi dolžniki v tej previsoki vrednosti sploh ne mogli kaj plačati. On nasvetuje, naj se dolar stabilizira na polovico prejšnje vrednosti, za kar se bo dobila tudi večina v zveznem parlamentu. Pri nakupu zlata pa predlaga 41.43 dol. za unco zlato, kar istotako pomeni razvrednotenje dolarja za 50 odstotkov. Vendar bi pa vlada na ta način dobila toliko denarja, da bi lahko zmogla financiranje programa za oživljenje gospodarstva. Mariborske sličice L Sobota, tržni dan, vrvenje ha Glavnem trgu. Tam pri mesarskih stojnicah naenkrat krik in vik, — kaj se je zgodilo? Tatica! Glej, tam-le jo že tira mesar sam na policijo (ker stražnika ni pri roki), tropa de-čadi se vsuje za njima. Razjarjeni mesar psuje in vleče svojo žrtev za lase, jo žene kot ovco v klavnico. Revna, slabotna ženska je to, v tenkem krilu, v raztrganih čevljih, in nič se ne upira mesarju, samo oči ji begajo semintje kot pomoči proseče. Na roki nosi cekar. Eh, kaj neki bi mogja izmakniti in skriti v tem svojem cekarju? Kvečjemu malo mesa ali pa kako kost. Morda je mati, ki ima doma lačne otročiče, in ki bi jim rada skuhala za nedeljo malo tople juhe. In doma čakajo otročiči na mater in tie vedo, da jo hud mož za lass vlači po mestu. Sreča za otročiče, da tega ne vidijo! Mučen prizor. In ljudie naokoli, nekateri gledajo to ravnodušno, nekateri sc zgražajo ali pa se smejejo. Slednjič vendar zavpije nekdo na mesarja: Lase izpustiti! Sramota je to. Primite jo za roko! Zdaj vpijejo tudi drugi na mesarja (vedno mora nekdo dati parolo, da se množica zgane!). Mesar vpije nazaj, vendar izpusti ženskinc lase in jo za roko odvede v policijsko poslopje. V isti čas drsa revna, pokašliujoča starka mimo mesarskih stojnic. Plašno se prl-mika in odmika, da jc ne bi imel morda kdo za tatico. Tedaj ji vrže dobrodušen mesar sam od sebe lep kos mesa v cekar: »Nate mamica, da bo kaj za nedeljo!« Starka hvaležno sklepa veje roke, trudne oči se ji zarosijo. »Že dobro, mamica, že dobro. Pa zmolite še zame kak očenaš, ko jaz ne utegnem.« Usmiljenost in neusmiljenost hodita po svetu roko v roki. II. Kmečka ženska ponuja po hišah čebulo. Lepordečo, debelo čebulo, v vence spleteno. Vso ulico ob parku je že obšla, prodala pa menda ni nobenega venca. Solnce je posijalo, za par uric se na-smeja topel jesenski dan. Pa se usedem malo na klop v drevoredu in se poigravam s pisanim listjem pod nogami, ko me opazi ženska s čebulo in preko ceste krene k meni. »Kupite kaj čebule, gospod? Prosim, gospod, vzemite, tako dobra čebula, za dva dinarja jo dam, gospod, samo da kaj prodam.« Dva dinarja Venec, tako lepe težke čebule, to je zastonj. Toda, kaj bo meni čebula, nimam gospodinjstva, i Gledam žensko, mlada je, čedna, polna, okrogla Ilca z jamicami, beli zobje, sočne ustnice. Pa kupim venec za dva dinarja, samo da vidim njen veseli smehljaj in topli pogled njenih lepih oči. In za protinagrado dam ženski še ta praktični svet, naj ne ponuja čebule tod okoli, kjer imajo ljudje vrtove in sami pridelavajo čebulo, ampak naj poizkusi svojo srečo rajši po hišah sredi mesta. Hvaležna ml je za nasvet in. mi podari v slovo še en svoj smehljaj. Z vencem čebule čez roko (s katerim ne vem kaj začeti) se sprehajam dalje po drevoredu in delam s tem očividno »dobro figuro«, ker se ženski svet tako ozira za menoj in se zlasti tisti dve srčkani punčiki tolko hihitata za mojim hrbtom. In tam na odprtem oknu vile sloni dama in se smehlja dol na me. Pa ji podjetno pomaham z vencem čebule. »No, koliko pa je?« vpraša prijazna dama. »Samo štiri dinarje, milostiva. Lepa, zdrava čebula, vso sem že prodal po pet dinarjev, vam pa dam ta zadnji venec za štiri dinarje, milostiva, ker ste vi.« »No, pa dajte sem.« Tako sem napravil kupčijo s čistim dobičkom dveh dinarjev. In je ta kupčijska zadeva sploh zelo zanimiva in poučliiva. Evo: Jaz sem kupil čebulo zato, ker ml je tista kmetica bila všeč. Gospa, ki poprej od kmetice ni marala čebule, jo je zdaj kupila od mene in to dražje zato, ker sem ji očividno tudi bil všeč. Iz tega sledi, da ni točno, da se, kakor pravijo, pri kupčiji prijateljstvo neha, ampak se pri kupčiji prijateljstvo lahko šele prav začne. III. Nedelja zvečer. Na Kralja Petra trgu čaka zakonska dvojica na avtobus. Ou je vidno Židane volje, se veselo ogleduje po ljudeh in poizkuša narodno pesmico. Ona: Tak za božjo voljo, daj mir. Mene je kar sram. Nehaj že peti, saj morajo ljudje opaziti, da si spet pijan! On: Saj je vseeno. Ce bi bil enkrat trezen, bi pa tudi opazili. Joe. ŠPORTNI RAZGLED Pohorje — edinstveno smučišče Jugoslavije Dr. Fran Mišič odlični planinski pisatelj, avtor knjige »V porečju bistre Savinje«, ki je dosegla rekord na slovenskem knjižnem trgu: komaj izšla — že razprodana. Markirana pot, ki vddi čez Pohorje od vzhoda do zahoda, od Maribora, Radvanja in Hoč do Slovenj-gradca ali Dravograda, je dolga okoli 60 km. Ne dosti krajša je proga, ki jo lahko prevozi izurjen smučar, ne da bi spotoma naletel na resno oviro, ki bi ga prisilila, da nadaljuje pot brez smuči. Druga znamenitost te edinstvene smučarske ceste je v tem, da gre od sv. Bolfenka nad Radvanjem (1037 m) do Velike Kope (1542 m) vedno v višini nad tisoč metrov. Povprečna*vi- šina poti v vzhodnem delu gorovja, segajočega do Rogle (1517 m), znaša 1300, v zapadnem delu od Rogle do Velike Kope pa 1500 m. V taki višini tako dolge smučarske poti Jugoslavija nikjer drugje nima. Zakaj ne? Ker spadajo ostale jugoslovanske gore in planine k apneniškim Alpam, ki so skalnate, divje raztrgane, razdrapane in razrite, polne strmin in nepremagljivih prepadov. Pohorje pä spada k Praalpam, kojih najznačilnejša poteza v njihovi zunanji obliki so lahno ukrivljeni, podolgovati in gladki hrbti z neznatnimi položnimi kopastimi vzpetinami. * Izvajanje belega sporta po pohorskih hrbtih, vrhovih in planinah je sedaj, ko so podružnice SPD v Mariboru, v Rušah in Konjicah svoje glavno organizatorno delo za smu-čarstvo že izvršile, omogočeno tudi na razdalji med sv. Bolfenkom nad Mariborom in Veliko Kopo nad Slovenjgradčani. Vzhodni konec Pohorja, Reški vrh, že dobiva polagoma lice avstrijskega Semeringa. Komaj pol ure hoda najdeš tu štiri postojanke, vse v višini nad 1000 m. Gostilna s prenočiščem v nekdanji cerkvi sv. Bolfenka stoji na severni strani; na južnem pobočju Reškega vrha čepi pod zasneženimi smrekami domača gostilna Kop, se smeji v radioaktivnih žarkih višinskega solnca »Mariborska«; — Cenjenim naslovom, katerim smo poslali na ogled prvo_številko Razgleda«. pošiljamo tudi še druRo_šte^ Vilko in vljudno prosimo, da nam po položnici, katero smo priložili prvi številki, nakažejo naročnino. — v kolikor niso medtem tega že storili. — ■da bodo potem redno prejemali list. Od tretje številke nadalje bomo pošiljali list samo tistim, ki so se do tedaj nanj že naročiti._____________ Vljudno vabimo na naročbo, — »Razgled« stane četrtletno Din 20.— in je plačati naimanj četrtletno naročnino. Vsem prijateljem, naročnikom, oelasnikont. čitateljem in sotrudnikom želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! Uredništvo in uprava »Razgleda«. »Pohorski dom« pa v vsem svojem razkošju ponosno.,gleda dol na širno Dravsko polje. To je ona velika tretja prednost pohorskega smučišča, da smučar za prenočišča in za prehrano ni nikoli v zadregi. »Ruška« (1250 m), ki ima kakor »Mariborska« lepe travnike za vežbanje, »Hlebov dom«, koča na Klopnem vrhu (1280 m), idilična koča na Pesku (1380 m) s stalno smuško šolo in najvišje ležečo skakalnico, križišče vseh smučarskih prog na Pohorju, posebno pa »Senjorjev dom« (1525 m), najvažnejše oporišče belega sporta v zapadnem Pohorju pa tudi Teizljev dom, — vsi nudijo gostu tudi v najhujši zimi prav vse, kar potrebuje in omogočajo večdnevne ture brez nahrbtnika. Moderna skakalnica za streliščem pri Spodnjem Radvanju, ona pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pri koči na Pesku, nanovo napravljena smučarska pot od »Ruške« naravnost na kolodvor v Rušah, pa tudi znamenita sankališča od sv. Bolfenka v Radvanje, od »Mariborske« v Hoče, od sv. Areha v Ruše vršijo velevažno nalogo za podvig belega športa na Pohorju. Do Rogle je Pohorje gozdnato. Kljub temu je tudi ta vzhodni del za smučanje dober, ker so izvršene poti tod vse široke in se sneg šele pozno ^čn® taliti. Zapadni del od Rogle do Velike m Male Kope pa je eno samo idealno, skoro neskončno smučišče, ki se kakor počasni in dolgi valovi mehkega dviga in lahno pada preko odprtih, jasnih in solnčnih hrbtov, goljav in planjav. Tu lahko krmari tudi začetnik, počasi in previd-no; vedno bo imel dosti časa in prilike občudovati prekrasno zimsko naravo okoli sebe in v sinjih daljavah. V lesku m blesku zimskega solnca gleda na zasnežene neme velikane treh držav, na Savinjske planine in Karavanke, na Dolomite in na Veliki Klek z ledenikom Pastirico. Vozi se skozi stekleni grad pravljične pohorske vdove Hudovoljne, črez zamrzla šentlovrenška jezera. V globoki Šiklarici, na zračnem Jezerskem 'n Črnem vrhu na obeh Kopah pa bo mojster v smučanju po strminah v pršiču in v labirintu snežnih zametov in zastrug lahko pokazal svojo umetnost v lahnih, v prečnih skokih, v telemarku in plugu. j? v, Apneniških alpah smučanje zaradi plazov, radi srena in požledice m ve c mogoče, marca in aprila me-jeCv,e P°horsko smučišče od Rogle do op se vedno odprto in porabno, dokler najlep|j pohorski ptič ruševec ne zapoie svoje prve pesmi o ljubezni in pomladi. Fr. Mišič: Gospod doktor. ™^ i * j vedeli'katera ;°Z"rS- med1iV°307iih iZk'UŠniah' Ustih deset '<* Senjorjev dom na Pohorju, 1532 m. Središče zimskega sporta roto Vaies, Maribor Smučarski Božič S posebno -vnemo se letos naši sntučarji pripravljajo na Božič, V vseh središčih naših smučarskih rajonov je že vse'pripravljeno za dostojen sprejem bele armade. Pohorje prednjači tudi v tem oziru in SPD je vse storilo, da slehernemu nudi prijetno streho1. V vseh postojankah so kaj pridni gospodarji in naše čile oskrbnice preuredili, presnažili in marsikje obnovili notranjost koč, mestoma tako vsestransko, da bodo presenečeni tudi razvajenci. Sedaj pa le gor na pohorske vrhove! Da kar začnimo. Pri Seniorjevem dhmu, Mariborski koči in na Pesku bodo za Božič otvorjenc stalne smučarske šole pod vodstvom veščih učiteljev. Tečaj ho tudi na Klopnem vrhu in pri Pohorskem domu, slednji ho trajal, dokler bo kaj snega. Seve- , da računa tudi Sv. Areh na prihod smučar-fev, ki jim bo tudi letos nudil vse dobrine s v o j e gostoljubnosti. Pod tem zaglavjem priobčujemo prispevke bivših bojevnikov, y katerih opisujejo svoje doživljaje v svetovni vojni, in vabimo vse Čitatelje »Razgleda«, ki so bili na fronti, naj nam kuj napišejo iz svojih spominov. Rekrut v tretjo ofenzivo na goro Sv. Gabrijela Bivši bojevnik k. France Kosmač, stavbenik. Ze. Gameljne pod Šmarno Eoro, pripoveduje: »Pokazali so jim še to parado, preden jih vržejo tja v pekel,« je rekel ogorčeni? zapostavljeni narednik, ko smo šli od cesarske maše 18. avgusta 1. 1917. S temi besedami nami je, 17—18 letnimi fantičem izbil zadnjo iromantiko o vojni, o kateri mora sanjati mlad človek. Ponoči smo odšli iz okolice Št. Petira na Krasu ter po naporni hoji prišli v Vitovlje, po počitku pa k polku v tretjo linijo. K deveti stotniji so nas dodelili 34. V gostem leševju so nas sprejeli fantje, ki so skoro vsi imeli odlikovanja. Medi upisova-njem se pa neopaženo prikrade krdelo italijanskih letal, 17 po številu, ravno v našo grapo. Leteli so tako nizko, da jim artilerija ni mogla do živega. S strojnicami jih obstreljevati pa bi bil naš pogin. Ležal sem nepremično ter grešno pogledoval gibčne, pisane ptice. Neki neustrašen vojak, kateri je pral svoje uši, pa je bil z edino bombo ubit 'lak je bil naš sprejem pri gorskem strelskem polku‘ob Vipavski dolini. Desno od nas pa je tačas strašno grmelo. I oda veličastne eksplozije granat nas niso zanimale več. Zvečer, ko smo nesli v prvo linijo španske jezdece in lahko opazovali svetilne in rdeče rakete, so nam govoril» starejši: »Tam je hudo, vedno kličejo artilerijo na pomoč. Dobro, da nismo tam.« Res grozen je bil že pogled na sikajoči ogenj. Po par nočeh dela za linijo smo odšli, cel polk, po Vipavski dolini. Koi se je danilo, smo že stali v Trnovskem gozdu. Starejši so zavohali: »Gremo k Sv. Gori!« Tam smo postavili šatore. Takoj nato je bil bolniški pregled. Za čuda veliko se jili Tudi ob vnoŽju Pohorskaga grebena je letos opaziti živahno gibanje. Ptav posebno na Činžatu si obetajoi •veliko sezono. Sv. Lovrenc bo odslej tudi 'pozimi- propagiral svojo lepo okolico. Od Božiča naprej bodo tam stalni tečaji kakor na Činžatu. Smučarje bo seveda z odprtimi rokairti sprejela tudi prijazna Ribnica, ki je bila še lani središče belega sporta. Potem pride še idilični Rimski vrelec, ki na njegovo stalno smučarsko šolo in krasne terene posebno opozar-jamö. Komur se hoče še više, bo pa pohitel v Mežiško dolino in na Uletovo kočo' na ta-jinstvemi Peci in tam užival romantiko švicarskih gora. Seveda bo tudi prijazna Urška gora gostov vesela, ki nameravajo prehiti Božič v njenem Planinskem domu. Snega je sedaj povsod! dbvoli, pa je letos izbira lahka, zato pa tudi težka. Smučar, veseli le bodi povsod, zato le pohiti na smučarski Božič! Smuk. je prijavilo. Tisti, ki so nas ob sprejemu najbolj Podcenjevali, so bili vsi strti tam. Tudi neki porbčnik, ki je prišel z nami, je obolel. V mraku Srnici odšli proti jarkom, Go-bezdavemu radovednežu: »Kam neki nas bodo pahnili«, je odgovarjal tovariš: »Poslušaj, kjer najbolj rohni, tam je naše mesto.« V precej razbiti vasi, kaki dve uri za linijo, je artilerija že držala zapiralni ogenj. Več jih je bilo takoj ranjenih. Zunaj vasi smo pa srečali žalosten sprevod: Dva šibka možička sta peljala s svojima kravi-■cama svoje imetje in ženi v begunstvo. Nemo smo gledali to bedo naših ljudi. Toda dekleta, ki so prihajala za vozmi, so nam prepodile žalostne misli. Fantje so jih vabili, pojdite nazaj z nami. »Preveč streljajo!« so odgovarjale z vedrim smehom. Kmalu nato se srečamo z nemirni, omahujočimi postavami, ki se vlečejo mimo nas. »Ubogi Kranjci« Tras vendar pozdravi eden. Fo so bili ostanki celjskega 87. pešpolka. Vedeli so. da gremo v njihove postojanke, na goro Sv. Gabrijela.' I Ob zori smo legli k »počitku« v strmo steno. Fu smo doživeli prvi plinski napad s topovskimi izstrelki. Ker smo pa imeli vsi maske in bili o rabi dobro izvežbani. smo ga prestali brez. škode. Ta dan jc bil ranjen naš mali Barkovič, doma tam od Rake. Bi! je prvi izmed uas rekrutov grdo zadet. Najbrže ni; več videl svoje drage Dolenjske. Na noč se začnemo pomikati proti vznožju nesrečne gore. Med potoma smo dobili še vsak po štiri ročne granate: kdor je hotel, pa jih je lahko dobil tudi več. Povelje sc je glasilo: Italijani so zasedli že vrh, treba jih je vreči nazaj. Res smo skoro brez strela pregnali plašne patrulje ter polegli po razbitem skalovju. Naehkrat zagledam korporala — idiota — ki nas je že v Nasovičah ter skozi vso marškompanijo najbolj mučil. Bila je med nami nekaka tiha zaprisega, da ga mora ubiti, kdor ga dobi na fronti. Pa sem mu pustil življenje, češ, saj ga bodo itak ubili. Nosili smo v dolino prve ranjence, fante 10. kompanije. Pet nas je pograbilo nosilo in smo začeli bežati po skalovju. Kmalu so bili trije ranjeni in sva ostala sama s tovarišem Kocjančičem. Vsied premetavanja se je ranjencu razlezla obveza. Bra- da s čeljustjo in jezikam se mu je povesila na prsi. Grozna rana! Vendar živi mož kot invalid še danes v Ljubljani. Na obve-zovališču je bil strahovit naval in nered. Ranjenci so vreli z vseli strani skupaj. V dveh dneh je artilerija uničila več polkov že na potu. Odigravali so se strašni prizori. Neki skrbni kuhar, ki je prinesel hrano za^svojo kompanijo, je pretresljivo jokal : »bel sem po Trnovskem gozdu in gledal, vsa gora je v plamenih. Pa tam so moji fantje!« In je zopet izbruhnil v blazen jok. Ko sva si s Kocjančičem poiskala večerjo, se mi je izgubil. On je bil že izkušen vojak. Taval sem okoli obvezovališča, nato pa neskončno utrujen legel v bližini med skalovjem, med druge počivajoče. Ko se je zdanilo, sem videl, da je večina mrtva. Bili so ranjenci', ki so se s poslednjimi močmi bili privlekli do- sems in umrli. K meni stopi vojak: »Ti, ki si od gorskih strelčev in veš kje je komanda polka, pelji tja to kompanijo.« in potisne pred me tujega nadporočnika, najbrže Madžara. Vojaki pa so bili večinoma Slovaki. V blaznem diru se bližamo Gabrijelu, ležečemu podi strašnim artilerijskim ognjem:- V s Meri Gorice vidimo' plavati tri opazovalne balone. Zatečemo se v neko kaverno, ki je že polno zasedena. Nadporočnik izvleče Pištolo in zagrozi, da bo vse postreljal, če se ne odstranijo. Vse se je razbežalo. Jaz sem ostal s par tovariši Slovenci tisti dan v tej luknji. Srebali Smo črno kavo, -katere smo sl bili oskrbeli cel kotHč. Ob jutranji zori pa pobegnemo proti dohodnemu jarku in se začudim, ko najdem vojake, ki sem jih vodil, še vedno tukaj. Naslonjeni tesno k steni jarka sö kleče spali. Tedaj pa vidim, da je vse tfekom noči pomoril plin. Nekoliko nižje na cesti je ležalo pet konj s svojimi vodniki. Vsi so še držali konje za uzde. Ko pribežim na vrli gore — povšod sama groza. Zlezem v kotlino razbitega jarka. Tu leži mlad Italijan z betonsko klado na trebuhu. Izgleda, kot bi mirno počival. Četudi se do takrat še nisem dotaknil mrliča, mu sežem v žep in izvlečetn beležnico. Poleg odrezkov denarnih nakaznic je imel sliko ženske, gotovo svoje matere. Pustil sem mu vse na prsdi ter se zopet splazil do svojili. Ker pa ni bilo nikjer nobenega kritja, se je vsa preostala stotnija zaklonila v nekem lijaku. Zveze na krila ni bilo skoro nobene. S strahom:, da ne pridejo ponoči Italijani ter nas vse pokoljejo, sem poklical tovariša Milavca in sva si napravila na višji točki tesno skrivališče. Ležala sva tam dva dni ter izmenoma pazila na sovražnikd. Ponoči, ko je postalo sumljivo tiho, nekdo zakliče: »Izstrelite raketo, Italijani so pred nami.« Ko je, raketa zažarela, vidimo begati postave od kamenja do kamenja. Ker nam je odpovedala tudi strojnica, smo streljali iz pušk kot besni. Izmetal sem tudi vso za--logo ročnih granat, katere sem si bil pripravil za slučaj napada, da bi le ne prišlo do klanja z noži. Tako smo Italijane odbili. Saj oni niso vedeli, kako malo nds je. Naslednji dan so začeli napadati podnevi. Vedno bližje so se tihotapili proti nam. Korporal Bertoncelj iz Železnikov, najvišji poveljnik v našem oddelku, ukaže: »Streljajte le tiste, ki prekoračijo prag pred na-mli.« Takoj so opazili, da vsak pogine na tej črti, in nihče je ni več prekoračil. Ker se jih je pa zbiralo pod; pragom vedno več, smo v ugodnem trenotku, ko je bilo ozračje polno dima in prahu, izstrelili rdečo raketo, s katero smo poklicali na pomoč artilerijo. Učinek je bil grozen. Baterija je s šrapneli zadela v polno ter še večkrat ponovila. Z divjim krikom so1 Italijani bežali nazaj. Ranjenci so pa morali poginiti med frontama. Ponoči je bil ubit tudi moj tovariš Milavec, s katerim sva ležala tesno skupaj. Zjutraj so Italijani poskusili s plinom'. S posebnimi pripravami so ga po-šiljali iz svojili jarkov. Ker smo pa bili mi vrli gore, ga je'dvigal nasprotni veter. Nato sem opazil, da so se začeli Italijani urejevati. Častnik je sedel popolnoma viden na skalo, vojaki so pa polnili gramoz v vreče. Da protestiram proti taki predrznosti ter tudi iz nevoščljivosti, da bi oni imeli boljše kritje od nas, sem izstrelil slabo merjen sire!. Toda častnik je le plašno pogledal, pa se nadalje zabaval s svojo' palico. Zato sem oddal drugi strel z že resnejšimi namenom: Tedaj je odskočil in se skril v jarku. Vojaki pa seveda za njim: To pa sta bila tudi edina strela, katera scini izstrelil preudarno na človeka, četudi sem bil potem še 10 mesecev na fronti. Ker je žeja postajala vedno neznosnej-ša, vsem so že krvavele ustnice, od poslanih se pa nihče ni vrnil, sem zbral še preostale steklenice tovarišev ter previdno dirjal v dolino. Jarek, usekan v skalo, po katerem sem še hodil pred par dnevi, je bil izravnan in posut z mrtveci in ranjdrici, za katere se ni niliče več brigal. Nazajgre-dč so me* prosili vode v vseh jezikih. Neki ranjenec je dosegel steklenico ter je ni več izpustili. Moral sem mu dovoliti požirek, kateri me je stal pol šteklenice. Nekemu Slovencu sem ulil par kapljic v usta in javil v bližnji kaverni naredniku Podlogarju, naj vsaj po tega pošlje sanitejce. ki so bili pri njem. Sam pa sem s-rečno prišel do tovarišev. Italijani so menda iz maščevanja, ker niso uspeli, hoteli izstreliti vso zalogo granat na to goro, ne da bi še napadali. ^Kanonada je postajala vedno strašnejša. Ko pa je tudi neka naša baterija začela streljati prekratko, se nas je začel vseli pola-ščati obup. Kljub vednemu upanju, da se vrnem živ iz vojne, sem ta trenotek podvomil. Živci so začeli odpovedovati. V duhu sem stopal mimo Šmarne gore po beli cesti proti domu. Vse je bilo neznan-I sko lepo. Vsi ljudje so me veselo pozdrav-I ijali. Dom in domači; vse je bilo ožarjeno. Spomini na svetovno vojno Kmalu me useka drobec kamenja v hrbet, drugi v zapestje. Proti večeru se je zbirala patrulja» ki naj bi ugrabila italijansko strojno puško. Jaz sem se radi ranjene roke odločno uprl, iti z njimi. In ob zori sem oprtal krušnjak ter bežal proti sanitetski patrulji. Obvezali so me in mi dali pismeno potrdilo, da sem ranjen. Dan sem preživel na obvezovališču. Tu je bilo gnijoče hrane cele skladovnice. Za vse poginule polke se je zbirala hrana na tem mestu. Kdor je imel nekaj izkušenj, je ostal tam in za vojaka dobro živel. Počakal sem nosača od domače stotnije in odšel z njim do stojišča kuhinj. Ker pa nisem tam na nikogar naletel, sem si izbral ležišče pod mogočnim drevesom. Sonce je prodiralo v Kot mavrska žena skozi ozemlje razbojnika Kaida Madanija. In sedaj vzamle izjkiuišeni stari Ahmed .eli Mah bul mJadetra Michela Vieuchansra v svoje roke. Plavolasega mladeniča spremeni v rjavo mavrsko ženo. Pri slabotni razsvetljavi majhne sveče sra ogrne v bel bnrnus, preko obraza pa mu dene bel trak, tako da mu ostanejo samo oči proste. Preko glave in hrbta pa mu še dene temnomodlro ogrinjalo; roke in noge mu1 s hiperimanganom pobarva rjavo, tako da bi potniki, ki bi jih slučajno srečali na svoji poti skozi puščavo, videli temin or j a ve noge mavrske žene. Miohel Vieuchan-ge nima nobenega orožja s seboj. A ■ ■ ■ ■ l* Pištola, v posesti mavrske žene, bi bila nesmisel in bi vzbudila ne te nezaupanja potnikov, ampak bi tudi priklicala nesrečo nad ekspedicijo. Pod modlrim ogrinjalomi n-imia Michel Vieuchange ničesar drugega kot dva fotografska aparata, majhen dnevnik, štirinajst filmskih zavojčkov in nekaj zdravil, predvsem kinin, vedoč, da ga bo v obilni meri potrebovat. Obe ženi sta navdušeni nad zunanjostjo svoje nove spremilievallke-Zadovoljno se tnala četica odpravi na pot proti Wadi-Draaju. Ozka steza, ki jej sledi odprava, goneč pred seboj dva oslička, postaja za Michela Vieuchanga prava muka. Nevajen papuč, ki jih ima na hogah, min to povzroča same bolečine. Skozi tanke podplate čuti vsak oster kamenček, ki jih je na tej poti nešteto, radi teme se jim pa ne more izogibati. Molče potujejo prvo noč dalje in dalje. Ko napoči dan, se ^ razprostira pred njimi strašna puščava, južno-maroškega Bleda, kamnite predgior-ske pokrajine. Dan je žgoč, počasi stopajo preko kamenja in peska, počivajo ob poti, pijejo čaj iz mete in jedo koštrnnovo rižoto, skuhano pri tabornem ognju. Preti večeru se na obzorju pojavi rdeče obzidje trdnjave Tiznit, zadnje postojanke, ki ima še stike s civilizacijo. Obrobljen od palm se v daljavi dviga v svetlioze-leno afriško nebo tenek minaret. Majhna družba se utabori v majhni dolinici. Vieuchange si obrije obraz in noge in si ponovno na drgne roke in noge s hipermanganomi, kajti čez dan je rjava barva že močno obledela. Ko se odpravijo na pot, trobi pravkar trobentač francoske vojaške postojanke mirozov. Civilizirani svet se poslavlja od Michela Vieuchanga. Mala karavana obide Tiznit v precejšnji razdalji in ga pusti na desni za seboj, prodre še nekaj kilometrov v pogorje Bleda in se okoli druge popolimočne ure utabori. Po neznosno žgočem dnevu je postalo tako hladno, da od mraza ne morejo niti Vieuchange niti obe ženi zaspati, ki potihoma ječita. Ko se dani, se zopet odpravijo na pot. Uro kasneje se pred njimi dvigne iz tal krasen grad, prestolnica Kaida Laiadija, gospodarja te pokrajine. Okrog gradu pa so raztresene ilovnate koče njegovih podložnikov. Vieuchange bi grad rad pobliže ogledal in ga fotografiral. Chibani pa mu razloži, da nc bi bilo dobro priti v preveliko bližino Laiadijevega gradu; Laiadi bi lahko zvedel, da so v bližini tri ženske in bi jih kratkomalo odvedel v temni gozd, ko so me tovariši spoznali in zbudili. Spal sem sredi njih šotorov. Tovariš Ogrin iz Stare Vrhnike mi je čestital, da sem srečno ušel smrti, drugi pa so md postregli z jedjo. Takrat smo si bili res iskreni prijatelji. Pri zdravniškem pregledu sem dobil štiri dni prosto. Tako sem bil vsaj te dni varen, da me ne pošljejo spet v jarke. To je bil strah tudi vseh tovarišev. Naslednji dan ja bil naš polk zamenjan. Od 34 mož devete stotnije nas je ostalo še sedem. Za ta junaštva na gori Sv. Gabrijela so nam ponudili v mesecu maju, pred novo ofenzivo na Piavi, hrabrostne svetinje. Zanje se je prijavilo samo nekoliko kompanijskih profesijonistov. svoj grad. Ljubavni doživljaj s Kai-dom Laiadijem pa bi bil za Vieu-changa lahko usoden. Potovanje podluevi, potovanje ponoči, kratki odmori, še krajši spanec iti grozno-zoprna koštrunova rižota. Edina svetla točka v tej enoličnosti je čaj, ki osvežuje duha in vrača telesu moč. Karavana potuje dva dlni in dve noči skozi kamnito puščavo, ki se vleče v nedogled. Tretji dan opoldne dospejo do vznožja nekega pogorja, ki ga Chibani kratkomalo imenuje Džebel. Džebel pa je v mavrskem: jeziku Vsako gorovje. Po grebenih je več utrjenih gradov. — prebivališča visokih berberskih gospodov. Na zidovih im stolpičih opazi Vieuchange strelne line. Ahmed el Mahbul pristopi k Vieuichangu in s kretnjo, ki zajame vso okolico, mu skrivnostno zašepeta na uho: »Kaid! Mada ni!« Mahbulov glas izdaja strah; to ime ne potrebuje nobenega drugega N.....A pojasnila. Vieuchange je o Kaidu Madauiju slišal že dovlolj. On je zastopnik Merrebijiai Rebbosa, ki vlada nad upornimi jugom francoskega Maroka, zagrizenega sovražnika Francozov in vsega, kar je evropsko. Kaid Madani pa je znan. da prekaša v krutosti celo svojega gospodarja. Chibani se poda sami na pot, da bi v neki oddaljeni krči, kjer ima sorodnike, izprosil premočišče za svoje tovariše. Cez. nekaj časa se Vrne s sporočilom, da je za nekaj sladkorja, ki je najpriljubljenejše menjalno sredstvo pokrajin ob pogorju Anti-atlasa, dobil prenočišče. Vieuchange se trudi, da bi pri spanju posnemal lego svojih spremljevalk, da bi kolena tako razkrečil, da je obleka napeta, ne da bi pri temi prekrižal noge. Možje čepijo na svoji prtljagi in z bodalom v roki štrlijo predse. Takšen je nočmi počitek v območju! Kaida Madanija. Ko se zdani, ga Mahbul odpelje v neki skedicnj, kjer ga obrije. Ves naslednji dam mora Vieuchange leže prebiti na dvorišču med obema ženama. Žareče južno sobice jih neusmiljeno žge. Vsaka misel, vsak živec njegovega, izmučenega telesa ga žene dalje, naprej, svojemu cilju naproti, todla on mora čakati in ležati na solnicul. Chibani je svaril pred prehitrimi odhodom,; v tej deželi, kjer se nikomur me mudi, bi naglica takoj vzbudila pozornost. Vieuchange prebije še eno moč na dvorišču Cbibamijevih sorodnikov. Skozi skalnato puščavo. Naslednji dan izpolni potovanje po kameniti puščavi. Z daljave slišijo krike gonjačev kamlel, ki z zategnjenimi he in ho gonijo svoje živali naprej. Chibani išče priključka k eni izmed teh karavan, da ne bi morali brez varstva potovati skozi kraje, ki jih neprestano ogrožajo roparji. Toda to varstvo morajo dnago plačati. Neprestano grozi Vicuehangu nevarnost, da tujci po njegovem kretanju, po načinu, kako ravna z ogrinjalomi, po njegovih premalo rjavih gležnjih in rokah, spoznajo v ujemi Evropca. Če včasih jaha na oslu, me sme imeti prstov na nogi v isti višini kot peto; stopalo mora tako zakriviti navzgor, da so prsti skoraj navpično nad peto. Pri počitku leži mavrska žena na strani, nikdar na hrbtu. Vse to onemogoča Vieuchangu, da bi se pošteno odpočil. Večkrat ga obide želja, da bi kako stvar fotografiral. Vsakikrat. ko prime za kamero, ga njegovi trije spremljevalci milo prosijo, naj odneha im naj skrije aparat. Mavrska^ žena, ki fotografira, — to bi postalo za vse usodepolno. Šesti dan njihovega potovanja skozi skalnato puščavo Bleda se razgrne pred njimi strašna dolina Wadi Nuna. Pred in za njimi se pomikajo črede kamel proti reki. Dolina Wadi Ntuna je izhodišče vseh velikih karavan. ki se od tu odpravljajo skozi zapadno Saharo v Timbuktu, mesto ob Nigru. Vieuchangeovo odpravo zdaj često ogovarjajo potujoči trgovci in gonjači kamel. Njegova sreča je, d!a rmu' ni treba odgovarjati; Arabci se ne pogovarjajo z ženskami. Njegova izgovorjava njihovega I narečja bi ga bila takoj izdala. Pri Amalu jim! stavi neki prijazni vodja karavane majhno hišico na razpolago. Hišica obstoji iz štirih napol razpadlih in od solnca izsušenih sten, P .... A tla so ilnata in grapasta, vendar je to za Vieuciiangea krasno zatočišče. Po šestih mukepolnihi dnevih zopet lahko odloži ženska oblačila, se lahko okoplje im na hrbtu leži na solnem. Jutri dospejo v Tigilit, oazi ob Wadi Draaju, veliki cbmiejni reki mied1 francoskimi Marokom: in špansko pokrajino Rio de Oro. Tu se šele prične pustolovstvo njegovega junaškega podviga. Pokrajina je izpremtenila svoj značaj. Temnosivc gore so zrasle iz tal. Skale z ozkimi preduhi. skozi katere si komaj utreš pot. Plezati morajo preko skal, romati skozi soteske. zdaj navzgor, zdaj navzdol. Ko je napočila noč, je majhna odprava zopet dospela do neke soteske. V temi prično plezati, neprestano jim spodrsuje in tipaje se plazijo naprej. Vieuchange pada v luknje, katerih globine ne pozna im ki se mu skozi sekunde zdijo brezdanje. Noge ima ranjene in vnete, pri vsakem dotiku z razdrapano potjo sc bolečine zvišujejo. Desni gleženj: mu čedalje bolj oteka, čuti, da ga zapuščajo moči. Mahbul, dolgi Arabec, ki stopa kot bi bil na peresih, se zavzame zanj, ga podpira, dviga, rine naprej, vleče za seboj. Brez Mahbula ne bi Vieuchange nikoli prišel do konca soteske. Na črnem nebu!, nad robom visokih skal zagleda zvezdo, eno edino. To je Venera, si misli Vieuchange, se spusti na tla in obleži. Mahbul ga opominja, da morajo naprej. Preko ostrega kamenja potujejo še eno uro, potem zaslišijo v daljavi lajež psov, iz teme se prikaže palmov gozdič, zid, ozka vrata. Pod vodstvom Chibani ja se krdelce opoteče na dvorišče, z zidovi obdano. Dospeli so v oazo Tigilit ob Wadi Draaju. V ujetništvu tigilitskega šejka. Mahbul in Chibani odvlečeta Vieuchangea v majhno sobo. prinesejo jim svečo. V plapolajoči svetlobi vidi Vieuchange, da so mu roke in noge črne od strjene krvi. Zgrudi se, ležeč v vročici na tleh fantazira o vodi, o pivu. o vodometu sredi zelenega polja. Ne ve, ali bdi ali sanja, ko vstopi Mahbul sključen v sobo in mu prinese vrč izvrstnega čaja iz poprove mete. Vieuchange pije in pije. ves blažen omahne in zaspL Prihodnji dan se zbudi, V želodcu ima mepniieteni občutek, kar si razlaga s temi, ker je prejšnji dan spil precej vode iz nekega močvirja. Mahbul pride, počene k njemu' in mu prične računati: »Tri do štiri dni potrebujemo, da si nabavimo kamele, sedem dni moraš računati za pot do Smare, tri dni hočeš ostati tam, sedem dni zai pot nazaj, sedem dni počitka v Tigilitu,, potem povratek v Tiznit« Dan se ne pričenja bas razveseljivo. Zvečer pa prinese Mahbul zelo slabo vest, ki namah prekriža vse Vieuchangeove načrte. Šejk v Tigilitu» na katerega podporo Vieuchange računa, zahteva za dovoljenje, potovati po njegovi pokrajini, ogromno vsoto tridesettisoč frankov. Vieu-change jih ima samo petnajst tisoč. Mahbul pravi, da ni govora o temi, da bi šejk popustil. To pomeni zopetno podaljšanje bivanja v Tigilitu za najmanj deset dni, kajti toliko časa potrebuje sel za pot v Moga d or in nazaj. Lharbi in Chibani se odpravita na pot v Mogador k Miiche-Icvcmu bratu Jeanu. V. WEIXL Kdor reši, ima pri nakupu dotičnih predmetov 10% popusta Čakanje na njuni povratek je za Vieuchangea tem hujše, ker nikakor ne more biti siguren, da se bosta njegova odposlanca res vrnila. In če bi tudi zaupal njuni poštenosti, ne ve sigurno, ali bosta neoropana dosegla Tigilit. V majhnem prostoru, zgrajenem iz ilnatih sten iu leseno streho, čaka Vieuchange na povratek Lharbija in Chibani j a, neguje svojo bolno nogo. spi in uživa jedi, ki se mu zde neužitne, in prislluiškuje glasovom, ki prihajajo do njega iz tuje, neprijetne okolice. Drugo noč odnesejo na šejkovo povelje Vieuchangea v neko drugo kečo. Po temnih dvoriščih, skozi ozke ulice, kjer ni nobenega okna, ga vodi neki tujec do nekih vrat, ga pusti vstopiti in izgine. Vieuchange ne more stati pokomcui, 'ie da bi se zadel ob strop, kjer visijo gnijoči kosi mesa. ki so za domačine delikatesa. V tako os tud nemi ozračju mu je dilianje prava muka. Skozi luknjo v steni spozna Vieuchange v mesečini paljmie, v ozadju temnomodre gore.. Ob vznožju gorovja čepi na stotine majhnih, ilnatih koč. Komaj sc je Vieuchange usedel,, zasliši pokanje pušk. klice, šum bežečih ljudi. Njegov hišni gospodar, Maver Lhassen, vstopi, vzame iz nekega predala puško in se zopet molče odstrani. Prihodnje jutro se vrne in mu pripoveduje o napadu sovraž-nihi redov na njihovo vas, in da je pri temi bilo mnogo ubitih in ranjenih. Podložnikom tigilitskega šejka je bilo pri tem ukradenih okoli tristo kamel. Bojevito razpoloženje med berberskimi rodovi pomeni za Vieuh changea oviro, s katero ni bil raču- Strašen vihar ie treščil na čeri svetilniško ladjo »Dyck«. Posadko so rešili. Skrivnost puščave Sahare (Po zapiskih francoskega raziskovalca Afrike Michela Vieuchangea.) (Nadaljevanje.) nali Kako naj pride skozi kraje, kjer se prebivalstvo naokoli raztresenih vasi med seboj bojuje in kolje? Svoje skrbi potoži Lhassenui. Toda gostitelj miui zatrjuje, da je vse v redu in da v vsej deželi vlada popoln mir. Bus in Fatima, njegovi družici', ki skupno z njim čakata na povratek Lharbija in Chibanija, delata iz masti majhne kepice, ki jih icvreta nad ognjem in mu potem z Ijubeznjivim smehljajem ponujata te črne, kapa-joče cmoke. Prvi dan pa ostane rajši še lačen. Gnijoče meso, vroči cmoki iz masti, napol zreli dateljni, ječmenov kruh, čakanje, nestrpnost, tihi pogovori z obema ženama, to so sedaj VieuChangeovi dnevi. Mrčes, zadušljivo ozračje pa njegove noči. Po desetih dneh se vrneta Lharbi in Chibani. S seboj prineseta denar in pa vest, da vso pot od Tigilita pa do Smare naravnost mrgoli roparjev in nomadov. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) OPOMBE Pravo je samoposebi brez sile* od prirode vlada samo sila. in šele kadar se ta povzdigne do prava tako, da s pomočjo sile zavlada pravo, tedaj je rešen problem upravljanja države. . (Schoppenhauer), Nihče še ni iznašel umetnosti, kako bi se mogel narod moralno vzgajati brez religije. t Večnostno načelo le,, da. vsa svoboda korenini V moralni svobodi; samo z moralno svobodo more narod postati velik. *• Vljudnost je velika vzgojiteljica človeštva: uči človeka olike, takta, obzirnosti. Tako odlikuje in pofinjuje dušo. Glavno orožje moža je duh — glavno orožje žene je lepota. Mariborske prireditve. Gledališče: Na prvi božični praznik ob 20. uri »Mala Floramy«, opereta. — Na drugi božični pražnik popoldne »Trnjulčica«. Kino Union: Detektivski film »Ključi tajnosti«. — Za božične praznike »Svatba pri belem konjičku«, opereta. Grajski kino: »Vrnite mi otroka.« — Za božične praznike »Dekle kot' Sl ti«, opereta. , , Zadnjič sem bil v kontorju šefa neke tukajšnje tvrdke, ko je vstopil knjigovodja in šefa nekaj vprašal. No, pa knjižite to na konto Nunmi, je dejal šef knjigovodji. Ali ima Nurmi tudi pri vas konto? sem vprašal začudeno. Ne, se je smehljal šef, ampak tako imenujemo konto tekočih izdatkov. 25J .. Zatfo metna opica Zvežite [posamezne številke ipo vrsti in boste razrešili zagonetko. Križaljka Vodoravno: 1. gozdič- 3. vrsta svile. 6. mesto- v Italiji, o. maščoba. 10. del stroja. 11. državni organ. 13. sorodnik. 15. del roke. 16. del telesa. 17. morska riba. 18. konec molitve. 20. gosposko poslopje. 23. vrsta pa-ipa-pige. 24. siromaštvo. 26. reka v Moravski -banovini. 27. vrsta likerja. 29. zapreka. 32. slavnostna pesnitev. 33. žensko krstno ime. 34. ostanek mlatve. 35. indijska država. 36. žensko krstno ime. Navpično: 1. mera. 2. kača. 4. uiprablje-nd blago. 5. posoda. 6. mesec. 7, up, 9. vodja Argonavtov. 10. reka v Hercegovini. 11. telesna poškodba. 12. mesto- v Italiji. 14. dolžinska mera. 19. kar zanima ženske. 20. okras konja. 21. čas. 22. pokrajina v Jugoslaviji. 23. mesto na Finskem. 24. ostrilo. 25. vonj. 26. visoka ravan v Srednji Aziji. 28. žensko krstno ime. 30. žensko- krstno ime. 31. turško ime. Rešitev križaljke v 1. številki. Vodoravno: 1. disk. 4. Lima. 7. potres. 8. Aron. 10. enako. 12. zarja. 14. ukor. 15. puh. 17. tir. 18. se. 19. seme. 21. ideja. 24. plesi. 25. Aral. 26. Saloma. 27. spor. 28. ocet. Navpično: 1. Diaz. 2. sport. 3. konj. 4. lenuh. 5. Isak. 6. Amor. 9. Rafael. 11. Koreja. 13- epi. 16. Uri. 17. tesar. 18. serec. 19. spa-s. 20. meso. 22. damo. 23. alat. mali oglasi Za odgovor na pismena vprašanja priložiti znamko 2 Din. Službo išče •absolventka trgovske^ šole, Perfektna v slovenščini in "^šfcini, strojepisju, steno-in knjigovodstvu. — ronudbe p0d »Skromna« na uPravo »Razgleda«. uisamiš dobrq ohra garnturo, or ameriško pj< pimo. — P0 sama« na u Foto-kamera Leonar aplanat 10Xl5 iz borna za pokrajinske slike je z vsemi pripadki na prodaj po ugodni ceni. — p0_ Jiudbe pod »500« na upravo »Razgleda«. Majhno posestvo z gosposko vilo, velikim vrlom, gozdičem-, v idealni le- lJa. Gorenjskem, nedaleč od Ljubljane, pod ugodnimi Pogoji na prodaj. — Ponudbe pod »Idealno« na upravo »Razgleda«. Iščem stanovanje komfortno, najrajši v kaki vili, z vrtom in ev. garažo za 1. februar. Ponudbe pod iLepo stanovanje« na upravo »Razgleda«. Štelaže pulti in lesena stena s steklom poceni na prodaj. — Vprašati Ruška cesta 2 — Konfekcija perila. Lepo vilo z vrtom in stranskimi poslopji na prijaznem kraju v ljubljanski okolici 1 prodam ali zamenjam z vilo v Mariboru. Ponudbe pod »Vila« na upravo »Razgleda«. Naprodaj šivalni stroj, električna peč, Elektro-Lux-aparat, violina, mandolina, stare knjige itd. — Vprašati v konfekciji L. Verdnik, Maribor, Ruška 2. Sobo in kuhinjo iščem za januar. Ponudbe z navedbo cene pod »Dve osebi« na upr. »Razgleda«. Avto I lepa limuzina, izvrstno ohranjen, je na prodaj. Naslov pove uprava »Razgleda«. KUPIMO stare letnike nemških ilustriranih revij, kakor »Lustige Blätter«, »Berliner Illustrierte«, »Münchener Illustrierte« in druge. Ponudbe pod »Re-vi-e« na upravo »Razgleda«. Otroški voziček dobro ohranjen, in moderna plinska peč, malo rabljena, ugodno naprodaj. Vprašati Trstenjakova 12 (Fras). Iz skavtske kronike Tudi nova glavna uprava, ki je sicer večinoma sestavljena iz istih ljudi kakor lam, kaže resno voljo-, da povzdigne- jugoslovanski sikarvtizem do čim večjega ugleda. Z vrsto novih pravilnikov in poslovnikov se ji ho to bržkone posrečilo. Že zadnjič smo poročali o plodonosnem zasedlanju zveznega zakonodajnega odbora, zdaj doidajjamo še to, -da je sprejet tudi pravilnik o kaznovanju za člane in edinice. Pravilnik je zelo obširen in predvideva zelo mnogo možnosti. Predlog je sestavila uprava vardarske župe, sprejet pa je bil s temeljitimi- korekturami slovenskih in zagrebških' delegatov. Glavna uprava je tudi razpisala natečaj za obliko novih odlikovanj, predloge ie poslati preko župne uprave čimprej.. Tudi za mednarodni komisarijat kaže glavna upravi veliko brige: za vseslovanski skavtski zlet 1. 1935 pri Krakowu na Poljskem se je sestavil pri. zvezni upravi petčlanski odbor, ki ga tvorijo bratje Gajič, Macura, Biro Zoltan in Svirac pod predsedstvom mednarodnega komisara br. ing. Vukeliča. Pri vsaki župi se naj stvori tričlanski odbor, ki ima nalogo, -skrbeti za čim večjo udeležbo iz svoje župe in za čim boljšo pripravljenost dže-mborijcev. Dravska -žu-pa je imenovala v ta odbor brate ravn. Kunaverja, dr. Tavčarja ter ing. Pengova. Upati je, da bo topot Jugoslavija boljše odrezala, zlasti še, ker kaže g. minister za telesno vzgojo naroda veliko zanimanje za skavtski popret in ker so tudi vodje pri južnih bratih uvideli, da je moč samo v slogi in bratskem sodelovanju vseh žup. Dokaz za to nudi zlasti razveseljivi predlog delegatov iz Skoplja, naj se vsi člani za nastope izven države nauče slovenskih narodnih pesmi, ki so za reprezentativne prilike mnogo bolj primerne od srbskih. S. načelnica je že odpo- slala lep kup slovenskih pesmaric, pa pravijo, da je to še vse premalo . . . Upajmo najboljšega! Dočim se čujejo od vseh strani dokaj razveseljive vesti, so se v Celju na prav malomeščanski način skregali rov eri, baje iz zgolj osebnih razlogov. Spor bo preiskal župni načelnik na inšpekciji štajerskih ste-gov. Takrat pride tudi v Maribor, kjer je v stegu skavtov odstopil stegovodja br. Stane Lovše-Labod, ki ga pri vodstvu s-tega wa-sleduje, bivši in zaslužni vodja mariborskih skavtov br- Božidar Daljinpviq. Upati je, da nastopi zdaj tufdl za Maribbr nova doba, doba prerojenja in zboljšanja. t j Enak up nam daje za izboljšanje, razrter v župi seja noivoosnovanega župnega svet«, ki sta se ga med 23 gospemi in gospodi udeležila tudi prosvetni šef banske uprave-g. prof. dir. Breznik ter -g. inšpektor Vrhovnik. Brata Kunaver in Pengov sta v kratkih informativnih govorih -orisala namen, in pomen ter notranjo organizacijo našega pokreta, nakar so se v pojasnjevalnem razgovoru etili silno zanimivi predlogi, večinoma že preizkušeni in deloma zopet opuščeni. Posebno važnost so polagali goivorniki na bolj koncentrirano in bolj intenzivno nacionalni) vzgojo, -pa jim je brat načelnik razložil naše -dosedanje delovanje v tem pogledu; v odgovor je slišal zadovoljn-e izjave ter željo po -pa-nslavističnem udejstvovanju. Na tem sestanku se je sestavil tudi nekak finančni odbor, ki naj nabere čim več podpornih članov, da si župa tudi tozadevno opomore. Prva seja tega odbora ie bila ta teden, o rezultatih bomo še -poročali. H koncu: vsem bravkam in bravcem skavtske rubrike: Vesele božične praznike! Dolber sm.uk! Skavt živi v prirodi! Telefonski pogovor »Snoči se mi je o vas sanjalo, gospa Zlata.« »Kaj pa?« »Da sem vas poljubil, naenkrat pa sem s-e prebudil . . .« »Najbrže od klofute, ki sem vam jo pri-solilal« Učitelj: Kaj nas uči -čebela? Učenec: Da se moramo paziti, da nas ne piči. Denar doma ne nese nobenih obresti in ni varen pred to ali ono nezgodo. Naložite zato odvisni denar v Jugoslovanski hranilnici in posoHlnici, Maribor, Kralja Petra trg 6 (Palača Pokojninskega zavoda), ki sprejema hranilne vloge v tekočem računu od vsakogar in jih najugodneje obrestuje. Obrestuje že vloge od 10 Din navzgor. Domači hranilniki na razpolago brezplačno. Otvarja trgovske kredite v tekočem računu in sprejema v kritje svojih terjatev tudi račune v inkaso. Izvršuje inkaso računov za vsakogar in za vse kraje. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica izplačuje vloge takoj in daje tudi manjša kratkoročna posojila. Gospod: Vi pa res ne izgedate kakor berač, ste prav dobro oblečeni in pa s palico se sprehajate! Berač: Da, vidite, -gospod, to je tista beraška palica, na katero sem -prišel. Gospod Biček -pripoveduje -v prijateljski družbi, kako se mu je sanjalo, da je padla njegova tašča po stopnicah in si razbila nos. Na pripombo prijateljev: Pa saj nisi oženjen in nimaš tašče! Se smeje gospod Biček: Veselilo me je I pa le! ..UudskD smnopomoč“ reglstrlr. pomožna blagajna za slučaj smrti HAR1B0R, Grajski trs Sten. 1 sprejema vse zdrave osebe od 17.-70. leta drogerija, parfumerija, Foto-manufaktura Marmor Gosposka ulica štev. 33 'mm Per|ey puh, blazine, odeje, zavese, madrace, otomane, naslonjaže, spalne divane, železne postelje, spalnice, kuhinjske opreme dobite najceneje )ri tvrdki F. KODAK HARIBOR Vetrinjska ul-7 (trgovina) Koroška c. 8 (delavnica) Tudi Ul potrebujete Stroje za obdelovanje železa In lesa, žage, komnolome Itd. Motorje za vsako napetost, za bencin, surovo olje itd. Poljski železniški materijal, Tračnice, kretnice, okret-nlce (MuldenklppeD, normalne železniške tire. Traverze gradbene, kotno železo (Flscheisen), betonsko železo, pločevine. Transmisije, ležaji Itd. Cevi za ograje, von lav Anton lavčar tvornica mesnih izdelkov in konzerv MARIBOR luržileva ulica 3 /S?\ Podruž. prodajalne Telefon 2147 Vrtna ulica 8 IVAH kravo; MiiiHMovai] priporoča ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtnike,do-kolenice itd. Izvrstno blago, nizke cene I Delcvnlca no dvorišču. Se priporoča za splošna kakor tudi najfinejša mizarska dela. Velika ------------------- božična prodala pri tvrdki Dolčeli & Morini Maribor, Gosposka ulito Ste». 11 nudi cenj. občinstvu ugoden nakup moškega in damskega sukna, svile različnih kvalitet, baržuna, barhenta in flanele Veliko izbiro gotovih domskih plaščev Jakob Mulavec Maribor, Kralja Petra trg 1 jg Zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov, očal itd. itd. Popravila se izvršujejo najhitreje. LEBEN-EIGL DAMSKI ČESALN1 SALON Trajni kodri / Vodna ondulacija Barvanje las / Negovanje Hc in rok Maribor, Gosposka ul. 28, rliči Gradbeno podjetje Drobi Franjo v Mariboru, Radvanjska 24 se priporoča za vsakovrstna gradbena dela v strokovnjaški izpeljavi Solidno delo / Nizke cene ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU ( Podružnica za Slovenijo v Ljubljani ^ Aleksandrova cesta v lastni palači Generalna reprezentanca v Mariboru Aleksandrova cesta 11, I (nad Celjsko posojilnico} obavlja vse zavarovalne posle Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik Andrej Oset, ureja Josip Fr. Knaflič; tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak — vsi v Mariboru.