Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. DELAVSKA LJUDSKA VISOKA ŠOLA. (Konec.) Delavska ljudska visoka šola v Liubljani si ie stavila nalogo kakor sem to že oraenil, da pokaže v prvem tečaju svojega obstoja delavstvu najvažnejše niti in medseboine vezi v kulturnem razvoiu. Za nrvi začetek bi naj omogočil ciklus desetih predavani razumevanje vsesološnega razvoia ter opozoril na medsebojne vplive. na sronilne sile in na ovire v tem razvoju. Posamezna predavania bi pokazala vsesplošni razvoi v naravi in kulturni razvo.i človeštva razvoi orodja, tehnike. načina proizvaianja. ustroja družbe in države. duhovnega življenja itd. Obenem pa bi krepko podčrtala vsai glavne medseboine vezi in vplive. tako na primer vpliv iznaidb na razvoj tehnike. vpliv razvoja tehnike na način proizvajanja in s tem posredno na ustroi in stmkturo družbe na obliko države. na vse gospodarsko. socialno in politično življenje, nadalje vplivi znanosti. umetnosti in re- lieije na kulturno življenie in na družbo itd. Predvidevati bi morali, da se tako obširna snov da le težko obdelati v tako ozkem ciklu. Že takoi spočetka je nastala potreba da se vrine.io še nekatera sorodna predavania. Prvi dd cikla je tako neprestano naraščal in najbrž ne bo mosroče vse snovi niti površno obdelati še sedai spomladi. dokler ie čas za slično delo pripraven. Del načrta bo treba pustiti za jesen. S svoiim delom ie začela Delavska liudska visoka šola na belo nedeljo. dne 8.-aprila 1923. Ker niso bila še izdelana in potriena pravila. ie vze. vse nieno delovanje Akad. socialno-pedagoški krožek pod svoje okrilje. Univerza pa ie dovolila začasno veliko dvorano za predavanja. Kakor skrbi tndi pri drugili kulturnili narodih univerza vsai deloma tudi za duševmo hrano nižjih .plasti ter vodi izobraževalno delo med narodom, tako je tudi nasa univerza šla na roko Delavski liudski visoki šoli. Več vseučiliščnih profesoriev ie obljubilo. da bodo sodelovali s predavanji in -po potrebi tudi v tečajih. — Trebalo bi le spraviti oba d&la. reprezentante naivišje izobrazbe in delavstvo v tesne medseboine-stike. tako da predavatelii in voditelii tečaiev spo'zna.io potrebe in duševnost delavstva ter si vzamejo to za meriJo pri svojem delovanju. Uvodno predavanie: »Proletarijat in problemi niegove izobrazbe«, ie imelo nainen.da pokaže delavstvu eminentno važnost prave globoke izobrazbe in glavne naloge. ki jih ima delavstvo na vzgoinem poprišču. Vedno važnejšo vlogo igra delavstvo in kakor kaže smer razvoja, ea čakaio težke nalosre zlasti na gospodarskem in političnem po-lju. Za vse naloge ki mu jih prinaša razvoi pa se mora temeljito pripraviti. ker sicer sploh ni upania na zdrav izhod iz današnje vsesplošne svetovne krize. Čuvati mora svoj najnežnejši naraščaj ter ščititi šoli odraslo mladino. ki se neusmilieno izkorišča. Obenem pa se mora boriti za vpliv na osnovno šolo ter ii dajati za vzgojo lastne dece gotove smernice. V Nemčiji delavstvo to že deloma vrši in pod njetrovim pritiskom zadobiva ideie delovne in produktivne šole na resnosti. njeni princii-i se tudi v praksi vedno bol.i in bolj uveljavljaio. V interesu delavstva ie da se šola spet približa življenju ter se prilagodi današnji dobi. — Tako mora delavstvo samo paziti na zdrav razvoi in na vzgoio mladine od rojstva naprei ter se mora prinravljati za nalosre. ki ga čakajo. Refren vsega ie — izobrazba, Toda to ie izobrazba delovnega človeka, ki mora biti najtesne.ie spoiena z njegovim delom in življeniem in ki ga us,oosablja za samostojno mišlienie in razsoianje za samostojno ustvarjanie na kakem poprišču in za uravnavanje vsega deiania in nehania v smislu naivišjih etičnih norm. Delavska ljudska visoka šola ie le en člen v vzgoji najširših plasti, ki hoče mašiti vrzeli, kakor iih ie hote ali nehote pustila ljudska šola in domača vzgoja. ki hoče poinas.att razvijati vse tvorne sile delavstva. Na željo delavstva samega je predavatelj to predavanie ponovil par nedelj pozneie. ker je bilo uvodno predavanie slabo obiskano. Diskusija po predavanju je bila mestoraa zelo živahna ter se ie sukala okrog prave izobrazbe. ki moira stati nad strankami in izven strank, nadalje ojkrog vzgoje, okroig šolstva, okros: kulturnega dela v strokovnih organizacijah in političnih strankah itd. Od bele nedelje so se vršila redno vsako nedeljo (z izjemo binkošti) predavania z diskusijo v prej omenjeni smeri, tečajev pa še ni bilo mogoče doslej realizirati. Šolski odri in pevski zbori. —ph Šestrazredna osnovna šola v Cerkljah pri Kranju uprizori v nedeljo, 3. junija 1923 ob 3. uri dramatizirani Qpis: »Posavje«. Spisal Josip Lapajne. Vodja igre: g. Milan Pavlovec. Pevovodia: g. Peter Potočnik. Dohodki za šolski oder. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča 3 Din. Pričakuje vas Cerkljanska šola. —po V Šmarju pri Jelšah bo šolska pr reditev dne 24. junija ob 15. uri. Igra s petjeim: »V kraljestvu palčkov«. Narodne pesmi in deklamacijc.