21. štev. V Kranju, dne 25. maja 1912. X1IL letu. Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljaj) prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati s» pUčujejo naprej. Za manj-a oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv« naj se blagovolijo pošiljati naročoina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Imunizirano bogokletstvo. Loža se je zopet enkrat veselo oddahnila. Posrečilo se ji je, da je pod varstvom avstrijskih zakonov odprla globoko žrelo in nekaznovano siknila svoj strup proti — križanemu Zveličarju. Nihče je ni prav lopnil po nesramnem goltancu, kakor je zaslužila. Zato se raduje vse od lože odvisno časopisje, zlasti najpodlejše časopisje, namreč ljubljansko rdeče in napredno. Zgodilo se je tako: Češki pisatelj Machar, učenec Husov, si je izmislil rafinirano lopovstvo. Na najpodlejši način je v nekem spisu osmešil Kristusa in njegove čudeže, kakor ni zmožen storiti vsak pijan baraba, ampak le kak obsedenec, ki s peklensko besnostjo sovraži Kristusa. Ker je pisatelj vedel, da se po naših zakonih naravnost ne sme napadati Boga, se je potuhnil in je rekel, da bi tako, kakor on, napadali Kristusa le sedanji »klerikalci", ako bi bili živeli ob Kristusovem času. S tem je obenem napadel tudi ceikev, družbo kristjanov. Na Češkem, kjer je vse husitsko, je Macharjeva knjiga izšla svobodno, na Dunaju so pa njen prevod konfiscirali. To je hudo dejalo svobodomiselcem. Zato je poslanec Masarvk, ki ima žalostno zaslugo, da je z nevero že okužil našo slovensko mladino v Pragi, bogokletno knjigo imuniziral, to je, vtaknil jo je med svojo interpelacijo, ko se je pritožil zaradt konfiskacije, in sedaj je smela ta »svinjarija", kakor jo je imenoval v zbornici poslanec Go-stinčar, prosto med svet. Napravil je Masarvk slovenskim poganom večje veselje, kakor Pilat onim, ki so Kristusa križali. V dolgih Člankih .Narod" in „Dan" ter ..Zarja" dovolj zahvaliti ne morejo »učenega Masaivka, ki je počil z bičem po klerikalcih". .Zarja" je brž prinesla konfisci-rani članek, ker ta list ne zamudi nobene prilike, kjer treba udariti po krščanstvu. Toliko je z objavo pamfleta napravila usluge, da je pri nas sedaj očitno, kako globoko je že padlo moderno poganstvo. Tudi odraščenemu človeku, če ima še kaj živega v sebi, požene ta satanski članek kri v obraz. Dvakrat rdeče so morale biti še celo rdeče Štebike, ko so brale o nezaslišanih predrznostih potepuha. Konstatiramo to-le: 1. Obžalujemo, da se ni našel v zbornici poslanec, ki bi bil bolj krepko, kakor je to storil poslanec Šilinger, urednik brnskega „Htasa", zavrnil klafača. 2. Nesramni, v zbornici potrjeni in v našem jeziku objavljeni napad na Kristusa zahteva javno zadoščenje na shodih. 3. S pasjimi dušami, ki sramote našega trpečega Boga, nobene dotike, nobene prijaznosti, ampak boj, boj do konca. Napadi na poslanca Gostinčarja v liberalnih listih nam še bolj diktirajo neizprosnost, ker nam dokazujejo, da se sistematično hoče ugonobiti krščanstvo na Slovenskem. Krivi nismo mi, temveč napadavci na svetinjo, katero bomo katoličani branili do zadnje kaplje krvi. Pri teh razmerah se moramo vprašati: Kaj nam pomaga narodnost brez vere? Tedaj mora veljati geslo: Boj za vero, četudi kkrvavi mučeniški narod! Trializem v nemški luči. Dne 21. maja je imel državni poslanec Do-bernig v Celovcu shod, na katerem je razložil mnenje alpskih Nemcev o trializmu. Dobernigov govor proglašajo zdaj nemški listi kot velezanimiv, ne-le zaradi tega, ker je bil Dobernig predsednik avstrijske delegacije, ampak tudi zato, ker se je govornik dotaknil najbolj kočljivih vprašanj precej stvarno. Gotovo tudi nas Jugoslovane zanima, kaj Nemci mislijo o trializmu. Zato naj podamo nekoliko posnetka iz Dobernigovega govora. Predvsem je Dobernig povdarjal, da se utrjuje solidarnost Jugoslovanov, na kar sta kazala predloga Dalmatinca Cingrije in Slovenca dr. Šušter-šiča v delegaciji g'ede zastopstva Hrvatov v ogrski delegaciji. Dobernig je takrat na interpelacijo nejasno odgovoril; toda tudi ta kraiki in mirni odgovor je bil na Hrvaškem kot državi nevaren konfisciran. »Gotovo je, da narašča slovanski val s severa in juga, kar sili Nemce in Madjare, da so tesneje združijo. Toda proti jugoslovanskemu vprašanju se avstrijski Nemci na madjarsko pomoč ne moremo zanašati. Madjarski narod je otok sredi slovanskega morja in bi se sam od sebe moral naslanjati na nemški element. Zato je treba kaj več govoriti o trializmu. Na Dunaju se iz tega vprašanja norčujejo, kakor so se ponorčevali tudi iz kneza Schvvarzenberga. Toda mi alpski Nemci, ki čutimo, kako se vse okoli nas ziblje, ne smemo glave vtikati v pesek. Kratkovidna bedarija bi bila, ako bi se za gibanje Hrvatov, Srbov in Slovencev ne menili, in to tembolj, ker sta se prva dva naroda, ki sta si bila prej sovražna, sprijaznila in podprta še s Slovenci, zasledujeta državnopravne cilje, ki dobivajo svoj odmev v bosenskem saboru. Z lepimi besedami se ne da vplivati na jake ljudske sile, ki na jugu delujejo, in naša dolžnost je, zasledovati to delovanje. Jugoslovansko vprašanje že nadkriljuje vprašanje češko-nemške sprave, ker je z zunanjo politiko monarhije v tesni zvezi. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je to vprašanje postalo važno in postaja oddnedodne važneje. O trializmu se bo veliko govorilo tudi, ko pride v državnem zboru na vrsto drugo branje aneksijske predloge, ki je bila tako nenadoma sprejeta v bosenskem odseku. Ne da se dolgo več odlašati ureditev državno-pravnega razmerja Bosne in Hercegovine, ker sabor v Sarajevu vedno zahteva, da hoče biti deležen posvetovanj o skupnih zadevah. Bosna in Hercegovina se ne moreta priklopiti ne Avstriji, ne Ogrski, ker bi s prvo ne bili Nemci, z drugo pa Madjari zadovoljni. Napravila naj bi se tedaj skupina dežel Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slavonije, toda ne več! Ne smemo pustiti, da bi se priklopila Dalmacija, ali pa Istra PObLISTEK. Binkošti pri slovenskih drvarjih v Bosni. .Jutri pojdete v Kruščico, slovenski drvarji hočejo zopet za binkošti imeti mašo. Kar pripravite se, čez praznika ostanete tam, potem pa hitro nazaj, ker bo v torek šola." Tako mi je rekel naš č. p. rektor pred devetimi leti v Travniku v Bosni. Vesel sem bil tega ukaza, ker sera vedel, da bom zopet enkrat smel k rojakom, živečim v temnili gozdovih, pri težkem delu, toda osamljenim in zapuščenim ne le od olikanih ljudi, ampak tudi, kar je še huje, da so daleč proč od cerkve. Grem k fratru, ki je shranjeval kovčege. Imeli smo v kolegiju prav zanimiv kovčeg, v katerem je bila spravljena vsa oprava za maševanje. Tu je med drugim ličen kelih s pateno in masni plašč, ki je na eno stran bel, na drugo stran rdeč, tako da se za binkošti, ko je pri maši rdeča barva, notranja stran ven obrne. Pregledal sem, če je vse v redu, šel k zakristanu po hostije, velike in male, in po masno vino, ker se pravega vina ne dobi lahko po gostivnah, še manj pa pri Judih. Drugo jutro sem se odpravil na kolodvor. „Molim kartu do Viteza," rečem pri blagajni. ,60 novčiča," se mi odglasi uradnik v monturi in mi da listek. Čez malo minut že sedim v vlaku, v ljubem bosenskem vlaku. Ali ste že kaj slišali o njem? Kakor igračka je ta lokomotiva in ti vagončki! Šine so komaj 60 cm vsaksebi, vse je kakor en miniature proti evropskim železnicam. In vendar se človek prav dobro vozi v teh va-gončkih. V drugem razredu je vsak sedež pravi fotelj zase, na katerem si na vseh straneh mehko podprt; še posteljo lahko iz njega narediš, če ga malo ven potegneš, S stropa visi zastor, ki te, če želiš, popolnoma zakrije. Seveda v četrtem razredu je malo drugače; tam je ves vagon brez notranjih sten, le nekaj klopi je notri, ki se lahko semtertja prenašajo. Bošnjakom je to tudi prav, ker silno radi na tleh čepe. Vlak zažvižga in se odpeljemo, pa ne za tekmo, ampak lepo počasi, skoz Travnik, ki je zelo dolgo mesto, in potem po Travniškem polju. Tu je za časa Rimljanov stalo veliko mesto ali tabor, kakor pričajo rimske izkopine. Tri postaje pozdravimo in že vidimo od daleč vas Vitez. Na postaji izstopim in premišljujem, kdo mi bo kovčeg nesel, ker pot bo dolga. Že zapazim od poprejšnjih ekskurzov znanega mi fanta, ki me je prišel na postajo čakat. Mignem mu, hitro priteče in mi odvzame kovčeg s prijaznim nasmehom na vprašanje: »Ali so te ata poslali?" Napotiva se po cesti proti Kiuščici. Kaj je Kruščica? Velikansko hribovje je to, ki se razprostira več ur daleč, in je zaraščeno z gozdovi. V teh cesarskih gozdovih je takrat drvarilo okrog 500 Slovencev. Sekali so bukve, smreke in hraste, nekaj pa jih je žgalo oglje v velikih kopah, katerih je bilo okoli 20. Gozdni uradniki so bili večinoma Nemci, delavci pa naši krepki Slovenci; posebno Štajerci, Goričani in Gorenjci. Bošnjakov je le malo, ker niso vešči tega dela. Od postaje Vitez pelje stranska železniška proga do Kruščice, to je do podnožja hriba, kjer je skladišče hlodov. Hlode spravljajo po rižah s hriba v dolino. Te liže so posebna znamenitost Kruščice. Misli si korito, ki je dva metra široko, narejeno iz najmočnejših plohov. To korito je kakih 10 kilometrov dolgo in se razcepi v več vej, ki peljejo v posamezne gorske predele ali grape, in vsa korita se stekajo v eno. Korita drže polagoma navzdol in so večinoma podprta z visokimi stebri, tako da izgledajo kakor neizmerni dolgi mostovi ali viadukt'. Ob koritih je na zunanji strani ozka deska, da se lahko po nji hodi, kadar teče voda po koritu; imenuje se ta deska .klop". Vodo pa daje neki potok, ki izvira pri vrhu hriba. Po potrebi se voda spušča v korita. Kadar nenadoma pridere voda, se večkrat pripeti, da zasači kakšnega človeka, ki gre ravno po sredi korita. Če ne stopi hitro ven na .klop", ga voda zagrabi in z veliko hitrostjo nese v dolino. Toda ne zgodi se mu drugega, kakor da ga pošteno premoči in prestraši. Le to škodo ima, da mora še enkrat iti navzgor. Te riže so pristno slovensko delo. Pravijo, da so le Slovenci tako močni in spretni, da dobro znajo les sekati in plaviti po teh rižah. Z dečkom sva se torej napotila proti Kiuščici. Pot se vleče dobro uro, najprej nas pelje po cesti, potem pa v stran ob železniški prog', po kateri vozijo le tovorni vlaki. in Trst jugoslovanskemu kraljestvu, ker bi bili s tem Nemci odrezani od morja. Resnica je, da monarhija boleha na dualizmu in da bi utegnil biti trializem Se večje zlo. Ali bi ne bilo prav, ko bi se mislilo nekoliko na centralizem, ali pa če bi se namesto obeh delegacij uvedel nekak državni svet, v katerem bi se reševale skupne zadeve po poslancih obeh zbornic iz Avstrije in Ogrske in iz bosenskega sabora. Gotovo je, da moramo Nemci glede razvoja zadev na jugu imeti oči odprte, da nas kaj ne iznenadi." Ta Dobernigov govor je za nas Slovence zanimiv iz dveh ozirov. Prvič zaradi tega, ker se to vprašanje tudi Nemcem zdi pereče in važno; drugič pa zato, ker dokazuje, da bi za slučaj ustanovitve trializma Nemci radi obdržali Slovence v svojih ljubeznivih krempljih. Loterija. Kakor je »Gorenjec" že pred dvema mesecema poročal, je predložil avstrijski finančni minister državni zbornici načrt za odpravo sedanje loterije, namesto katere bi se vpeljala takozvana razredna loterija, kakršna je v podobni obliki na Ogrskem že dlje časa. Predloženi načrt ima v glavnem sledečo vsebino: Mala, t. j. sedanja loterija — imenuje se tako, da se razločuje od razredne — se odpravi, ko bo prinesla razredna loterija državi najmanj 20 milijonov kron dohodkov na leto. Obstojali bodeta dotlej obe loteriji skupaj. Ko bo prekoračenih 20 milijonov — v načrtu stoji besedica »najmanj", ki pomeni celo zahtevano svoto — bo stara loterija polagoma odpravljena, sedaj tu, potem tam, tako da bomo imeli v Avstriji nazadnje samo razredno loterijo. No, do takrat bo preteklo še precej let, vendar pa ho čemo danes v zvezi z opisom razredne loterije izpregovoriti nekoliko o zgodovini stare loterije. Ta zgodovina je bolj malo znana, dasi pozna vsakdo loterijo, marsikdo žal še preveč. Loterija je doma v Italiji, kjer je nastala že v šestnajstem stoletju v Genovi na prav nenavaden način. Veliki svet, najvišja oblast mesta, je bil sestavljen iz petih mož, ki so jih vsako leto izžrebali iz 90 najvplivnejših meščanov. Vsak izmed teh je dobil eno številko, katero je potem žreb odločil. Seveda je bilo žrebanje izreden dogodek ter so meščani ugibali svoje kandidate, na katere so stavili. Iz teh stav se je v teku časa razvila prava igra, kakor je loterija še danes, ter se je razširila najprvo v Italiji, pozneje pa po celi Evropi. Zanimiva je vpeljava loterije na Nemškem. Želelo se je, da naj bi se z loterijo zopet napolnile državne blagajne, ki jih je bila sedemletna Ko prideva tja, se pokažejo najprej kočice bosenskega sela .Kruščica", potem se šele začne slovenska naselbina. Toda oko zastonj išče večjih hiš ali mogočnih stavb. Same barake, kamor pogledaš. Le dve ali tri okusno zidane vile gozdarskih uradnikov stoje na holmcu. Z dečkom greva mimo žage, mimo skladišča hlodov. Tukaj mi pritečejo naproti otročiči neke tirolske družine, ki so me od poprej že poznali. Tu je pred menoj tista deklica, ki je bila pred leti že na tem, da bi jo bili pokopali. Ležala je že ves dan na mrtvaškem odru. Kar zaslišijo zvečer, ko sede pred hišo, v hiši neko ječanje. Pogledajo k rorličku, pa vidijo deklico sedečo v rakvi. Bila je le navidezno mrtva. Sedaj leta okrog zdrava. Tam me iz neke hiše pozdravljata dva stara zakonska, Štajerca, on je starosta vseh delavcev v Kruščici. Zopet me pozdravi, ko greva naprej, nekdo pred hišo, še bolj prijazno kot prejšnja. Kdo je to? To je posestnik kantine, Žid, ki se že veseli navala ljudi, ker bo tu božja služba. Ta Žid je bil že šel nadškofa naprosit, naj stalno nastavi duhovnika v tem kraju, seveda ker bi to njemu neslo. Greva dalje, pri prihodnji hiši me vidijo, pa nič ne pozdravijo, protestantje so. Cel Babilon je res ta Kruščica, kakor sploh Bosna. Zdaj stopi deček pred mano na rižo in gre po klopi dalje. Jaz seveda za njim — pa prideva kmalu na kraj, kjer je bil pod rižo globok prepad, da se mi je skoraj zavrtelo v glavi. Nisem vedel, kam bi gledal, zraven mene je v riži voda drla v nasprotni smeri, pod mano je pa zijala glo- bOČina. _ Konec prih. vojska docela osušila. Takrat je vladal na Nemškem Friderik Veliki in je po nasvetu svojega poslanika v Londonu poklical nekega Italijana, po imenu Calzabigi, da bi mu predložil par načrtov za izboljšanje državnih fnanc. Calzabigi je bil zanimiv človek. Z izredno podjetnostjo in iznajdljivostjo je združeval nagnjenje do goljufije in nepoštenosti, radi česar je pruski poslanik v Londonu v svojem priporočilu tudi svaril kralja, naj Italijanu ne zaupa preveč. Prvi nasvet tega poštenjaka je bila vpeljava male loterije, kar se je tudi leta 1763. res zgodilo. Kot taka je obstojala loterija kakih 50 let, deloma oddana v najem, deloma v državni režiji. Donašala je državi lepe dohodke na škodo revnejšega prebivavstva, ki je stavilo s posebno vnemo. Tako je bil obsedel loterijski hudič meščane v Luck:nwaldu leta 1795., da so se godile velike sleparije, goljufije in tatvine, samo da so ljudje imeli denar za loterijo. V preiskavah so se izgovarjali, da se jim je prikazal duh in jim je številke povedal. Takih posledic, kot tukaj, drugod po Nemškem mala loterija sicer ni imela, pač pa je bilo dovolj vzroka, da so državniki pričeli misliti na odpravo te igre in so jo res v začetku 19. stoletja popolnoma zatrli. Mesto nje je prišla razredna loterija, ki je sicer na Nemškem starejša kot mala loterija, pa se ni mogla razviti radi hude konkurence, ki jo je delala mala loterija. Leta 1813. so uvedli nanovo razredno loterijo, ki je za časa Napoleonovih vojsk prenehala, potem se je pa udomačila. Od takrat je na Nemškem razredna loterija dober vir državnih dohodkov ter donaša na leto 45 milijonov mark (5i milijonov kron) čistega dobička. Konec prih. Gospodarski del. Živinorejska razstava v Selcih bo na binkoštni torek. Obeta, da bo lepa. Zadruga hoče pokazati, kaj je štorih v petih letih. Kdor ima lepo živino, naj jo pripelje. Obenem bodo dobili nakupovavci priložnost, da si bodo lahko izbrali lepe krave. Naprodaj bo tudi 16 lepih telic, ki jih redi živinorejska zadruga na svojem pašniku v Martinvrhu. Na veselo svidenje v kranjskem Pincgavu! Zatiranje hrošče v. Deželni odbor kranjski je naročil vsem županstvom, skrbeti za to, da se pridno zatira rjavi hrošč. Kako je postopati pri zatiranju, je podrobno obrazloženo v uradni okrožnici deželnega odbora z dne 18. marca, št. 4783. Mnogo občin se ne ravna po teh navodilih, ampak so sklenile drugačno postopanje, ki pa ne obeta mnogo vspehov. Slišijo se številne pritožbe, da se po nekaterih občinah hrošč sploh ne zatira, po drugih pa le nezadostno. Županstva se opozarjajo na neizmerno škodo, ki jo je črv napravil zadnja leta po vseh nasadih, njivah, travnikih, vrtovih in vinogradih. V živo korist prebivavstva je, da kar naj prid ne je pokončuje škodljivca. Zategadelj se županstvom najnujneje priporoča, da postopa natančno po navodilih uradne okrožnice dež. odbora. Ljudstvo pa, bodisi odrasli ali pa otroci, naj pridno podpira županstva pri zatiranju hroščev. Živinozdravstveni tečaji. Ker se po deželi razširjajo napačna mnenja o namenih živino-zdravstvenih tečajev, ki jih namerava prirejati deželni odbor kranjski v različnih krajih kranjske dežele, nam je deželni odbor poslal nastopna pojasnila: Nameravani živinozdravstveni tečaji imajo le namen, kmečke posestnike in njihove sinove poučevati v umni živinoreji, anatomiji in biologiji ter higijeni živine, kakor tudi izobraževati za prvo pomoč pri poškodbah in pri porodu goveje živine. Tečaji nimajo namena ustvariti poseben stan »živinozdravniških pomagačev", ki bi iskali zaslužka od izvrševanja živinozdrav-niške prakse. Absolventje tečajev bodo smeli pridobljeno znanje vporabljati le v svojem gospodarstvu in kvečjemu sosedom svetovati in pomagati pri poškodbah in porodu goveje živine. Pridobivanje premoga. Največ premoga na svetu se pridobiva v Združenih državah v Ameriki. V letu 1911 se je porabilo na vsej zemlji 1*3 milijarde ton premoga. Od te silne množine so producirale Zedinjene države 501*6 milijonov ton, Angleška 296 milijonov, Nemčija 245 milijonov ton in na četrtem mestu je Avstrija, ki daje 55 milijonov ton premoga na leto. Velike klavnice. Župnik J. Trunk piše v knjigi: »Amerika in Amerikanci" o klavnicah v Chicagu sledeče: Zelo zanimive so klavnice, ki tvorijo mestni del zase (Union Stockyards). Tu le nekaj podatkov: Samo hlevi pokrivajo 200 ha (346 oralov) zemlje; jasli so dolge 40 km, korita za napajanje 30 km. V hlevih je prostora za 75 000 goved, 300 030 svinj, 50.000 ovac in 5000 konj. Tu prodajo na leto 3 do 4 milijone ovac, 100.000 konj. 7 do 8 milijonov svinj in 4 do 5 milijonov goved. Vrednost te živine znaša 300 milijonov dolarjev. Dve tretjini ali še več pokoljejo v klavnicah in meso razpošiljajo na vse strani; pri razpošiljanju je zaposlenih 25.000 ljudi in vrednost raznih proizvodov znaša 320 milijonov dolarjev na leto. Največji tvrdki sta Armour &. Co. in Swift & Co., ki imata zaposlenih 14.000 mož. DOPISI. Iz Tržiča. Po dolgem času je imel trški občinski odbor zopet sejo. Pripomniti moramo da stari občinski odbor, ker popolnega, novega še nimamo. Dva razreda, drugi in tretji, sta izvoljena, a prvi še vedno čaka rešitve. Ne ve se, kdaj se bo vršila. Tako zavlačevanje je mogoče edinole v Tržiču. Že 19. novembra so se vršile občinske volitve. Dočim imajo po celi deželi že novoizvoljene občinske odbore, smo pri nas še vedno v tem prijetnem položaju — da čakamo, kaj bo. — S prvim junijem se naseli novi okrožni zdravnik g. dr. Avgust Mayr pri nas. Stanoval bo na trgu, v hiši gospe Abačič. Iz Radovljice. Na praznik Vnebohoda je bila v Radovljici birma. Presvetli se je pripeljal iz Ljubljane v sredo popoldne z vlakom ob eni. Radovliičani so letos prav posebno slovesno vsprejeli in pozdravili svojega škofa. Na^ kolodvoru sta ga pozdravila okrajni glavar g. Župnek in domači gospod kanonik-dekan. Ves mestni zastop z županom Roblekom na Čelu pa je škofa čakal na trgu pred cerkvijo in ga tu najiskreneje pozdravil. Pozdravila so škofa tudi razna društva in šolska mladina pod vodstvom učiteljev. Vse mesto je bilo v zastavah Vsi meščani brez razlike političnega mišljenja in vere so okrasili svoje hiše z lepimi slovenskimi in cesarskimi zastavami. Vseh birmancev je bilo okrog 180. V mestu je na dan birme vladal vzoren red in nekak svečan mir. Celo iz posameznih gostilen ta dan ni bilo čuti nobenega vpitja, plesa in razgrajanja. Zato pa vsa čast mestu Radovljici! Iz Selške doline. Živinorejska zadruga v Selcih je imela na Vnebohod občni zbor. Poročilo izkazuje koncem leta 163 zadružnikov, med letom jih je pristopilo 12, odstopil eden; dohodkov je imela 46.789 K Od h, izdatkov 46 360 K 36 v G. drž. in dež. posl. Demšar je po občnem zboru poročal o delovanju deželnega in državnega zbora za povzdigo kmetijstva. Naša živinorejska zadruga je k povzdigi živinorejstva po deželi veliko pripomogla ; po tej izkušnji so začeli delati drugod. Nikar naj se ne misli, če je zadruga že stara, da ne potrebuje podpore, kajti ko je prebijala led, jo je to veliko stalo in se ji še sedaj pozna v računih. G. Tavčar je poudarjal, kako važno je za prospeh živinoreje, da se nakupijo lepi biki. Zadnje čase se v tem veliko greši. Starejši biki, ki se kupijo na Pincgavskem, so povečini izmečki. Kmetijska družba, oziroma deželni odbor naj vzame poleg uradnikov, ki gredo kupovat, vselej saboj vsaj nekaj izkušenih kmetov živinorejcev. Pri nakupu na] se ozira tudi na domačo prirejo. V zadnjih časih se je po dobri izbiri priredilo že v domači deželi, posebno v Selški dolini, nekaj prav čednih bikov. Pri nakupu te živine naj se nikar ne pritiska domačih živinorejcev, ampak naj se plača po isti ceni, kakor v Pincgavu. — Po daljšem razgovoru se sklene, da priredi zadruga v jeseni stanovsko zborovanje živinorejcev. Vsi stanovi jih imajo, pridimo skupaj še živinorejci, da se posvetujemo o naših zadevah in se tudi med nami še bolj vzbudi stanovska zavest. Iz Podmelca. Tu gradi blizu kolodvora novo tovarno za kristalni led tvrdka A. Križnic & Co., ki bo preskrbijevala hotele po Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem s kristalnim ledom. Izdelali ga bodo na dan 600 do 1000 metrskih stotov in ga začeli razpečavati meseca avgusta. Iz državnega zbora. Vlada hoče zopet zvišati plače uradnikom in potrebuje za to okoli 30 milijonov kron. Denar hoče dobiti s tem, da bi zvišala bogatinom osebno-dohodninski davek in pa davek na žganje. Dežele, ki imajo dolgove, bi rade ta davek na žganje same dobivale, vlada se pa temu upira. Debata o službeni pragmatiki v državni zbornici tedaj ne more nikamor naprej. Ker vlada noče ničesar storiti glede hrvaških zadev, Hrvaško-slovenski klub ne misli glasovati za proračunski provizorij. Klub tedaj poizkuša zastaviti z obstrukcijo. Gotovo bode pa slovenska obstrukcija v državnem zboru prav kmalu začela delati preglavice slovenskim liberalcem. Prav tisti, ki so pred 14. dnevi še kričali, da obstrukcija mora biti, in dr. Šusteršiča pitali z izdajico, ker ni hotel precej obstruirati, ampak je sprva poizkusil zlepa, bodo čez en teden že vpili: Za božjo voljo, dr. Šusteršič je znorel, ker njegov klub obstruira. — Ker so se naši poslanci v obilnem številu vpisali kot govorniki in se hočejo udeležiti debate, že tarna dr. Ravnihar, da novega nimajo nič povedati, da bodo premlevali le stare fraze. Tudi zadeva, da Hrvaško-slovenski klub hoče pričeti nova pogajanja z vlado zaradi reciprocitete zagrebškega vseučilišča, slovenskim liberalcem prav nič ne ugaja, ker jih srce še najbolj vleče gori k Husovcem. Posebno je speklo slovenske na-prednjake, ker se je izrekel justični minister za odstranitev porotnih sodišč v tiskovnih pravdah in za prepoved imuniziranja konfisciranih člankov. priloga „Gorenlcu" štev. 21 Ig 11912. pujsi žalostno krulijo, ker se več dobivali Macharjeve piče v boje, svoja Brezverski da ne bi korita. Prememba ministrstva. Med poslanci v državnem zboru se govori o tem, da bode Siurgkhovo ministrstvo odstopilo in da se sestavi parlamentarno ministrstvo. »Nemški narodni zvezi" te govorice ne ugajajo, zato se je že izrekla, da bo nastopila proti takim poizkusom. Za izseljence je govoril v državnem zboru poslanec Jaklič. Zahteval je pomnožitev konzulatov, pri katerih naj bi bili nastavljeni posebni uradniki v varstvo izseljencev, in naglasa! je, da se ta zadava prei ne bode dobro uredila, dokler se ne napravi poseben zakon ki bo varoval izseljence izkoriščanja in sleparstva. Nr.d 20 milijonov kron plačajo avstrijski izseljenci prevoznih stroškov tujim parnikom na leto. Slovenska krajevna imena na Koroškem, ki so bila že davno prej udomačena, kakor nemška imena, *o Nemcem trn v peti. Nemški ljudski svet za Koroško hujska župane, da naj se pritožijo na trgovsko ministrstvo, ker so slovenska krajevna imena navedena v poštnem krajevnem imeniku za Koroško. Rusinsko vseučilišče v Lvovu je baje zagotovljeno in izide te dni glede tega cesarjevo lastnoročno pismo. Rusini zahtevajo, da naj bo do ustanovitve novega vseučilišča sedanje lvovsko vseučilišče dvojezično. Budimpešta. V zbornici je bila dne 22. t. m. volitev predsednika med hrupom in pretepom. Opozicija se volitve ni udeležila. Oddanih je bilo 210 glasovnic, vse za grofa Štefana Tiszo, ki je prevzel predsedstvo in obljubil deiati na to. da bo zbornica mogla uspešno delovati. — Socijalni demokratje so imeli šest shodov. Skupni obhod po mestu je policija prepovedala. Strankino vodstvo je sklenilo, da naj se prične štiridnevna generalna stavka, da bodo lahko neprenehoma shodi in demonstracije za splošno volivno pravico. V Budimpešti se je dne 23. t. m. proizvajala cestna revolucija. Socijalni demokratje so prišli v velikem številu pred parlament. Okoli 11. ure je policija s sabljami začela razganjati množico, ki je ustavljala vozove cestne železnice in pobijala okna. Izmed množice je nekdo ustrelil in ubil huzarja.. Množica je narasla na 2000 oseb, ki je metala kamenje na policijo in ustrelila okoli 70krat iz revolverjev. Tudi policija je začela streljati proti množici in ubila 4 osebe, 80 jih pa nevarno ranila. Demonstrantje so zgradili bari kade iz prevrnjenih tramvajskih vozov, izruvali in pokončali okoli 20 0 plinovih svetilk in pričeli napad na konjenico in vojaštvo. Takoj se je pričel boj po vseh ulicah, ki vodijo do zbornice. V zbornični seji, katero je vodil predsednik Tisza, je nas:al velik ropot, ker je predsednik odobraval nastop vojaštva. Iz sosednjih mest se je poklicalo vojaštvo v Budapešto. Demonstracije so se nadaljevale tudi popoldne. Rdečkarji so razdejali šupo za električne vozove, pobrali poslovne knjige in jih zažgali na ulici. Na petih krajih so tudi zažgali poslopja Ker je pri izru-vanih svetilkah izpuhtel plin in so delavci pri plinarni začeli štrajkati, je bil zvečer velik del mesta v temi. Cestna železnica ne vozi več, trgovine so zaprte. V Bosni dobijo novo šolsko postavo, da bo, kakor v Avstriji, za vsakih 40 šoloobveznih otrok treba zidati v dotičnern kraju posebno šolo. Učiteljske moči bodo pa izpričevalo učne spo-sobljenosti dobile šele tedaj, če so dovršile eno leto praktičnega poučevanja. Bolgarski in črnogorski kralj bodeta obiskala začetkom prihodnjega meseca našega cesarja na Dunaju. Ruski poslanik Izvolski v Parizu se je trudil, da bi bil pridobil francosko vlado za Turkom nasprotno politiko in je intrigiral posebno proti francoskemu poslaniku v Petrogradu. Francoski diplomatje so pa sklenili, da hočejo ostati nevtralni. Na ruskih vojnih ladijah pred Kron-stadtom so nameravali napraviti pomorščaki upor in pomoriti častnike. Toda zaroto je neki mornar izdal in glavni zarotniki so bili postavljeni pred vojno sodišče. Izdajalec se je pa iz strahu pred maščevanjem obesil. Visoko v zraku. Neki francoski vojaški zrakoplov se je dvignil v višavo 2900 metrov. Na Švedskem je bil v zbornici predlog, da bi ženske imele volivno pravico, odklonjen. V Barceloni je policija preganjala anarhiste. Neki anarhist je policaju prerezal trebuh in pobegnil. Tri druge anarhiste so pa ujeli in zaprli. Princ Jurij Viljem iz Kumberlanda se je peljal k pogreou svojega strica danskega kralja v Kodanj z avtomobilom, katerega je sam vodil, s hitrostjo okoli 100 km na uro. Ker je prezrl neko svarivno tablico, je zadel z avtomobilom v drevo s tako silo, da se je princu zdrobila lobanja in se udrlo oprsje. Tudi njegov sluga je mrtev, šofer si je pa zlomil roko. Princ je bil star 31 let. Pokopali so ga v Gmundenu. Izgon Italijanov iz Turčije. Kot odgovor na napade italijanskega brodovja v egejskem morju je dne 21. maja turško ministrstvo skle- nilo, da morajo tekom 14 dni vsi Italijani razen delavcev na Železnicah, duhovnov in vdov, zapustiti turško ozemlje. Vseh Italijanov na Turškem je okoli 50 000 in samo v Carigradu jih biva 10C00. Italijani bodo posebno hudo prizadeti s tem ukazom, ker bo s tem uničena njihova dobro razvita trgovina na Turškem. Turki pravijo, da so ta izgon sklenili posebno zaraditega, ker so Italijani civilne uradnike na Rodosu proti narodnemu pravu razglasili za vojne ujetnike. Italijansko-turška vojska. Italijani poro Čajo, da so se generalu Amegliu dne 17. t m. Turki na Rodosu popolnoma podvrgli. Zaplenili so Italijani 4000 pušk, dve gorski bateriji, dve strojni puški in mnogo ?treliva. Padlo je v boju 200 Turkov in 1200 je bilo vjetib. 750 Turkov z 29 častniki so Italijani že dali prepeljati v Italijo. Na poslopju ujetega glavnega guvernerja v mestu Rodosu stoji napis: Kraljeva italijanska vlada. Prišli so na otok že italijanski trgovci s svojim blagom — V Marmorskem zalivu nasproti Rodosu so Italijani pod admiralom Amarom bombardirali in razdejali turško vojašnico. — V zbornici v Carigradu so pa Turki sklenili, da se ne udajo, ker zahteva čast domovine, da se neoma-jane ohranijo vladarske pravice turškega sultana. Vojnemu ministru se je dovolil vojni kredit enega milijona funtov. Iz Afrike so Italijani vojake začeli odpošiljati domov in jih bodo nadomeščali polagoma z mlajšimi vojaki. — V Tripolisu nameravajo Italijani napraviti morsko kopališče. Osnovala se je v ta namen delniška družba z glavnico dvainpol milijona kron. Turki so pa odpustili prebivavcem Tripolisa za letos vse davke. Balkanske zadeve. Italija je čedna zaveznica Avstrije. Z Rusijo se je Italija na tihem domenila, kako naj se urede zadeve na Balkanu za slučaj, če pride kakšna izprememba. Ko prideta prihodnji mesec na Dunaj bolgarski in črnogorski kralj, se bode gotovo govorilo o novem položaju na Balkanu. Rusko vojno brodovje kroži po turških vodah pred Dardanelami, kar dela Turčiji velike skrbi. Turčija je že vprašala Rusijo, čemu zbira vojaštvo ob meji. Rusija je sicer odgovorila, da nič hudega ne namerava, gotovo pa je, da hoče Rusija sedaj dognati vprašanje glede Dardanel in glede perzijske meje. To bo poizkusila doseči najprej s sklicanjem evropskega kongresa, če se pa to ne posreči, pa z orožjem. Nove velike vojne ladije. Amerikanci so dne 18. t. m. spustili v morje največjo vojno lad;o .Texas", ki ima 28 367 ton, 573 čevljev dolgosti in 25 vozlov hitrosti. Japonci so pa isti dan spustih v morje križarico »Kongo", ki je najtežja vojna ladija, odrine vode 27.5C0, je dolga 704 čevlje in ima hitrost 28 vozlov. Vsi stroji razen turbin so na krovu. Na Kitajskem se ;e začelo preganjanje kristjanov. Več katoličanov je bilo pomorjenih in nekaj katoliških cerkva požganih. Novičar. •Narodni svet». Po izgledu nemškega .Volksrala" bi radi slovenski liberalci ustanovili »Narodni svet", za katerega bobnata .Narod" in „Dan", da bi se ustanovil v Trstu. Zanimivo je pri tem dvoje. Prvič to, da hočejo liberalci ustanoviti ga v Trstu in ne v Ljubljani, ker hočejo med tržaškimi Slovenci napraviti zmešnjavo in podkuriti jih proti SLS, češ, da ona ni vneta za .Narodni svet", ki bi branil naše aarodne postojanke proti tujcem. Drugič pa to, da prav v istih člankih, ko liberalci pišejo za »Narodni svet", oznanjujejo kulturni boj. t. j. boj za nevero, kot glavno nalogo »Narodnega sveta". Ker v program S. L. S. spada vera, kateri liberalci napovedujejo boj, tedaj je samoobsebi umevno, da morajo naši možje liberalnim sleparjem pokazati figo. »Prokletstvo satana", pravi .Dan", »leži nad nami, ker je zdravo jedro naroda že skoro tudi okuženo od gnilobe narodnih voditeljev." Mi temu pritrdimo s pristavkom, da je ta satan — liberalizem. Sestanek županov v Radovljici. Zadnji torek so se na poziv deželnega odbora zbrali v Radovljici v salonu pri Hudoverniku župani in občinski odborniki celega radovljiškega sodnega okraja. Na sestanek je prišel g. deželni odbornik dr. Pegan, ki je v zelo poljudni in praktični obliki poučeval zbrane župane in odbornike o njihovih dolžnostih in pravicah. Obenem je tudi odgovarjal županom na njihova vprašanja in jim dajal potrebnih navodil. Tak praktični poučni tečaj je neprecenljive vrednosti za posamezne župane in občinska starešinstva, posebno v sedanjem času, ko se toliko bremen nalaga občinskim zastopora od raznih oblastev, ko bi vsak župan skoraj moral biti jurist, da bi vedno pravo zadel in vse po paragrafih reševal. —Dne 22. maja se je vršil enak županski shod na Jesenicah za kranjskogorski sodni okraj. nNarodni dom" v Ljubljani je postal, kakor smo zadnjič omenili, posest nenarodnih in narodnosti naravnost sovražnih rdečkarjev. Zdaj so se pa ganili ljubljanski absolutni narodnjaki in malo manjka, da jih ni sram, ker so izročili »Narodni dom" internacijonali. Zadnji ponedeljek je »Dan" takole zastokal: »To je le ponosno ime stavbe, ki pa niti pri merodajnih faktorjih ne zasluži tisto, katero bi moral imeti tak narodni hram. Težko je človeku pri srcu, ako pride kak slovenski gost ali zunanji rodolub v Ljubljano in poseti »Narodni dom", trdno uverjen. da dobi stalno slovensko družbo. Kako začudeno je vprašanje po naši narodni mlačnosti, ko niti v takih prostor.h. kakor je .Narodni dom", ne najde družbe, katero je pričakoval, ker se žal poslužujejo marsikaterikrat raje lokalov, katerih lastniki so naši zagrizeni nasprotniki." — »Slov. Narod" je isti dan narodnemu navdušenju pritisnil svoj pečat, rekoč: Slovencem so vse take stvari — he-kuba, zato pa nas tudi že na vseh koncih in krajih vrag jemlje." — Dä, da, če se sramoti Bogt, potem izginejo ideali, potem jemlje vrag. Napadi liberalnih časopisov. Ni ga menda na svetu časopisja, ki bi bilo bolj grdo in umazano, kakor jo slovensko liberalno in tudi socialistično časopisje. Skoro bi rekli, da je edina tvarina, katero ti listi obdelujejo, napadi na duhovnike. Obrambno društvo je imelo sejo minuli ponedeljek v Ljubljani. Iz poročila tajniko-vega posnemamo, da je bilo v 1. 1911 samo v slovenskih liberaln-h Časopisih vseh napadov ogromno število, namreč 1432. Največ je bilo kajpada napadenih duhovnikov. V letošnjem letu, ko nimamo še pet mesecev, je društvo razposlalo napadenim že 585 naznanil. Napadi po nekaterih listih se sicer omejujejo, kar priča, da so se liberalci že sami naveličali prežvekovati venomer to ostudno gonjo na razne osebe. Zastavo častikraje in obrekovanja nosi brez dvoma eden najgrših listov, ki dela svojemu imenu veliko nečast, to je »Slovenski Dom". Ta pogoltne povprečno v vsaki številki 10 do 15 duhovnikov, prej jih je ob času volitev po 30. Kakor je videti, se je tudi temu želodec skrčil. Rdeče časopisje prinaša sicer manj osebnih napadov, a toliko bolj zastruplja svoje bravce s protiverskimi in brezbožnimi dopisi. Ubogo ljudstvo, ki more tako nečedno in gnjusno pičo požirati. Nečuven škandal so vprizorili v Ciribu ondotni socijalisti prvega majnika. Čirih je po večini zagrizeno, protestantovsko mesto, kraj, kjer se zbirajo najhujši anarhisti in drugi politični lopovi. Čirih je glavno gnezdo socijaine demokracije. Napravila je ta stranka, ki trdi v slepilo ljudem, da ji je vera zasebna reč, velik izprevod delavcev po mestu. Na čelu izprevoda je korakal neki rdečkar, oblečen kot katoliški mašnik, z rožnim vencem in brevirjem v roki, okoli njega so stopali sodrugi v belih koretljih s križi na ramah. V rokah so nosili tako ostudne in pohujšljive napise, da je vse poštene ljudi, ki so videli ta prizor, obšla rdečica Tako nastopa stranka, ki hoče biti učiteljica izobrazbe med delavstvom. Nič boljša, nego ta švicarska svojat, ni slovenska rdečkarija, ki si pa še ne upa pokazati na ta način svoje olike, ker je.preslaba. Poizkuša sicer svojo umazanost in sovraštvo do cerkve kazati v »Zarji". Minuli teden je prinesla neko tako satansko zlobno notico o sv. očetu Piju X., da se čudimo, da ni državni pravdnik posegel vmes. Daleč je zašlo delavstvo, ki svo težko prisluženi denar izdaja za tak surov listi kakor je .Zarja". Na Jesenicah so škofa ob birmi prav lepo sprejeli. Navzoč je bil na kolodvoru ob prihodu Presvetlega ves občinski odbor in razna društva. Kako je to liberalce zbodlo, dokazuje poročilo v »Narodu", ki pravi: „Da so bili vsi sloji zastopani, priča že dejstvo, da je jeseniške .značaje' zastopal nekdanji voditelj narodno - napredne stranke na Jesenicah. Pričakoval je škofa na kolodvoru in odkrite glave molil poleg njega v spfemstvu veseli del rožnega venca. Pri sprejemu Ptesvetlega bi bil moral nastopiti Paarov osel. Ker je pa videl, da mu delajo gotovi kolegi v človeški obliki konkurenco, je to pot pozdrav opustil." — Ali je to stranka inteligence, če njeno glasilo piše tako podlo o voditeljih narodno-na-predne stranke? Čudni značaji bi pa res bili Jeseničani, ako bi se dali ustrahovati s psovkami takega surovca. Iz Kranja na Rupo je za pešca pičle pol ure. Vabila za zadnjo predstavo v .Ljudskem domu" v Kranju pa so rabila več kot tri dni, da so prehodila to pot. Kje neki tiči vzrok te hitrice ? Omenimo, da so bila vabila oddana v soboto zjutraj ob deveti uri na kranjsko pošto in da pismonoša vsak dan nosi pisma na Rupo. Novi g. poštar tega gotovo ni kriv. Tekmovavno streljanje gorskih polkov v Ljubljani. V navzočnosti domobranskega ministra, zastopnikov vlade, dežele, mesta in šole je pokazalo zadnjo soboto deset ljubljanskih srednješolcev, najboljših strelcev, kako znajo streljati. Odlikovani so bili dijaki: Leveč. Rode in Schauta, ki so bili zmagovavci, z lepimi darili. Nagovoril je dijake minister s patriotičnimi besedami. Razdeljevanje nagrad moštvu c. kr. gorskih polkov je bilo dne 21. maja. Najboljši strelci so bili: Albin Jordan, Alojzij Cenar in Jožef Terčič. Obča obrtna nadaljevavna šola v Kranju priredi dne 26. in 27. t. m. v deški ljudski šoli razstavo risb, ki so jih v preteklem šolskem letu fma f a 1| tinlAlMflA? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsied prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feiler-iev llUabv II UVlvUUIv i fluid z znamko .Elsafluid*. Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici Elsatrg 264 (Hrvatska). j i4g_|3 izgotovili obrtni učenci. Rastava bode oba dneva odprta od osme ure do poldne. Prvi dan, t. j. 26. t. m , ob 11. uri dop. se bodo razdelili učencem letni izkazi in izpričevala ter 9 najboljšim risarjem častna darila, ki so ae nakupila z doneskom, katerega je v ta namen nal lonila tukajšna obrtna zadruga. — Obisk razstave je dovoljen vsakemu in je brezplačen, kakor tudi udeležba pri razdelitvi daril. PreSernova koča na Stolu se otvori dne 2. junija. Izlet škofjeloškega okrožja „Orlov" k Sv. Joštu. Tako lepega izleta, kakor je bil v nedeljo, 19. t. m., škofjeloško okrožje .Orlov* še ni imelo, zakaj toliko .Orlov" skupaj Sv. Jošt še kmalu ni videl na svojem prijaznem gričku. Nad 90 jih je bilo, 70 v kroju, med temi 13 celo iz Smlednika. Po skupnem obhajilu in sv. maši. katero je daroval br. Kavčič iz Selc, se je v šoli vršil občni zbor; soba je bila nabito polna in za toliko število premajhna. V splošno navdušenje so govorili: poslanec Demšar, br. Urbas, Sedej, ki so fante bodrili k ljubezni do vere. domovine, narodnosti, ljubezni med seboj in k zavednosti. Nato se je vršila volitev in so bili izvoljeni: Sedej, preds., Urbas, podpreds; odborniki: Grohar, Kavčič, Tavčar. Šparovec, Oblak, Langerholz. Fajgelj, Pušar, Kramaršič, Pregelj. Celo slavnost pa je povzdignila selška godba, ki nam je zaigrala več lepih komadov. Vsa čast ji I Ponosni smo, da imamo svojo okrožno godbo. Z godbo na čelu smo popoldne odkorakali od Sv. Jošta in s težkim srcem smo se ločili, toda v trdni nadi, da se prihodnje leto zopet vidimo pod Sv. Joštom, in tedaj v Še večjem številu. Na zdar! Dijaški izleti. Zadnji torek je imelo di-jaštvo tukajšnje gimnazije svoje izlete Učenci I. a razreda so šli čez Sv. Jošt v Loko; I b v Tržič in k sv. Ani; II. a čez sv. Jošt na Jamnik in v Kropo; II.b iz Kranja peš v Kamnik; III.a k Belopeškima jezeroma; III. b na Vrbsko jezero in v Celovec; VI. razred pa si je ogledal nove naprave za deželno elektrarno na Završnici. Stoletnica. V Kranju je včeraj pel veliki zvon. ker je ta dan obhajal stoletnico odkar je bil vlit. Zvon ima veličasten glas. da je malo takih. Vlil ga je ljubljanski zvonar Vincencij Sa-massa. Prejšnje zvonove je uničil požar I. 1811. — Na ljubljanskem gradu so pa stoletnico obhajali ta teden štirje topovi, ki naznanjajo požar. Vliti so bili v Paviji. Podbrezje. (Zahvala in prošnja ) Za pogorevce v Žverčab so darovali: Preč. g. dr. J Marinko 10 K; preč. g. Peter Bohinjec, župnik v Dupljah, 10 K; g. K. VVindischer, svečar v Kranju, 10 K. Župni urad v Podbrezjah trka na usmiljena srca in prosi milodarov. Dobrotnikom Bog plačaj! Izpremembe pri sodnijah. Za sodnika v Kranj pride g. Fran Pernuš iz Litije, g sodnik Ivan Šinkovic pojde iz Radovljice v Ljubljano in sodnik Ivan Vrančič iz Kamnika v Ilirsko Bistrico. •Društvo zdravnikov na Kranjskem* je dne 23. t. m. obhajalo svojo 50 letnico v Ljubljani. Prišlo je na sestanek tudi več hrvaških zdravnikov. Ostre strelne vaje. C. in kr. lovski bataljon v Trbižu je naznanil Slovenskemu Planinskemu društvu v Ljubljani, da se bodo dne 24., 25., 28. do 31. t. m., potem dne L, 3. in 4. junija t. 1. vršile ostre strelne vaje v dolini Planica južno od Rateč cel dan od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne z glavno strelno smerjo večinoma .jug". Hoditi po teb ogroženih krajih, L j. južno (speci ja! nega zemljevida) kakor vporaba slehernega prehoda v dolino Planico je v gori navedenem času vsled nevarnosti prepovedano „Gorenjske knjižnice1" 4. zvezek izide te dni. Obsegal bo ta zvezek lepo povest: .Grajski lovec" in kot dodatek: .Prvi bolnik" in .Konec celjskih grofov". Dobivajo se tudi še prvi trije zvezki. Za vse Štiri zvezke je cena 120 K s poštnino vred Slovenci, sezite po lepem berilu! Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup srečk na obroke v korist .Slovenski Straži". Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 75 v! Izgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko ter jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 200.000 frankov, in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne 1. junija t 1. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta naj si kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži". Eno srečko zamore kupiti tudi več oseb na eno ime. — Opozarjamo na današnji oglas Srečke v korist .Slovenski Straži". Srečen dan se prerokuje tistemu, ki kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži" na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in ž njo zadene pri žrebanju dne 1. junija t. 1. 200.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne prilike. Kdo bo zadel glavni dobitek turških srečk? To se bo zvedelo po žrebanju dne 1. junija, gotovo pa je, da ne bo nič zadel, kdor nima turške srečke. Vsakdo naj tedaj hiti z naročilom, da bo deležen žrebanja že dne 1. junija L 1. Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Na tedenski semenj v Kranju dne 20. t. m. je bilo prignanih: 109 glav domače govedi (za mesarja 54), 11 telet, 0 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 13 in 428 domačih prešičev ter 2 domaži ovci. Cena za kilogram Žive teže: za pitane vole 94 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 76 do 80 v, za hrvaško goved 88 v, za teleta 1 K 18 v, za pitane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 0—0 K. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 21 K; koruza 23—25 K, ajda 24 K, proso 21 K; krompir 12 K — v, fižol (rdeč) 36 K, koks 40 K, detelja 150 K, slanina 180 do 190 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K. maslo 3 K, jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 37 v, kaša 31 v, ješprenj 31 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (26.) Binkošti; ponedeljek (27.) sv. Magdalena Pac.; torek (28.) sv Avguštin, šk. ; sreda (29.) sv. Ma-ksim, šk.; četrtek (30) sv. Ferdinand, kralj; petek (31.) sv. Kancijan in tov.; sobota (1) sv. Ju-vencij. m. * * S «Titanicom» se je vozil v Ameriko tudi mladenič Janko Vovk s Save pri Jesenicah, ki je utonil. Novi dvokronski novci so prišli v Avstriji v promet mesto starih goldinarjev. Nakovali so jih za 5 milijonov kron. Ti novci imajo v premeru le 27 milimetrov, tedaj so le nekoliko večj1. kakor sedanje krone. Zatiški opat pater Gerard Maier je stopil v red trapistov v Zemoniku pri Zadru. Za vsesokolski zlet v Pragi je prišla deputacija na Dunaj in pri šestih ministrih prosila podpore. Ministri so ji podporo obljubili in minister Trnka se bo udeležil zleta. Mladi izumitelj. Bogoslovec Božo Mila-novič iz Kringe je izumil nov komutator za električne naprave, s katerim se zamore smer struje v eni sekundi večkrat premeniti. Izumitelj je dobil mnogo pisem od evropskih patentnih društev, ki mu nudijo posredovanje pri prodaji. Komutator stane le par kron. Velika eksplozija v premogovniku se je zgodila v groftji Monmouth na Angleškem. Mrtvih je bilo 6 rudarjev in veliko ranjenih V Hamburgu so dne 23. t. m spustili v morje parnik Imperator, o katerem pravijo Nemci, da je največja ladija na svetu. Velika nesreča na železnici se je pripetila dne 19. t. m. zvečer ob desetih pri mostu Manadetu blizu Pariza. Trčila sta vsled napačno postavljenih izpremenjevavnic tira dva vlaka, ki sta bila v največjem diru. Lokomotivi in več vozov se je popolnoma razbilo. Več kilometrov daleč se je slišal tresk. Mrtvih je 13 potnikov. 45 težko ranjenih in grozno razmesarjenih. Z veliko težavo so ranjence izvlekli izpod razvalin zdrobljenih vozov in jih odpeljali v Pariz v bolnišnico, kier so mnogim odrezali zmečkane noge ali roke. Eni pravijo, da je nesrečo povzročil železniški čuvaj, drugi pa trdijo, da strojnik, ki je prezrl signal. Na Hrvaškem se popije na leto za 11 milijonov kron piva, za 32 milijonov kron vina in za 24 milijonov kron žganja. Pijančevanje je največja nesreča za slovanske narode. Vrela reka pod morjem. Pri kap Bre-tonu je v morju vdrtina, iz Katere vre v morje silno vroča reka. Ta vdrtina je globoka 377 metrov. Pri devetdesetih metrih globočine ima voda 17°, pri 200 metrih globočine pa že 29° gor-kote. Težak mrtvec. V nekem kraju blizu Hes-sena na Nemškem je umrl pek, ki je tehtal 328 funtov. Pri pogrebu so bile potrebne posebne odredbe. Krsta se je mogla nesti iz hiše šele, ko so izbili okno in odkopali nekaj zidu. Poleg tega je bila krsta obdana z železnimi obodi. Pač redek slučaj! Grozen prizor pri pokopavanju. Iz Za-ravice na Gališkem poroča .Beri. Tageblatf naslednjo zgodbo: V torek se je ob pokopavanju bogatega veleposestnika Masniega odigral pretresljiv prizor. Domači župnik je odmolil in žalujoči so sipali prst na krsto, kar se premakne pokrov na krstigin iz nje zadone klici: Na pomoč! Krsto so dvignili iz groba. Zbranih pogrebcev se je lotila nepopisna panika. Odvzdignili so pokrov in iz krste je vstal dozdevni mrlič. Kmalu se je toliko opomogel, da je šel sam brez tuje pomoči domov. Strašno zmoto je zagrešil živinozdravnik, ki je obenem mrliški oglednik. Velikansko električno napravo nameravajo napraviti na Donavi na Nižjem Avstrijskem. Delovala bo naprava s 150.000 konjskimi silami in bo stala 100 milijonov kron. Za Donavo na meravajo napraviti 15 km dolg kanal, ki bo 150 m širok in po katerem bodo plule tudi ladje. ilouejSe uesff. Nevihta. Včeraj popoldne od dveh do treh se je gnala huda nevihta od Kokre proti Ljubljani. Med ploho je bil tresk na tresk. Toče in ognja ni bilo. Strela je udarila na Premskovem v šolo, v Čirčičah v Jernejevčev kozolec in v Mošah v zvonik, kateremu je odčesnila kos strehe. Porotna obravnava v Celju. Ivan Eržen je vsled ovadb liberalnih listev tožen, da je 1. 1908. pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko prt nekaterih volivcih potvoril davčne podatke, da bi se tako napravil ugodnejši imenik za volitve v prid S. L. S. Ivan Kregar, Frančiška Štefe in Elizabeta Kregar so pa toženi, da so mu pri tem šli na roko. Razprava bo danes končana. Pokazala bo značaj Eržena, ki je po izjavi priče rekel, da hoče potunkati kler kalce, posebno pa Kregarja iz maščevanja, ker mu niso preskrbeli službe. Jako dvomljivo je tedaj, da bi bil gosp. Kregar kaj kriv. Budimpešta. Tu je bilo ubitih 7 oseb in 150 težko ranjenih. V Proraontonu so bili ustreljeni 3 delavci. Socijalni demokrati so razglasili konec stavke, da se konča revolucija. Budimpešta. Ponoči so delavci po mestu plenih in zažigali. Zažgali so na več, kakor dvajsetih mestih. Delavci so naskočili tovarne in razdjali delavnice, potrgali brzojavne žice, prevrnili voz s petrolejem in ga zažgali. Na Kalvariji so porušili cerkev in porušili altarje. Zažgali so stražnico in streljali na gasivce, ki so prišli na pomoč. Zažgali so tudi veliki parni mlin .Viktoria" in Schhkovo tovarno za železo. Rdečkarji so s petrolejem polili skladišča lesa in zažgali. Pogorel je tudi del tovarne za asfalt. Razdejanih je bilo vsega skupaj 5000 cestnih svetilnic in več sto kandelabrov. Včeraj popoldne (24. maja) ob 5. so bili še boji po ulicah. Zaprtih je 550 oseb. Tudi po drugih mestih Ogrske so se začeli nemiri. Rdeča bestija povsod dviga glavo. Kar je loža sejala, zdaj zanje. Podivjana množica kaže, da se ne gre za svobodo in volivno pravico, ampak le za revolucijo in rop, kar je glav..a točka v programu rdečkarjev. Albanija. Upor Albancev se širi. Turčija njihovih zahtev noče sprejeti. Maroko. Uprlo se je 10.000 Maročanov pro'i Francozom. Ubili so 42 francoskih vojakov in obkoliti nameravajo Fez. Lizabon. Zbornica je s 50. proti 45. glasovom sprejela predlog, da se odpravi poslaništvo pri Vatikanu. DRUŠTVU. Dekliška Marijina družba v Tržiču je priredila minolo nedeljo v svojih prostorih povodom godu gdč. prednice domačo veselico s petjem, dvodejansko veseloipro .Kaznovana na-gajivost", voščilom in pozdravom. Vse točke so članice vrlo dobro pogodile Prodaia letošnje ko • a je (mrve in otave) bo na Farovški Loki pod Kranjem binkoštni torek, ob 1. uri popoldne. 202 IYliZ2urs8tc£f$ii pomočnika 197 2—1 sprejme takoj Franc Erzar, mizar o CerhljalL «*■ stanovanje z dvema sobama in pritiklino ter vrtom se s 1. avgustom odda, oziroma se oddasta dve lično opremljeni meblirani sobi. 199 Več se zve pri g. V. Skreniti v Kranju. 'Kr:uka zabret :;: Britofa pri Kranju a, da v preselL pisarno iz Kranja k C\ > VSJ V?.' V 1^2 Zof * V'/ Kranj 1. 201 Šmartin pri Kranju. Spisal Fr. Pokom. Župnija Šmartin pri Kranju spada dandanes pod kranjski dekanat. Za časa cesarja Jožefa II. pa do I. 1822. je bil v Šmartinu dekanat za sosednje župnije. Tudi Šmartin je »mati fara" drugih župnij, ki so se tekom časa kot hčerke ločile od nje, in sicer: Ovsišče (Olše) leta 1731., Mavčičf 1. 1787., Besnica 1. 1780., podružnico Okroglo pa so I. 1786. priklopili nakelski župniji. Šmartinska župnija je stara. Znano je, da je 1. 1002., dne 24. novembra, cesar Henrik II., takrat še kralj, podaril Stražišče in tudi ves svet med vodami Lipnica, Sava in Sovra freisinškim škofom.1) Tako je prišel Šmartin v svetnem oziru pod loško gospostvo, kajti imenovani škofje so bili Loko že 30 let poprej dobili v svojo last Cerkev sv. Martina pred savskim mostom je takrat gotovo že stala, ker kmalu potem se omenja že župnija sv. Martina. L. 1163. je namreč podelil oglejski očak Ulrik kapeli sv. Marjete pri Velesovem pravico samostojnosti. Kot priča je bil med drugimi tudi šmartinski župnik A mol d-). Šmartinska župna cerkev. Župna cerkev je posvečena sv. Martinu, škofu. Prvotna cerkev je bila zgrajena v gotskem slogu ter je bila v desni stranski ladji okusno na presno slikana. Podobe so kazale dogodke iz Kristusovega rojstva in trpljenja. Imela je štiri altarje. Glavni altar sv. Martina,"stranska altarja sv. Ož-bolta in sv. Katarine ter ob stebričku še altar Matere božje. Ta se je pozneje odstranil ter združil z altarjem sv. Ožbolra, kjer je bila že bratovščina Matere božje, ustanovljena 1. 1463. od prvega ljubljanskega škofa Žige pl. Lamberga, ki je bi poprej župnik šmartinski. Ob vizitacijt 1. 1631.,3) dne 29 avgusta, je bilo v cerkvi še marsikaj pomanjkljivega. Kameniti tabernakelj, stoječ na stebriču na evang. strani svetišča, se je prenesel na sredo glavnega altarja. Župna cerkev je stala do konca 18. veka pri Kranjskem mostu, kajti šele takrat so jo podrli, četudi so bili novo zgradili pred Stražiščem, kjer še dandanes stoji, že 1. 1734. ter jo 1. 1737. posvetili, v nedeljo pred sv. Lukežem. Obravnave za novo zgradbo so se pletle že od 1. 1726. dalje. Vzroke za zgradbo nove cerkve so navajali: Sava ob povodnjih stopa čez bregove, starost prvotne cerkve, ki razpada in je že itak potrebna poprave, a ostane še vedno premajhna, in primernejši prostor. Župnik Urban Kavalar, goreč in podjeten mož, je srečno dovršil glavno stavbo 1. 1734., posvečenja nove cerkve pa ni učakal. Preden se ločimo od stare cerkve, ne smemo prezreti žalostnega dogodka, ki se je izvršil ondi na sv. Marka dan 1. 1617. Takrat je že drugo leto divjala nič manj brezbožno, kakor barbarsko, zlasti po Istriji in na Furlanskem, beneška vojska. Nadvojvoda Ferdinand sam je prišel iz Celovca v Ljubljano dne 21. novembra 1616. 1., da je bil navzoč pri zborovanjih. Po sv. Nikolaju pa je, srečno izvršivši vse, odšel črez Celje v Gradec. Škof Tomaž Chroen sam mu je podaril takrat 2 dobro pitana vola, ribe in 4 srne. Ker so bile po vojski ogrožene dežele nadvojvodove, mu je njegov svak, španski kralj Filip III., grozovita ') Izvestja Muz. društva I. 58. -) Schumi: Urk. n. Reg. I. 120. *) Knezoškof. arhiv. — Izvestja Muzejskega društva Vil., str. 50. strela in mlin krivovercev, poslal v pomoč vojake, ki jih je za plačo nabral po Nemškem. Okrog 2000 vojakov je bilo nastanjenih v Kranju, v Loki in v okolici po vaseh celih 9 tednov. Bili so ljudstvu v veliko breme in nadlogo. Na sv. Marka dan je bil v Kranju semenj ali tržni dan. Bila je tudi procesija. Zbralo se je mnogo ljudstva, katero so ondi nastanjeni vojaki zasmehovali, tako da je bilo vse razkačeno. Proti večeru nastane velik ropot. Provzročili so 'ga kmečki fantje s tem, da so prijeli za orožje in bili okrog sebe in trkali ž njim tudi po tleh. Tristo oboroženih vojakov pod vodstvom zastavonosca nekega Mihaela Mevtlinga pa plane iz mesta na kmete in na most. Kmetje skočijo k Savi po kamenje v svojo lastno obrambo, a niso bili kos oboroženi moči. Umaknejo se črez most in pri-beže na Šmartinsko pokopališče. BiH so tudi plat zvona, da bi Kranjce priklicali v pomoč, a zaman. Župniku Juriju Kramaršeku je bila vsa stvar neznana. Lahko si mislimo, kako se je prestrašil, ko so vojaki naskočili s kruto silo župnišče od vseh strani. Pobijali so okna, opustošili vse, kar so dosegli, in ni mnogo manjkalo, da so vlomili v župnišče in župnika in služinčad umorili. Divjaki so po pokopališču, obkolili cerkev in cerkve-nika, ki se je z velikim trudom priril v cerkev, v strahu pustil ključ v vratih, hudo ranili na glavi, rokah in na hrbtu, ranili tudi 8 žensk in 30 moških, nekega kmeta umorili na župniškem dvorišču, drugega pa na pokopališču. Kar je svetega, sramote in skrunijo, cerkvene ključe pobero in jih šele drugi dan na cesti proč vržejo, med tem pa je cerkovnik ležal krvav in ranjen in še nekateri drugi celo noč v cerkvi, župnik pa v strahu prečul vso noč v župnišču. Dalje prih. Eiolet»i ju«6«fc je naprodaj v župnišču v Kranju. M nt** c far a izkušnja me uči in drži, da IVlUja. dldia za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože. ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steekenpford lllijiao mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. sc dobi po vseh lekarnah, drogerijah. parfimerijah i. t.d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema ..Manera" za nego nežnih, belih domskih rok; v škaUjicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—9 B Ž AH Prcne,ia popolnoma od sveže pripravljenega mVmmUIJ Kneipovega čaja proti kaliju. Cena zavoju 1 krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vladko Bartulicu t Zagrebu, Jelatteer trt *& 19. 160 20-8 pomočnika sprejme 198 2—1 Ivan Jauh, kovač na Kokrlcl pri Kranju. z šganjetočom, trafiko in s prodajalno v prometnem kraju na Gorenjskem, ob glavn cesti, blizu župne cerkve, se odda. pod ugodnimi pogoji v najem. isz 3-3 Ponudbe na: Fr. Stupica v Ljubljani, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. Premouanje govedi v Selcih. Na blnkoštnl torek, ob 9. uri dopoldne bode v Selcih velika razstava plncgavske govedi. Pri tej priložnosti se bodo prodajale pincgavske krave in telice. Ker je ta živinorejska zadruga najstarejša, bo razstava zelo zanimiva za kranjske živinorejce. Živinorejci se vabijo, da se udeležijo razstave v obilnem številu. Pri neugodnem vremenu bo razstava prihodnji dan. 196 2—2 Naznanilo. Častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstva v mestu in na deželi najuljndneje naznanjam, da imam v svoji kamnoseški obrti v Kranju (Kokrsko predmestje) veliko zalogo cementnih izdelkov, kakor: hangarjev (vrat), stopnjlc, korit, cevi, grobnih Okvirjev Ltd. ter sprejemam vsa cementna dela za stavbe po najnižjih cenah. Za obilna naročila se najuljudneje priporoča 175 6-4 R. Jeglič kamnosek in zalagatelj cementnih izdelkov. Srečke v korist »Slovenski Straži'! T««} V 9 c«a?lfs Šest žrebanj vsako 4 Hl>%i JlCt|S. leto. Glavni dobitek 400.000 In 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje dne 1. junija 1912. 1. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka iz 1.1888. — Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frankov. 1 dohitni list 3% zemlj. srečk Iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečka dobrega srca. — Glavni dobitek 30.000 In 20000 kron. Mesečni obrok 4 krone 75 vinarjev. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Mesečni obrok za to skupino 6 K 25 v. Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3-25, K 550, K 11 —, K 1225 in K 23—. Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana, i Kongresni trg St. 19. 179 3-3 | Razglas. stavbenih parcel v Kranju. je naprodaj Te stavbene parcele so nastale vsled parcelacije nekdaj gospod Fran 0merwega stavbenega zemljišča v Istrskem predmestju v Kranju. :: cona Je Jako nizka in primerna ter znaša kupnina sa posamemo parcele od 800 K naprej. :: Natančnejša pojasnila daje lastnica tek parcel, to Jo: gospa Pavla Sajovic v Tacnu, 1913-2 stavbenik Josip Fuso v Kranju in odvetnik dr. Josip Furlan v LJubljani. JzH Fr. Stopica v Ltvbljanf. Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvrdko. 126 8 -6 Zq. Bralk pri Kras jo, dne 3. februvarja 1912. Zorman in drugi. Gospodje In dame! 1 krasna, pozlačena ura 2 K novejše fasone, dobro idoča, od 18 kar. zlata nobene razlike, triletno jamstvo, v življenju še nikoli pripetilo, za le K 2-—. 2 kom. ur K 380, 1 pariška manjša pozlačena verižica 50 vin.; brez risiko, za neugajajoče vrnem denar. 192 6—3 Dobiva se po povzetju pri • Langiertnanooa razpoSlljaonica nr Krakovo (Avatr.) Podbrsesie 6/23 A. milijoni uporabljajo proti kaSlju hrlpavostl, Karam, zasllzenju, krčevitemu In hrznemu kaSlju Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. 20 24-17 |S|IBA not- over. izpričeval od zdravnikov in privatnikov ■JVJrV zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. Glinaste peci štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze in droge glinaste Izdelke v Tseh karvali, trpežne in cene priporoča 170 52-5 Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. tČS10«jp&tfr'<*^aé^+&&&&&*p-ii9>*& Najprimernejša birmanska darila po zelo znižanih cenah! Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino luan Leuičnik urar in trgovec u Kranju Cenejše kakor po cenikih! Ne kupujem od preknpcev! Sprejmem in i »vršim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako gprejmom vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Priložnostni nakup! i* J. WBIBL J. BpreitKenev r..^ . Ifj Ubij aH a MlomikovH i»iioa «»*. *"* - Stmcio-Kiito ¡1 nuitbbiiuo kiioCiMittrsivs. Žično omreije na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omreije, veana vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 195 52-2 valjični zamori fRollhalker . Šivalni stroji in kolesa '! ortrnMka iatoy:» 154 52 — 8 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cm t« 17 priporeCi »»uje ua;hoij priznan« šivalne stroje in kolesa. ''.»n'«jni» ht* v-mit" tm»U>!i). FRANC 0MERSA naslednik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo žaljiva semena, peso, pravo ..Lncerne" ln domaČe deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane i. t. d. Zaloga železnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland- cementa, oljnate in suhe barve, lakov in flrneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-18 žganje ln deželni pridelki. Prodaja na drobno in debelo! Siualni stroji najnooejSe orsfe, najboljši In zelo ceno se dobe tudi na mesečne obrobe o oelihi izberi, nadalje ose potrebščine h strojem in kolesom, kakor tndi oozna kolesa pri domači tordki 156 7 L. Rebolj, Kranj KokriSko predmestje, o hiši, kjer je spodaj trgooina Feliks Urbane. Kmetje! mlinarji! Molar ji! mizarji! Klinčaonlčarji! Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z raotažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje ! proč z gepeljnl, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri : LJUBLJANA ,pri Figovcu". 33 FRAN ZEMAN Dunajska cesta ( n n; n; j: in ij n;r nt-rr r >ini;nmju mVjn; IíWíTííT id: i?T" Kranjska deželna banka o Ljubljani HfítSZÍSl f Obrrstn|e branilae vlog« po 4v4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletao. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna poaajila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4«/2°/o komunalnih zadolinicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 «/2% 128 52- 11 Eskomptnje menico denarnih zavodov in daje lom-bardna posojila. Prodaja laatae popUaroo varaa ko m usahle ladelžnica in za •lavne liate. Banka je pupilarno varen zavod 9 ter jamči zanjo dežela Kranjska. B Ursdae are za erraake vaak i delsvnik od po! 9. nre do- | poldne de 1. nre popoldne. I