m s* " s? Največji sleveniki dnevnik v Združenih državah Velj* za vae leto • • > $6 00 Za pol leta - • . - • $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 2876 Ust; slovenskih .delavcev v Ameriki* the United States. luoed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers* NO. 90. — STEV. 90. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1927 — PONDELJEK, 18. APRILA 1927. -r*3 TELEFON: CORTLANDT 2876 ITALIJANI HUJSKAJ0 PROTI JUGOSLAVIJI VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Rim dolži Jugoslavijo vojnih ciljev. — Giomale d'ltalia poroča o mobilizaciji za kampanjo v Albaniji. — Jugoslavija kupuje baje velike zaloge orožja in municije v Parizu., RIM, Italija, 1 5. aprila. — Giornale d'ltalia je po več tednih prekinjenja zopet pričel objavljati poročila o takozvanih jugoslovanskih vojaških pripravah proti albanski državi. Koraki, katere je storila Italija, ko je opozorila evropske zunanje urade na nevarnosti za evropski mir, so imeli le za posledico izpremembo jugoslovanskih načrtov, ne pa prekinjenja "vojnih priprav**, o katerih trdi list,-da se še vedno vrše z veliko eneržijo. Sedanji jugoslovanski načrt, — pravi Mus-solinijevo glasilo, — je ustvariti neodvisno državo Kosovo. Ta nova država naj bi bila takoj priznana od Jugoslavije ter dobro založena z orožjem in mu-nicijo, s katero bi se pospešilo akcijo, da se strmoglavi sedanji režim na Albanskem. Izjavlja, da je voditelj tega domnevanega gibanja poslanec Draga iz Kosova, ki je bil obsojen na osemnajst let ječe radi zarote proti beograjski vladi, a bil pozneje pomiloščen. Giornale d'ltalia pravi, da je imel v zadnjem času več konferenc s kraljem Aleksandrom: Giornale d'ltalia nadaljuje: Vsaka vlada ima popolno pravico, da reorganizira svojo armado, a jugoslovanske vojaške priprave so zavzele tako mrzlično intenzivnost, da je očividno, da se nekaj kuha in da obstaja gotov cilj. LONDON, Anglija, 1 7. aprila. — Kljub veliki pozornosti italijanske vlade je pričel na skrivnem izhajati v Italiji list, katerega je baje preje zatrla vlada. List, ki pravi, da je oficijelni organ italijanske delavske konfederacije, je bil zatrt v zadnjem! novembru. Privatna poročila iz Milana pravijo, da je ta list splošno razširjen in da poziva italijanske delavce, naj se na tajnem pridružijo delavski konfederaciji v namenu, da se pripravijo na revolucijo. List pra-j vi: Revolucijonarna narava italijanskega polo j žaja obstoja iz dejstva, da so najbolj ponižni pogo-; ji italijanskih delavskih mas v nasprotuju z obsto j jem fašistovskega diktatorstva. V neki drugi izdaji tega lista so posvetili celo! stran agitacijam in stavkam v vseh delih Italije. Navedene so podrobnosti glede številnih majhnih1 stavk v Italiji, ki so bile hitro zatrte z aretacijami, j katerih pa ni omenilo fašistovsko časopisje. — Treba je uveljaviti premirje, — je izjavil list. — Italijanske ječe so nabito polne. Tisoče nadalj-, nih italijanskih delavcev je bilo poslanih na depor- j tacijske otoke. FORD TOŽEN ZA MlLlJON DOLARJEV Stališče Italije vznemirja Beograd. COOLIDGE ZANIKAL NEEDIN0ST Obletnice znamenitih Amerikancev v aprilu. Predsednik Coolidge je zanikal, da obstaja v kabinetu razkol glede kitajske politike. — Kellogg ne bo odstopil in Hoover ne bo zavzel njegovega mesta. — Člani kabineta soglašajo s predsedri-kom. H£MT M LUR.WASH D C- BEOGRAD, »Jugoslavija. 3«. «>prila. — Vodilni listi Jugoslavije so ostro kritizirali napol ofici-.itflno poročilo. fja jp zjutraj, ko je strašna eksplozija! mcll italijanske akcije dovesti Ju- staji v Brooklynu so našli v sobo- ^oro POP«*"««« nmC-iia skoro ves g0iJavijo do tega, da napravi eli- to zjutraj umorjenega v hiši 476 blok prodajalcu na zapadni stra-•State Street. Brooklyn. Po pre-'ni ter istočasno porušila veliko i.«-kavi, katero so izvedli detekti-15teviI° sta,,ov""j-vi postaje z 42. eoste so aretirali' l*°žar. ki je sledil eksploziji, v isti hiši stannjočo .Mrs. Kristi- k°j<* vzrok ni bil dosedaj še uj ief' iu|ključena vsled tega novega raz- na Skillman cesti, službe.' Otožnost je bila posle.iimu!va sil,ova- Xa(lalJ(> sikov-, voja. Večina listov zahteva od via-, O'Donnell je skoro zavžil steak, obdolžitev proti njemu kot 'ski Uv n-ie-ovi 0,,'P('5 Ana- Samuel 1151J predloži zadevo čimpreje ko mu je obtičal kos v grlu, na- stn. vsled česar se je bal. da bo!in I ^ narodov kot lakL j kar je možak pričel loviti sapo. 11 izbe. j ^omi^vajo. da se je pripetila j Vreinc, onran prejšnjega mini-) Thomas McKern, nadaljni gost • eksplozija v k rojačuiei liarnettla slr>knga predsednika Ninčiča, iz - |«lotične restavracije, mu je sku neposredni bližini. Xje-ova javlja, da je to ugotovilo zatem- 5al spraviti meso iz -Ha s prstmi a sta bili raz- njjf> ozračje ter dalo Jugoslaviji I iu s tem. da ga je tolk«-l po hrbtu. ! n(*v povod, da ne zaupa Italiji. I Nekdo je medtem leleToniral p»> nadaljni poslopji sta bili KraIj Aleksander je sprejel ambulaneo, a O'Donnell je bil tnr-sledil otipu scen iz I vili. da se nahajalo resnične sta-j Ui^in hisi, Sikovskt novanje mrtvejra detektiva »a dejani Rogers Avenue v Rrooklynu. Od' j>Vt tam stanujočega očeta ustreljene- Ba so nato čuli. da ni Mrs. C„„lo„ ''''ar: ki S"f' "T' i «oruj ■»■■.istrskega predsednikajtev pred..., je dospela r,mlada, njegova l.eerka. kar i.............„!Je.""U" kar nS,il1" 0,1 ek'",l"-1 lamorif« trikrat v avdijenci in se' je nato ona sama priznala ter izjavila. la,uen ,z obel1 ^ ,)iIo.nilo vprašanje nesoglasja glede Kamerava namreč preživeti junij, tekmi aretirali zeno m štiri m krike zaprtih, ki se niso mogli re-» J ' bi st» zt lo r jarilo vlado ter odstra-J Anglije za svoje poletno bivališče. Xa iKistaji.ki kontrolira raz-svetljevalni sistem. ]ia se je boril proti ognju en sani človek, vrhovni inžinir. .lose Valdez. Z neustra-šenostjo, ki je bila posledica spoznanja. da je petsto življenj v njegovih rokah, se je pričel boriti proti plamenom. Vodniki, ki so bili spoda nekoliko pred turisti, so dospeli na po-zorišee panike ter skušali v družbi par hladnokrvnih mož. ki so ohranili pamet pomiriti ljudi. Hitro kot so bile ugasnjene so luči zopet pričele goreti in vodniki so odvedli še vedno histerične turiste na površino. ALI imate že Slovcnsko-Amcri• kanski koledarT — Naročite en iztis še dunes t dvajset let risa noval v neki sobi. meječi na stanovanje .Mrs. Conlon. rajset let starega Tlioma* Har- m iz pekia> ki jih je Vdajalo, t sa, k. je soglasno s policijo sta- prske in kaiuenje je letelo na zunanje politike. julij in avgust v SummerfoM. po- lja. bi postal vladar Romunske prine Mihael, sin princa K;:ro-la. kateri se je odpovedal vsem pravicam do prestola. Izgledi ameriške in- . ^dustrije. S parnikom "Hallin" se je vrnil v Nemčijo znani nemški pisatelj Jakob AVessermann. po potovanju skozi Združene države. Kot običajno. so ga zaslišali časnikarski poročevalci glede razmer. Kekel je. da se mu zdi iztočni del dežele preveč materijalističen, preveč mehaničen. Pose,bno mesto Chieago.ga je ze- pol bloka naokrog, in dosti šip j--bilo razbitih od zračnega pritiskaj Policisti in člani požarne brambe. ki -o Kili na licu mesta, so izjavi-' li. da niso videli še nikdar pri kn-i ki eksploziji takega popolnega' uničenja. Cepljenje proti revma-tizmu. DUNAJ. Avstrija. 15. aprila. —j Medicinski list je objavil zdravilno sredstvo zoper revmatizem.! Zdravilno sredstvo je sestavljeno iz treh važnih delov, v glavnem iz lo razočaralo. Navdušeho pa se je tubeR-ulina. ki — — - 1 izrazil glede naravnih krasot velikega Kanjona. Z istim parnikom so odpotovali; tudi razni zastopniki nemške tek-stihie industrije, ki so dospeli sem-preti štirinajstimi dnevtr ma. ki ga vbrizgajo v te-^ lo bolnega. Zdravljenja se je u-1 -pesno poslužilo več zdravnikov doma in v inozemstvu. _______ Agifj.ra.jte za "Glas Naroda"/največji slovenski dnevnik v Ameriki '.Z". ■ S e z n a m • To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega den»rja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali iiraL. Podatki •o veljavni do preklica, ki 66 po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poatbno I«, ako bofU Tpoitevali irojo ko. ri«t in naao canesljiTD Ur točno pofireibo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 . 1,000 . . 2,500 . . 5,000 . . 10,000 . $ 9.40 $ 18.50 $ 46.25 $ 92.00 $182.00 Lire Lir ...... 100 ............$ 5.65 Lir ...... 200 ............$11.00 Lir ...... 300 ............$16.20 Lir ...... 500 ............$26.50 Lir ...... 1000 ............$52.00 najkrajšem času ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: za $">, ali manj i znesek 75 centov ; od $25. naprej do $300. po ? rente od vsakega dolarja, z« vetje svote 90 pismenem dofororn. Za jioštljutve. ki lH-esepajo Desettisoč- L»iuarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo posobcu znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismu Izvršujemo računamo za stroške $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, phone: cortlaxdt 4 irfe^gjgi&jia SSL-. ■ a:,L ...te Wmm * # ■ i ■ GLAS NARODA, 18. APR. 1927 GLAS NARODA (SLOVESE DAILY) Owned and Published by SLOV EN 1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. _Louis Denedik, treasurer. Place of business of the corporation aud addresses of above officers: 82 Portland! JSt.._____Borough of Munhat tan, New York City, N. Y. " GLAS X A K O D A " (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Uto velja list za Ameriko Za New Yor,i Z'i crlo leto:. ..$7.00 in Ka-uai pa sigurno se bliža krasna in ■ likom moje iskreno hožalje. j Sedaj, ko pišem te vrstiee, se I bliža Velika noč. Narava se počasi Denar naj .se i prebuja iz zimskega spanja. Po- kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS XAHODA". 82 Oortlandt Street. T'lephonr ; Cortland t 287G. Xew York. N. Y Ct^Cadf S I, AR^ JcocKa BLAGRI PROHIBICIJE toliko zaželjena pomlad. Velike-' noči in gor k t* pomladi se veseii vsak. pa naj bo bogat ali ubožen. Najbolj se pa tega časa veselijo tisti. katerih kleti so Mihe. Raz-evetel ho regrat in To pomeni, da bodo že zopet začeli kazati fige prohibieiji. Ker se dela tiče. je vso prej kol povoljno. Res je. da so marukate- T .... .......... , . * v i ri i »oba h a z velikim zaslužkom, ali Izza uveli avli ena ]>rt>lnbn-ne it? 1 nli> uveucmn ze to-I • • , , . , • ' 1 *' pomisliti je treba, da so tudi taki.j liko izprememb in tolika novotarij, da človek res ne ve, ki ne zaslužijo za vsakdanje popri čem je, in da inu je težko živeti v soglasju s to čudno trebščine. postavo. Tukaj so družiniski očetje. ki i Najprej je bilo določeno ,da ne sinejo na nobeni ladji. t,t'lajo vsak -ne zaslužijo »w| ... nii- - , - iii- •• ..i toliko, da bi mogla mati* doma ki je oddaljena manj kot tri milje od obali, točiti opojnih zadostllo ln.aniti svoje otrof.ilV s * • v ( ... . . pijae. j koruznimi žganei in fižolom. To- Nato je bila ta meja podaljšana na dvanajst niilj.jnai si dobro za'JOmm dil! „ ii-., j se bo vedel drugikrat drugaee Ker tudi to ni zaleglo, so zaceli prolnbicijski agenti v pod-lizražati kot so je v letoglljem „hl.\ l)omorskih čolnih in torpednih rnšilcih preganjati kršilce'šilu fare Presv. Srca Jezusovega; postave. jv l»arbertonu. Vršila so se zaplenjenja na velika, obenem se je pa ' Xai zadosn,j;* za d;'m's- Pn'i i -j • . j , . . „ ., . , hodnjič kaj ve«-, tudi podkupovanje strahovite i-azkosatiln ter zavzelo dimenzije, o katerih ni prej nihče domneval. Vlada Združenih držav je nadalje sklenila z raznimi državami pogodbe, ki določajo, da imajo ladje teh držav pravico dospeti z žganjem in drugimi opojnimi pijačami ttom ma,cni- iak<> prijaznem me- malo izjemo ym državljani t „_ ____• , ------, ' . . „ ' . .. s h t ecu Gowanda. toda slavnosti. like renublike v ameriška pnstanisca, toda vsa ta pijača mora biti pod • , •, - , t , . 1 L 1 11 1 Kakorsna je bila prvi dan teko<-e- ključem in pod pečatom. ^ . u ta. tu živeči Slovenci no pom- Dan novega leta U>'27. nam SAK dan prinese nove • t** občudovalce Helamr. Pri ^jf. jate!ji He »mar glasno ope vajo njsno slavo. Tudi vi jo boste, ko se je bodo enkrat dotaknile vaše ustnice. Razlikuje se od navadnih ker lastuje izreden čar in prijateljstvo. Tisočeri mož je začno kaditi Helmar vsak dan. Enkrat bo?te tudi vi začeli kaditi Helmar Danes n? i bo ta dan ZRCALO, KI NAPRAVI DAMO VITKO '.Madama Suzana je imela v Parizu modu salon z obilnimi stroški in redkimi odjemalkami.' Poskusila j«* z vsakovrstno reklamo. a nobena se ni obnesla : slednjič je sklenila, da se posluži posebnega Peter Zgaga Danes se začne obravnava pro'i Mrs. Snyder, ki je začno s svojim ljubimcem bestijalno usmrtila sv«-jega moža. Xewyorsko časopisje se jo y.<-nabrusilo. da bo poročalo vse po- Poročevalce. Gowanda, N. Y. Xed 35 let živi sloven-ki rod v trika, ki bo. ni vra». privabil kaj drobnoti. Xa dan bo prišlo, kako 'j obt'1,,stva- je ona sleparila svojega moža in Naročila je v Ivornici za zrcala;"j^n ljubček svojo ženo. kako sta j ogledalo posebne vrste. Steklo je se domenila in skovala načrte, da j bilo brušeno v valjč;isti obliki, to- spraviti s -veta nič slutečega Snv-«li! tako rafinirano napravljeno, tla derja. kako sta jra umorila in tla-te«r;i ni opazila nobena dama. Ko vila i i« kako •-ta poskušala i/.l>ris;i-i je korjnilontna teli poročilih, z naslado doma: obleka ji je torej bolje prt-ijil' botlo požirali ter delali svoje stojala kakor druge toalete in de- sklepi beiuska jo je /. veseljem plačala J 31 lii češ. t;i šivilja pij napravi vitko o- bi -e j.m\ bleko. '"r^^r ne nu i-t /. zaupati k;i bo i"1' terisiliod: njenega poklii-;: ' i Tako ji- postal Suzanin lokal ^.t- Ii«.*»Toi , Ion korpuleiitiiili dam. Nobena pa- m« -fo. ii riška šivilja ni znala take šivati in imajo *a jih tako post reči kakor madame n»» l»e-ei Suzana ; nie rudnega, če je število amerišUt naraščalo <>d dneva do lil /akljlleke. i na bo čitala Na n da In Ml je znan kot puri i vsled lega ni «"u m suliači vpliv in o. I »ost on je nekak oroliibicije. o<| jemalk rineva. Zgodilo |ii« s«' je po -su nekaj, eesar ni ]>ričakovala iu gospa Suzana, ne njene otljemal Tr» pa ni noben vzrok, zakaj lo -e liostom-ani ne p*i"ali /. distili-lolgem ča- »"»»i**111 žganja. 1 !*uš te dni je poročale časopisje da so prišli v Bostonu na -led ke. Našel se je jezik, ki je Suzano pravcati tovarni. ki izdeluje okhvetal in raztrosil, da Suzana slepari z optičn.o prevar«-. < >breko-volna kampanja j«> zavzela tolik obseg, da se je začela zanimati zi zadevo policija, ki je izvršila preiskavo ter na podlagi tehničnih strokovnjakov napisala izjavo, d;-ima Suzana v salonu res optično dvasetim letom volilno pravico, varljivo zrcalo, kateremu se ima Dosed a j ni smela ženska vo- "franei-ki konjak". Tudi v tem slučain obveljajo besede: "Sodite me po mojih bes dali. ne pa po mojiii dejanjih * V Angliji je uveljavljena nova določba, da i.na ženska z enoin- zahvaliti za velik krog debelih kli-jentk. Nastala je velika senzaeija. So- liti. dokler deset let. Kot ni bila stara enointri- 40 lasttije svoje domove, i<«r Resigna<:*ja jugoslovan-j skega kabineta. Vsem novim državljanom i-d-ti ifo čestitam. Na zdravo in dne L'r{. aprila 1 venski dvorani! el. svidenje naši krasni Slo- Kar •1 Strniša. Orvida, Que. Po dolgem času sem -e name- P>E< K i KAD. Jugoslavija. 17. aj.rila. — Kabinet l"zunf>viča včeraj zopet resigniral. ter se domneva. da bo stvorjena nova ko;i-lieijska vlada. S tem naj bi so preprečila pitje m prodaja, dokler l»i "lJO i, i i j • --i -i • ------i , i - "-stal v trajnem spominu, kajti »c nahajale ladje v ameriških pristanisnh. A oddaljeno- tp (lan bi);i s!ov„sn(> otvorjpiia sti treli oziroma dvanajstih milj od olmli, se pa z«»]>et lah- naša Slovenska dvorana. Podrobno prične holadri. j n ost i sedaj ne bc-m opisoval, ker Ponovno je bilo rečeno, da Ta po-odba p .vzroča ve- !,ozn°: r"r'T t,>liko- e je Udeležilo nad 200 go- ob nedeljah. Tukaj so same topil- vil"- ki živi zadružno in šteje nad Šest oseb zgorelo. S (Vtinja poročajf* o grozni ne-. » >o vsi /.<■ vnaprej domiie-izaiui je morala pred s< dišče. Dvi- vali. ^o bile ženske na voliščih red-: gnil so je proti njej močan zbor ke kot beh» vrane, j krepkih za-iopnie ženskega spola Mogočt- bo kaj boljši- za na prej. v prijetni nadi. da bo državni Ivajti ženska rada prizna, da je tpravdnik podpiral njih zahteve in stara enoimlvajset let. Le malo je i jim izposloval denar, katerega so pa takih, ki bi z veseljem prizna-i potrošile za kosi ume. Toda kaj h* enoint rideseto leto svoje staro-| še! Državni pravilnik je .sicer na-'■-ti. * i peril tožbo proti šivilji, za ostalo' Diplomat ic so izračunali, da bo-1 pa se ni brigal in je zadevo prepu-'do Združene državo ]»o preteku istii sodnikom. j št i rili let dobivale od svojih ov- iiazpravna dvorana je bila na- ropskih dolžnikov po en milijon bito polna. Madame »Suzana se je'dolarjev na dan. izgovarjala, da je bilo njeno zrea- Današnji svet je realen svet. lo samo špekulacija z žensko ne-i Dandanes nihče več bajkam ne • reči. 7-ci ><• je pripetila v •lu imernn-»tjo. kajti vsakdo da ; verjame. ši vozijo z drugimi kot pa z ameriškimi ladjami. "Neptune Association of Masters and Mate? American Vessels'* se je »»hrnila na of stOA", vocina 1 (> članov, ima dišče s prošnjo, naj razveljavi vse tozadevne pogodbe z ° drugimi deželami ter naj jih proglasi kot ustanovno ne-m' ,,riroditvi-postavne. Dimžba pravi, da imajo njeni člani veliko »ri tem za nasi Seveda je temu krivo, ker ni- '):n- štirje odrasli in dvoje otrok Zvezuo sodišče V New ^*ork^l je to prošnjo zavrni- ;d«»kaj tmdapolneiu delu. mamo nobene organizacije, da bi so srT v pl-'itieiiu. šest dni- lo. In najbrž jo bo zavrnilo tudi najvišje sodišče I ()benem Pa Prosira l^ebno fan-.'skupno nastopili proti magnatoni ^ z«drujre Da je bilo ve,- ,r . v . . '' ' j te godebmke, da naj bi ne vzeli in si pomagali ošali, nt.. v katerem opisu je ne-! JNaliajajo se x sUro istem položaju kot milijoni de- bilo takoj ob otvoritvi, ker se je ki rojak tamkajšnje raztnere in se! iavcev, ki so Vs1 da ni rojak poročal resnice. \* Le-' Blagli prollibieije postajajo vedno ver j i in obiluei-iji 8' i,prila se k sk,enil°- d:i v«ck J'1 ^ ^om- v„„ i - i • - i , * iN<* takoj po \ elikinoči zopet prič i......—-------- - - ! 1. Narod so jllt jo zo zdavnaj navoli.-al. Vprašuje jo V. Prv, h vodile, j, bila le. kdaj bo eezilje napravil svoj križ. 'določena za prvo soboto po Veliki __ -——----------I nr.Či. to je dne 2:?. aprila. Pričc- % JOHN 2IMMER \u]k ob "ri zve,Vr V * __. d i godbe in drugih podrobnosti še lili bilo določeno, toda skrbelo se korpulentne dame ne more napra-iti vitkejše nobena, še tako spretna šivilja ! In s tem se je Suzana izmazala : sodniki >o se liahljali in držali za trebuhe, opeharjene klijentke pa so pihale kakor razdražene mačke. Mojrle pa .ji vendarle niso nič. Ostale so osramočene in Suzana je bila obsojena samo na 2000 frankov «*Iobe. katere pa je rada .Med romanom in romanom je velika razlika. Ii< s je. da v vsakem romanu nastopata glavni junak in junakinja. toda dejanje se v modernih romanih drugače zaključi kot se je v starih romanih. Prej sta se junak in junakinja vzela ter si-;i imela otroke; ali sc pa nist;i vzela in nista imela o- pbičctla. saj je njen salon čez nočitrok. zaslovel v milijonskem Parizu. iD".^RTfSE in GLAS NARODA ^intniimiiiTiiTniM»tinmiimin»Hi«i'H»ii;i;itiMMiHiMmii»;iiimim»iimiiiiTiiimitimtii I J anes je čas — na včeraj ne morete več ra čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. Kot je bilo že v soboto nakrat-jštveuem polju, bil je navdušen bo. da bo v prvi vrsti Sloveeeir. > fK>ročano v našem listu, je ▼ j Sokol ter član številn ko poroča no v našem listu, je t| Sokol ter član številnih |>od{>or- kar najbolj mogoče vstreženo soboto zjutraj nenadoma umrl žalnih in kulturnih organizacij. Koneno naj še omenim, da je bil pljucnieo v North Hudson Hospi- Pi-ed leti se je preselil v Secau-|uaturalizaeijski termin na Su tal Mr. John Zinmier. dolgoletni uslužbenec Glasa Naroda. Pokojnik je bil star 53 let ier je bil rojen v Domažlieah. v plzen «kem okraju na Ceakem. Kot mlad fant je prišel v Ameriko ter je kmalo zatem nastopil pri (ila&u Naroda službo kot sta-katero je h par presledki o-nad triintrideset let. >jnik<*e je udejstvoval na inem m dm-. Pi-ed leti se je preselil v Secau-jnaturalizaeijski ena. X. J., in si ustanovil svoj,preme Court v T.ittle Valley dne j4. aprila, ob kateri ]iriliki je t«i-Zavratna bolezen se New York, N. Y. ....................................................................iiiiiiiiiininuuujnnin .J : m-i- ■" > •• V^f-sJfef." j: Sedaj se pa vzameta in nimata nobenih otrok, ali se pa ne vzameta in imata otroke. * Za vse me uporabijo dra;*i rojaki. Nekdo, ki menda nima denarja. da hi kupil sanjsko knjigo, me je vprašal, kaj pomeni, ee se poročenemu moškemu sanja, da je samce. Xe vem natančno. k«j to jiome-ni. Vem le loliko. da je dotičnik jako razočaran, ko se zjutraj prehudi. Sodnik je izjavil: — Prizjideva-njem va.šegra zagovornika s«" imate zidivaliti. da vas je porota spoznala nekrivim. A' nasprotnem slu čaju bi vas moral obsoditi na dosmrtno ječo ob trdem delu. Obtoženem je odvrnil: — Kaj mi pomaga. Do smrti bc-m moral težko delati, da bom plaeal zagovornika. V- / Xeki nasprotnik prollibieije je tekom svojega predavanja vzkliknil: — Vse suhače bi bilo treba deportiran, Oni ogrožajo naše naprave. Suliači so največja nevarnost za napredek Amerike. Xe veni, s čim hoče dotičnik utemeljiti svojo zahtevo ? Zakaj bi jih bilo treba deporti-rati v dežele, kjer sta žganje in vino poceni. Za kazen naj lepo v Ameriki ostanejo ter naj plačujejo slabo žganje po petinsedemdeset centov drink. GLAS NARODA, IS. APR. 1927 ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ZA ZAŠČITO ameriških življenj m^sm-wmmm Thomas Jefferson. Do leta 1HM jf> liila volilna pra- so hilt* licrbcrskc držav**, ki so se-j viea v Združenih državah jako o- da jpnd francosko nadvlado, še j mejena. lako da je večina A me- presrečna, da >o smele plačati fnI-j rikancev imd« prav malo besede skodnino zu zaplenjene ameriške^ pri upravljanju vlade. V nekaterih ladj ein -kleniti pogodbo, da ne. državah so imeli volilno pravico bodo. nlk' li več nadlegovale ame-j le nekateri posestniki oziroma riškili ladij v Sredozemskem mor-t davkoplačevalci. To pomenja. da ju. Nobeni drugi deželi ni nikoli, je bila volilna pravica omejena le prej uspelo ukrotiti berberskih• na imovite razrede in da nt bilo morskih roparjev. Uspeh Ameri-' splošne volilne pravice Ur»t je dan- ke je opogumil tudi druge evrop-. danes. Najodličuejši izuie«! prvih ske države. da >o energično na sto-, zngr vornikov splošne volilne pra- pile proti morskemu roparstvu v j vice je bil Jefferson, ki je po svo- Sredozemskem morju in mu storile jem nazirauju stal pod vplivom za vselej konec, francoske revolucije. Ril je zato politično in fiiozofično naziran-mmgo bolj radikalen kot ostali Thomasa Jeffersmia je tvorilo "očetje" te republike. Rodi! se je "v umui_ri|, pogledih idejno podlago Vi. aprila 174:? v Monlicello. Vir s,,t|.tnje De mokra i ične stranke, po-giuia. kot sin premožnega polje- prpj *zva,1(. republic Demokratie delca. Imel je dobro vzgojo in je vedno kazal živo zanimanje za zna- _ liost. vprašanje vzgoje. pol jedel- I., . ... . , . _ , ',. .„ . ' «itpr»V(p-n A T>ot]0-1t! ! i*->s jr izzval Sivo in napredne politV-ne m soei- btephen A. uougias. j . I Lincoln Douglasa na vrsto debat, jalne zadeve, ko je leta 1MI1 po- prji,ij/„r pred 7~> leti je priš« !s Iz Slovenije. Umrli v Ljubljani. Andrej Sovine, železničar, v po-1 koju. 8.> let. Franc Traven, dninar. let. Ana Iloegler, zasebuiea. G5 let. (»ustav Magcrl. mehanik. 35 let. Vekoslav Druškovič. brivec. MG let. val«». dokler ni.>o prišli končno v roke pravice. Fantiči so stari 10 do 14 let in jih je bilo okoli 12. i Dobro, da se nadebudne mladiče še pravočasno izsledili, sicer bi i lahko napravili še veliko škodo. ! staršem pa še večjo žalost, hn malega namreč raste veliko. hcmkv vibun. WASH. o. c. Marija Azman, babica. let. w . . , . . T1 . , Konj m voz pred vlakom. Janez liajuk, posestnik. J2 let. ; Ignacij Strinole. dninar. 'JO let.! Tt* ,|lli bi ^Ua kmalu dogo- Katarina Kozak .modistinja. v bližini Podnarta velika že- let. -Tera Pirš. žena mizarskega pomočnika. 4<> let. Leopold Cesar, tel j. 33 let. lezniška nesreča, katero so preprečili v zadnjem trenotkn. Voznik lesnega industrijalca iz strokovni u5i-! Krope j«' brezskrbno stopal za težko obloženim vozom. Malo, pred no Terezija Knifu let. Franc Jordan, dninar. '24 let. zasebuiea. 4SiS(* zavije okrajna cesta, vodeča iz ! Podnarta proti Kropi in Kamni dolino Upnico. je konj gorici, v ISrigita Ivovač. ' 60 let. Slika nam kaže del ameriške bojne ladje "("im-innau". ki je pred kratkim dobila povelje, naj od-j Anton Uepovš. pluje'v kitajsko vodovje, da bo ščitila življenja in imetje na Kitajskem se nahajajočih Anic- mojster. HI let. krojačeva žena.! zavil na prehod, ki vodi mimo železniške čuvajnice, h Kožarjevemu rikaneev. stal predsednik Združenih drža v so zaslovele. Douglas je bil bi- Po padcu Šanghajac r w . .... . l,or frl^le »Ižeiijslva do vrhunca. sfnmmen. dovtipen in nevaren v! Ve.liko. dolgo prir-akovani d« kot kandidat stare republikanske, Uazburjenost in ogorčenost jia o- Avgusta Kberb let. Anton Marn. vodnik. 4G let. stranke, predhodnice sedanj* niokratske stranke. ^o bili trgovski krogi precej vznemirjeni, pričakujoč najhujše od "radikalnega agrarni iz Virginije". Jefferson se je izkazal i/bornega predsednika v mnogih pogledih; delal je za "mir, svobodo iu varnost." Imenoval j<* svojim finančnim ministrom Švicarja Albert ega sveta je dane.? koncentrirana na srednjo Kino. Koliko pomeni zmaga Kantoncev na .spodnjem Jangt.sekiagu in zavzetje SčHighaja. največjega ki- ! tajskega tne.-ta. predv>em pa naj-; bogatejšega in najživalinejšega ti močnejša i»oV.skega in prometnega sred i š a v v>ej drŽavi. Ali je to Že defini-tivni rezultat lolgotrajne notranje vojne in so severne vojske brez moči. da se uspešno upro zmagovitemu pohodu južnih ai mad prav nič pokazal, da ga napredek mestnega fizikata je bilo od 22. Kantoncev bogve kako zenira. Svo-|(,)f ^ mam, v Ljubljani rojenih j jih armad še ni poslal na Jangt.se- j otrok (2!> moškega. 'J3 ženske-: kiang in ni Sanghaju pomagal prijga spola ). med temi 2 mrtvoro-obrambi: gotovo imajo prav oni ko-' jenea, umrla pa je 22 moških in j nientarji. ki vidijo v tem preraču-^4 žensk, skupaj torej -SG oseb in nano igro. da >e odstranijo ali|sieer. G 0seb za jetiko. •"> za priro-vsaj oslabijo guvernerji srednjih j jeno s]abostjo, 3 za rakom. 3 za o-kitajskih provinc. Kaj more biti starelostjo,2 za boleznijo na srcu, bolj značilno kakor to. da je isto- U za pljučnico. 1 za vnetjem sle-ča.sno. ko so .se "bližale kantonske pir.a 14 osob pa vsled drugih na-voj.skc Sangliaju. (angtsolin .svo-i,nivniI| smrtnih vzrokov, je čete dirigiral zoper Vupejfuja,. Txn»otl umrlih sta dva moška in svojega nedavnega zaveznika, a • ^ ženske dosegle starost nad 70 nadTT« MM>o?laVitna vprašan ja. I n4'k,!all j^a «a.sprotnika. ter ga|let; 13 otrok pa uinr,„ v prve,, i] .silijo v ospredje v dneh. k,» i l)0l,oIno1ua premagal. ko se je ](>tu starosti. Na nalezljivih bolez prihajajo ve>t 1 o •zali v predelu okrog Sanghaja iu Xankinga. Nedvomno zasluži .stranka, zgrajena na idejnih obnovah, vojujoča se za cilj notranjega tli'iuokratov, ki so bili mnenja. 0-nja suženjstva. Da »loseže porav- »ed'Hi. S-■ bmja vlada si je iro I navo med pristaši suženjstva in o- drugim postavila za nalogo tudi Si. Louis in New Orleans. Zaradi uimi. ki so hoteli napraviti suženj- pobijanje korupcije, posebno 11a in vnanjega preporoda ve,like dr-njegovega vpliva je bil spremen- stvo protizakonitim, s«- je Douglas železnici, in je legirala na inspek- žave. priznanje 111 simpatije ob-jen naturalizacijski zakon od leta oprijel ideje "ljudske suverenosti", eijsko potovanj«- generala Jom\>ca ; jektivnega opazovalca. Ali pri IT'Mi. tako da more odtlej inoze- Ta fraza je pomenjala. tla bi se niofflv. e. katera nem bivanju v tej deželi, mesto jžavi. kjer yrlasnje večina za to. — na lien mesta. j šn luč prejšnjih 14 let. 1 neverne ur/.a \ «■ ne ui miru- mim-hj^ _____1 .1.. 1... <--eV. Poprej so Združene držav , . t pričel nairibati na kantonsko kautonskih zma- ^ ...... stran. ('angtsolin tedaj izrablja j nesrečo svojih južnejših zaveznikov v svojo osebno prid. ker ra-kantoiisKa ^^ spričo tega njegova oblast na severu. bivši kro jaški j mlinu in to baš v trenotkn. ko je hotel čuvaj zapreti železniške za-zasebuiea. 551 tvorniee ratli prihajajočega vlaka. j Voznik je priskočil h konju, kar železniški spre- i i? slednjega preplašilo,, da je povlekel voz mesto čez progo-po že-Ljudinila Pust. prodajalka, 4f» lezniški jirogi. Nesreča je hotela, da je stopil konj pri bližnjem, čez potok Lipnico vodečem mostieku meil tračnico in mostni brun. Ker ni mogel noge več izvleči, je padel. Medtem pa je bile že slišati hropenje prihajajočega vlaka. Nevarnost, da se vlak zaleti v konja in voz je biia velika ker se baš na kraju nesreče proga zavije in ograja 1110-stiča zakriva razgled. Ljudje, ki sa prihiteli in poskušali dvigniti konja in odstraniti voz. so se trudili zaman. Imeli pa so pa«"- Udiko duševne prisotnosti, da je eden izmed navzočih skočil v železniško čuvajnico in telefoniral na postajo. naj prometnik hitro postavi uvozni signal, ki je par korakov pred mostičem. na: Stoj! V zadnjem trenotkn se je vlak ustavil. Medtem konja še niso mogli rešiti. Nekateri mi bila mnenja, da bo treba ubogi živali odbiti nogo. Ko je vlak že nekaj minut stal. so nih je obolelo 7 oseb: 3 na dušlji-vem kašlju. 2 na senu in 2 na da-viei. Dvanajst nadebudnežev. I s cepinom izvlekli nogo. konja po-j Iz Sodra žice poročajo, da so od-' t | j jz pr0ge, kjer se je že na-< angt.solinova vojska na severu,krili tamkaj te dni večjo družbo baja] Voz in tako odstranili za-j,- tedaj še nedotaknjena; doseda- mladičev, ki so bili izborno orga- pre"iio nji boji so se vršili potemtakem. nizirani in neumorno v.iii: -I Severne države ne bi imele suženj- . . 1 CTeiteral je sklenil. !,-i , t ,• , i . , 1 novih držav, bi morali njihovi dr- \ . , ' .. 1 redkem je imra kor tutli ouglasa. Tedaj seje bila ustva-^. karte prodane. Plačal j- „i]l provincah razni generali, ki •Jefferson je sklenil storiti konec rila nova stranka .'Republikanska — dvojno eeno. < >1» prihodu na [ ^ S(l Z(jaj bojevali med .seboj za 111 je ireoa imeti prt r Oi-mi, d enotnim vojaškim Jvantoi'ska nun-' raste ne presta- s'ePr nieil popoldanskimi | ter G.070.000 kvadratnih milj o- no, ozemlje podrejeno kanton.ski^1 vetrnicami. Očividno so jim bolj, zemlja, ki je vedno pokrito z le-; vladi se veča od dne do dne. Toda rOŽlfl. slaillkl itd. ka-j(l0111. All V OS t C, dj SO Udmar C- j ta nagla rast ima tudi svoje slabe ko,> Pa ki raste ob garete že nad 20 let priljubljene strani. Kantonska oblast ne rasle -amo ra 1 i zmagujoče ideje. !• teimi 1 m čeli ja n j n in je odposlal stranka, in ta je proti Donglasu peron je zahteval železničar od ; jirvenstvo7 zdaj se koalirali za ne ameriške vojne ladje v Sredozem-, postavila Lin čolna kot kandidata njega doplačilo, češ, da je vozov- j k - >asa proti tretjemu ali Četrte- x * t » 1 t -1*1 i ! r» i • 1 t r.______' 1 . t I * j več radi res pek t a pred močjo. Saj sko morje. Posledica je bila. da za senatorja Združenih držav. IZ ŠPORTNEGA SVETA niča neveljavna, veriilar pa je I mu močnejšemu. Izmed njih vseli! = ^lalo tudi to urediti, potem ko ,_rotovo (iaW- najmočnejša in prejel postajenačelnik «0 ^j najizrazitejša figura stari Cang- podkupnine. Ko je prišel Joiie^ov, j nsolin ]-j M) ga astali severui gC- IV Vlak. ga je sprevtvlnik opomnil, i ^^ postavili za vrhovnega po- j da nosi karta neveljaven ; V(,ijnika. ko .se je na jugu iz nekdaj ■ pa je dovolj velikodušen-, da ni vr" brezponn-niibne . kantonske vlade I gel nepoznanega generala iz vozi. raJ£viia velika skupna nevarnost. a šele potem, ko ga je Joiieseu pod- , .. , - - , j Toda »bilo bi napačno, ako bi !enotno fronto severnih generalov kupil. Na postaji, kjer je imel j/^lopi- j vzeJi preVC<- dobsedno. Njeni poti, so mu ukradli prtljago. Za5 . jei >amezni faktorji, guvernerji-genc-! šel nravnost k nekemu lilerantu j rali proviiic. so si tudi se- | železniškega ministrstva, ki je bil j ^ uaNl)1.otinki. d asi jim je {osumljen podkupovanja železni- j 0(] juga pre.tila .skupna nevarnost, j ških uradnikov. Predstavil se m"; u«'neral Sunčuanfang. u. pr. 111 j je za trgovca iz Bukarešte h\ je od ^ pryaTei j njti severnim, še manj t njega dobil cel .seznam minist^ri- j sevetla južuun vojskam -, ko .so se na primer lani udarili Kantonei s severnim generalom Vupejfujeni in ga ]>otokli na srednjem Jaug-4.sekian«rn. mu SunčuaHfang je značilno, da se je Kantoneem pridružil Vupefu. ^.la se jini ]>ri-j eh dosežen in veliko nacijonahio delo izvršeno vsaj v osnovi. niti njegovih tovarišev ni spameto- ADVERTISE in GLAS NARODA DRUGI SKUPNI IZLET t/ JUGOSLAVIJO s parnikom 66 ADVERTISE in GLAS NARODA dne 14. Maja 1927, Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in Čednimi kabinami v sredini parniku. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jib je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAŠ fKAPNIK PO LJUBLJANE. Prtljaga bo eekirana že tu v New Torku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali. Voziii list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedrzavljani plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠEM PARNIKOM se vrši 2. JULUA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK ; S2 COBTLANPT STREET, : : - NEW YORK. N. Y. GLAS NARODA, 18. APR. 1927 ■MB MATI SKRB - * * * S . ^fi-! v .i ii ROMAN IZ ŽIVLJENJA. i - Jl. Za Glas Naroda priredil O. P. i ** . w Sil 21) t(X»daJjeva ujc.) . ^ Ljudska množic« se je ru/krop2a. Skrivnostna tišina j«,* poči-valu na dvorišča, le iz pogorišča jo prihajalo pritajeno škripanje,4 lot da so plameni še enkrat razgovarja jo, p redno bodo ugasnili. — Tako. — je rekel Pavel. — sedaj smo tako dalee! Stanovanjska hiša iu ldev z vso živino >ta bila rešeua. Skedenj iu Šnpa pa sta ležala v jazvaliualt. — Seda j smo prav tako revni kot smo biti pred dvajsetimi leti, — je razmišljal, ko je gledal svoje rane. — iu ee bi se ne potikal naokrog bi se mogoče to nikdar ne pripetiflo. Ko je stopil v lopo, je videl mater Čepeti v kotu s sklenjenima rokama. Preko lica >o so ji vlekle gube .in njene oči so zrle nepre! Ulično v praznino, kot da še vediflo vidijo plamen. — Mati! — je vzkliknil poLn strahu, kajti bal se je, da ni daleč od blaznosti. Tedaj pa je parkrat prikin&du ter rekla: — Da. da, tako je! — Ho že boljše šlo. matu — j<* vzkliknil. Pogledala je nanj ler se n&smelinila. To smehljanje pa mu je rezalo sree. — Oče me je ravnokar pognal ven. — je rekla. — Prosim te lepo, ne poženi ven mene tudi ti. — «\!ati, za božjo voljo, ne govorite vendar tako'! — Vfdiš. Pavel, jaz res nisem ničesar kriva, — je rekla ter zrla k njemu navzgor s proseč i m glasom. — Saj jie grem nikdar z lučjo v skedenj. • i — Kdo pa pravi to — Oče pravi, da sem jaz kriva vsega in tla naj sir poberem vragu.. .Jaz pa nisem storila tega. Pavel, — je prosita polna strahu, ko ga je videla vzravnati se. — Xe dotakni se ga, ker ima tako strašne bolečine. — Zdravnik ho prišel v eni tiri. — sem ga že po-klieal. — Pojdi k očetu, Pavel, iu potolaži ga. -l:iz bi samo rada šla, a mene je pogini I ven. — nakar se je zopet skrčila ter mrmrala predse: — Pognal me je ven. — pognal ven! XV. NJi/reeim beda je prišla nad posestvo na planjavi. V stanovanjski sobi je ležal oče na svoji postelji, stokal, zmerjal ter preklinjal uro svojega rojstva. V mehkejših lfirali je prijel svojo ženo za roko. jo prosil s solzami v očeh za odpuščanje, da je spojila svojo usodo z.........."......**»..v.«, , ^ njegovim ska ženim življenjem ter ji obljubljal, da jo bo napravi! v|bližini te~a možn bi!a »aenkrat POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI % Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. ROJAKI, POZOR Xaš uradnik, Mr. V. Premrli, bo spremljal potnike na II. skupnem potovanju s parnikom "P ARI S", ki odpluje iz Xew Yorka 14. maja, do Ljubljane, od tu se pa poda v f Vipavo. Tako v Jugoslaviji kot v zasedenem ozemlju bo obiskal razne kraje, predno se povrne v Ameriko. Ako ima kateri rojakov kako naročilo in se njegovi ljudje ne nahajajo predaleč oil krajev, ki jih obišče, bo skušal rojakom vstreči, če mu naznanijo svoje želje vsaj do pričetka maja. PRANK SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St., New York. X. Y. nila mlademu možu roko: — Lahko uoč, dragi! — Lahko noč. Loti! ALEKSANDER EXGEL: Teden sreče. (Nadaljevanje.) (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. tiretanie parnlko« - Shipping Ne- 19. aprila: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 2t. aprila: New York, Cherbourg, Hamburg. aa parila: Columbus, Cherbourg, Bremen. 23. aprila: TarlB, Havre; Uajeatlc, Cherbourg. Torek. Bremen. 27. aprila: Berengarla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 28. aprila: Deutachland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen. 4. maja: Mauritania, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 6. maja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. •. maja: Berlin, Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pres. Wilson, 1/st. SKUPNI IZLET 11. maja: Aquitania, Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Uuem-nen, Cherbourg, Bremen. 14. maja: Paris, Havre. SKUPNI IZLET 17. maja: Perengaria, Cherbourg^ Columbus, Cherbourg. Bremen. 18. maja: George Washington, Cherbourg. Bremen. 1». maja; Westphalia. Hamburg. 21. maja: Leviathan, Cherbourg: France, Havre; Derfflinscr, ilremen. 24. maja: ilartha Washington, Trst; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mauretanla, CherbuUrg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 26. maja: Albert Uailin, Cherbourg. Hamburg, 28. maja: Olympic. Cherbourg; IU-publie, Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aqultanln, Cherbourg; Thurlngla, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. 23. junija: Pres. Wilson. TraL SKUl'N'I IZLET 2. julija: lie «1« France, Havre. — SKUPNI IZLET 5. avgusta: President Wilson. Trat -SKUPNI IZLET — Saj se ne moremo. Iva.j pa šoferja z jeznimi očmi. dolgovi v hotelu ? j _ Povejte vendar enkrat, kdo|^ess — To se bo že uredilo. Če želite, ste.' zakliee obupno, govoriva o stvari takoj. | Fred vrže cigareto proč in pravi i hrCf£ In zavil je z avtom do roba ee- popolnoma mirno: sto. pomagal Loti iz avta in ji pri-' — Mož sem. ki tudi išče svojo pravil na trati pod palmami pro- srečo, toda ua svoj način. stor. kamor je sedla. Nato ji je po-! , . ,. 1 ~" ° J~ | 1 »vljub temu. ah pa zato. ker Lo-| V okolici Mostarja se je odigra-j ti še sedaj ni vedela, kdo je ta j la te dni krvava ljubavna trage-| joč volka pa je padcLna ostro ska-' lovje ter se smrtuonevarno ranil' ua glavi. "Še istega dne so pastir-' ja našli mrtvega na skalovju. Velike nevihte v Hercegovini. Te dni se je nad planinskim krajem Preuj utrgal oblak. Planinski potoki so naglo narastli ter valili v dolino kamenje in drevje, vsled , cesar je Neretva narasla za dva-j Samomor bednega starca. • I najst metrov ter se razlila preko j Te dni so v Osijeku v njegovem gov in povzročila velike po- j stnovanju našli Žigo Sehlagerja. iplave. (trgovskega agenta, starega (36 let, j mrtvega. Zadušil se je s plinom. Ljubavna tragedija. | Samomor je izvršil radi bede. nudil kaj sandvičev ter kozarec sekti iz zajtrkovalne kasete ne- [t'" skrivnostni mož, je zaprla oči. ko di Loti se je tako razburila nad in- ja. Kadoje Marič iz ugledne se- dustrijalčevo drznostjo, da je po- na ^ažestna 11 jaške rodbine je imel že del j ča- stala lačna in se je zato zahvalila bFredu z dražestnim nasmehom. V bodočnosti bogato in srečno. Rogato predvsem, — bogato! Bilo pa j<» prt-pozno. Njegove mile besede niso napravile uobe-i-fgH tu-itikn v«*«* nanjo, njeno od strahu izmučeno srce je že culo i z M.jih zabaijice, ki so moralo -dediti kot vedno. Z uiedlimi lici ter 'igavlinii očmi je planila naokrog, ne dii bi du!a od sebe gla.-su iož- be, dvojno usmiljenja vredna v svojem molku. Ž njo pa ni imel nikdo usmiljenja, niti T>opr. nil i večna usoda. <>d dne do dne je postajala bolj utrujena in na njenem bledem čelu je že žarel pečat smrti, a sreča, po kateri je hrepenela celo življenje, je bila oddaljena kot kedaj poprej. Edini, ki bi ji mogel pomagati. Pavel, se je plazil okrog nje kot zločinec. Komaj si je drznil ponuditi .ji roko v jutranjo pozdrav in • e se je ozrla vanj. je povesil oči. (.'e hi biia manj topii in obložena - jadom. bi moral črpati iz njenega posebnega obnašanja kak sum. a vse. kar je občutila v svoji bolesti, je bilo to. da ji je manjkalo njegove tolažbe. Smrt pod puškinim kopitom. Pred sodnim stolom v Zagrebu' je bila končana glavna obravnava! proti bivšemu orožniku Jovanu Vukasu. ki je bil obdolžen. da je povodom eskorte Ivana Maceko-vica na potu skozi šumo pri Pisa-1*0vini dvakrat udaril aretiranea s ptlškiumi kopitom, tako da je .Mast e. Bila ste prodajalka v cvetličar- najčanki ter o njenem šoferju se|vedH' da > IIinka Uročila telcekovie umrl vsled težke poškod-ni. Prišli ste. kako. je postranska Je govorilo na vse mogoče načine. z dni*mi faDtom' Je k!be' Orožnik je bil obsojen na Iri stvar, do denarja in ste hoteli se- Nekateri so bili mnenja, da je ta n-iej' da 1UU ^ove resu,eo- leta težke ječe. daj uživati življenje v polni meri. mlada damica avstrijska aristo- rila mu da nlm» Z "jim nii! veJ:- v zadregi. Fred je spoštljivo sedel na bližnji cestni kanton. J sa ljubavno razmerje z Uinko .Jo-I kanovičevo. Njegovi roditelji pa XII- ■ nikakor niso hoteli dovoliti, da Govoričenje v elegantnem hote- j bI se ože™1 z 1Iinko' vsled «esar je nekim 1*1 u se je pognalo v svoj najneum- . ""MUM-je Z Čujte, gospodična, vem. kdu »ejši ples. O lepi in zanimivi D«-1 dl'U^m t'™'01"" K° ** ^doje IZ- Kaj je iz tega nastalo, veste: ho- kratinja. ki je pobegnila s šofer-ski dolgovi, moška nesramnost jem in amerikanskim avtomobilu tako dalje. Da ste bili te t ri led- l°m od očeta, drugi pa so pripone res srečni, vendar ne morete vedovali še slabše reči. trditi? | Xastal je prav velik škandal, ki — Tega ste krivi vi. — odvrne se je končal s tem. da je šofer le-takoj Loti. j pega dne plačal hotelske dolgove — Seveda. Xisem tudi drugače in izginil s vojo damo iz hotela, pričakoval. — odvrne Fred. — To- Hotelski sluga je Tidel. da sta se Xekoe. proti večeru, ko je kot ponavadi, stikal po razvalinah'da naj vam rečem, kaj bi se mora- odpeljala s parnikom v tretjem pogorišča, je prišla za njim, a on se ji je izogibal kot ponavadi. Ili naučiti iz vse stvari. Spoznati bi razredu do Genove. Gospod Wolf — Pavel, ne bodi trd z menoj, — je prosila in njene oči so se morali, da se ne da kupiti ne osem ratli pa je odpotoval že pred ne- napolnile s solzami. — Saj ti-nii'- norem. mali. — ji je rekel ter stisnil zobe. — Pavel. Ji imaš nekaj pr»rH meni. -— X«\ mati. Ali misliš, da sem kriva požara ? Tedaj pa je naglas zakričal, se oprijel njenih kolen ter jokal kot dete. a ko je hotela pogladiti njegove laso. je skočil kvišku, jo pahnil nazaj ter rekel: — Ne dotakni se me. mati. -7 jaz nisem vreden! Nato ji je obrnil hrbet ter odšel ven na planjavo. Od onega trenutka naprej, ko s<- je po požaru prvikrat prebu-idl. se ga je lotila fiksna ideja, ki ga ni več izpustila: — da je on in edinole on kriv vsega — le bi se potepal naokrog. — si je rekel. — če bi strašil hišo kot je bila moja dolžnost, bi se nikdar ne mogla pripetiti nesreča. Vse njegovo tajno hrepenenje se mu je zdelo sedaj kot zi in, katerega je zagrešil nad Očetovsko hišo. Prav kot se je Jezus boril v Getzemani. se je boril s svojim srcem. da najde kes in odpuščanje. Xikjer pa ni dajal strah počitka. Ob vseh urah so plesali pred njegovimi očmi plameni 111 če je le«'el dni, ne pel. ne dve, tla. niti ena kaj dnevi, sekunda ne sreče. Pri teh kupčijah smo vse preveč odvisni od drugih ljudi. Edina sreča, ki si jo more-4 1110 priboriti, je v nas samih. I XIII. Ko sta prispela šofer in Loti v .....Genovo, se je vršila tam ravnokar Loti ga pogelda s svojimi veliki- , . - , y . v . i slavnost na cast svetemu Janezu. mi prodal ga bom v senc uoč,. temni oblaki črnega dima. Ixizzi. nakar plačava dolgove v Glede povzročitelja požara ni mogel dotedaj ugibati. Skrbi, ki hotelu in se odpeljeva z denarjem. 1 Ko sta se Loti in Fred sprehajala po mestu, sta videla ua stotine otrok z vejica imoranžnega cveta v rokah in na stotine preprostih žensk, ki tu ne nosijo klobukov, nego , skupnega.. Iladoje je nato potegnil revolver ter streljal na njo. Težko ranjena IIinka je obležala v mlaki krvi. Potem pa si je Radoje pognal kroglo v desno sence; ostal je na mestu mrtev. Greh mlade žene. Te dni je izvršila v Zagrebu samomor 19-letna Mariška Szabo, žena viničarja. Mlada Mariška je imela intimno razmerje z lastnikom vinograda, pri katerem je bil uslužben njen mož. Možu je bilo to znano. Čakal je samo ugodnega trenutka, da dokaže ženi, da ve, da ga vara. Končno se mu je to te dni posrečilo. Mož je dejal svoji nezvesti ženki hladnokrvno: "Mariška, i i me ne rabiš več. Idi domov k svoji materi". Mesto domov k materi pe šla Mariška na podstrešje, kjer se je obesila. Zapustila je pismo, naslovljeno na svojo mater, v katerem pravi: "Ma-jka. rotim te, da mu ne veruješ. Ni res!" Velik požar v Samoboru. Ponoči je v Samoboru pogorela tovarna za krtače, last Ilauibala ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v pnsflmi kabini 7. vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna fran-ooska. kuhinja. Izredno nizko cene. Zajam£ite si prostor 2a prvo vofnlo noveoa velikana "llirde FRANCE" 2. julija; I. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega acenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York Tragedija v bolnici za umobolne. V bolnici za umobolne v Stc-njeveu je prišlo do prepira med dvema intern i rančem a. Nenadoma je eden pohitel v kuhinjo, zgrabil tamkaj ostro sekiro ter z njo ubil svojega nasprotnika. Le z veliko j težavo so pazniki obvladali besne i gra bolnika ter ga zaprli v samotne cclieo. Žarnice v klobukih. Xcka zaprebška tvrdka je preje la pred par dnevi večjo količin« klobukov. Pri carinjenju so našli v vsakem klobuku po eno električno žarnico. Uvedeno je kazensko postopanje. Na južnem kolodvoru v Zagrebu pa so našli te dni v nekem tovornem vagonu 30 kg saharina, o katerem se ne ve niti odkod j je prispel, niti čigav je. Prav vsakdo - kdor kaj išče: kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodata ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glaa Naroda"". pokrivajo glave z dolgo belo TVauuspergerja. Ogenj se je vsled ruto. Žene napravijo tu na tujea kratkega spoja pojavil v poslop-s svojimi belimi pokrivali nena-M11- k-icr so bili stroji za P°Son 111 vadno eteričen vtis. Loti in njenl8^1 za električni tok. Gasilci, ki KJE SO moji trije bratje JOŽE.! JANEZ in FlfAXK ŠIMC Pred j 20. leti so že odšli v Združene j države in se naselili nekje v North Dakota na farmah. Kdor kaj ve o njih. naj mi blogovoli poročati, ali se pa sami oglasijo i svojemu bratu. — Anton Šimc, i Plemberk štv. 4, Stopiče, pošta Novomesto, Jugoslavija. (2x 16,18) so zopet prihrumele naitj. so bile prevelike, da bi mogel nuditi do-ki imi)lH ostane, na Dunaj, seveda >olj prostora osveti. I trctCm ra/redn potniškega via- Manjkalo je najbolj potrebnih stvari, kajti bilo je eelo proma-|ka. kajti midva sva uboga. Vi ste o denarja za lekarnarja. Razmišljal in računal je dan in noč ter prodajalka brez služ dela! velike načrte, kako bi spravil skupaj najbolj potrebno goto v? no. službe, in jaz So-' zaročenec sta se povzpela po tera- niso mo?]i reSiti te"a P°slopja. so sali na koncu mesta; celo stopnice vso pozornost posvetili skladišču, v ozki h ulicah in tlak je iz mar-|P°žar ^ trajal do sedmih zjutraj morja. Fred je odvedel Loti na Tudi svojima bratoma je pisal, če bi mu mogla preskrbeti s svojim vplivom proti zmernim obresti 111 par sto tolarjev. Odgovorila sta z globoko žalostjo, da sta sama preobložena z dolgovi in da ne moreta računati na nadaljni kredit. Gottfried, gimnazijski učitelj, se je sicer pred katkim zaročil z dobrostoječo mlado damo. in Pavel besedo tisočkrat povrniti, gospo-je bil prepričan, da bi mu ne bilo težko napotiti njeno družino zi Loti! Postanite moja žena! zmerno posojilo, a bil je mnenja, da bi dostojanstvo njegovega mesta trpelo vsled take prošnje. Gottfried se je bal. da bi se kompromitiral proti svojem tast 11. če bi predčasno razkril svoje prave razmere Bii je pravi blagoslov, da je bil del pridelka že prodan ter odveden iu da je krompir še večinoma tičal v zemlji. — Tako je bilo mogoče spraviti sku|»aj majhno gotovino, ki je zadostovala za pokritje najbolj nujnih izdatkov. Seveda, kako bi bilo mogoče misliti je^da je to mislila kaj^ti vrgla se „ „ _ samoten prazen prostor, kjer je bi- fer brez avtomobila. Na Dunaju si , , , . t„ „ .. . . . . , , i la nekdaj hisa Fiesea. Ko ji je mo- bom mora kupiti kak star avto- mobil in začeti znova. — Potem sem vam jaz uničila vašo eksistenco. — pravi Loti. — Škodo mi morete z eno samo moja Ljubka in sreče tako željna Loti prestrašeno jiogleda Fredu v lepi obraz. Ne more odgovoriti. Mogoče si je mislila: — Žena avto-taksnega šoferja ■ Ali naj bo to sreča? — Kakor rečeno, mogoče dro razložil.- — Genova je mesto marmorja, pokrito s pepelom pre KNJIGO IvAKO SE POSTANE AMERIŠKI | DRŽAVLJx\N imamo zopet v zalogi Stane 25