GLAS NARODA
List slovenskih delavcev r Ameriki.
| The only Slovenian daily i ' :: in the United States:: |
I Issued every day except | Sundays and Holidays: 2 mmmmmmmrnmmammmmm ■
Edini slovenski dnevnik < • :: v Zedinjenih državah :: 4
5 Velja za vse leto... $3.00 j d Ima nad 8000 naročnikov, j sasssssi«ssassassi
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 6. — ŠTEV. 6.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 8, 1913. — SREDA, 8. PROSINCA, 1913.	~	VOLUME XXI. — LETNIK XXI
Splošni položaj na Balkanu.
Velevlasti so začele pritiskati.
-o-
CARIGRAJSKI POSLANIKI SO ZA MIR. — POROČILO GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA VENIZELOSA O E GEJSKIH OTOKIH — ZAHTEVE SRBIJE IN ČRNE GORE.
--o--
NAČRT TROZVEZE.
-o-
BOLGARIJA NI RUMUNIJI NIČESAR ODSTOPILA. — ČE SE ODREČE TURČIJA DRINOPOLJU, DOBI ZATO NEKAJ VAŽNIH OTOKOV — RAZMERE V DRINOPOLJU. — POGAJANJA
S SAVOVOM.
-- - a--
London, Anglija, 7. jan. —» Sir Edward »<t>-y. angleški državni tajnik s«- j.- danes izrazil v, poslanski zbornici jjU-il*- posredo-j vanja velevlaMi, če bi n«' zastop-l niki balkanskih držav ne mogli, zginiti, sled«M»»*:	{
"Nh vsak na rili marajo pose«" i | velevlasti vmes, na k;ik nabiti naj' pa uplivajo, ni moja stvar, to naj k«' prepusti njim samiiu".
I»alkansk** delegate so danes ne-
oficielno obvestili, da poslaniki \
Carigradu silijo Visoko Port o. da . | naj pride v soglasje s zavezniki.
Največ pre«-' ' jim dela londonska mirovna konferenea. Do-1 ločitev albanskih mej s«' j»- za nekoliko ("iisa pustila, to pa zaradi-j tega. ker j»- Avstrija za veliko Al-J banijo. (liH-im Kusiia temu nasprotuj.-.
Poslaniki so začeli danes raz-J pravljat i o bodočnosti Kgejskih ! otokov. Razmotrivali o doigi spomenici grškega ministrskega predsednika Venizelosa, v kateri pravi, da morajo pripasti ti otoki z ozirom na zgodovino. g«M>-gratijo in kulturo. tirški. Nadalje našteva koliko ljudi je zgubila <iišk;» in koliko denarja zapravila, da sedaj vihrajo na vseh o-tokih. razen onih. ki jih je zasedla Italija, grške zastave. Povdar-ja. da je le na ta način. če tirška otočje anektira. mogoče ohraniti trajen mir in spopolniti narodno edinstvo. Ako se to ne stori, bodo že vedno oni otoki s grškim prebivalstvom. ki bi prišli pod zopet-f no turško oblast, hrepeneli poj zvezi s svojo domovino.
Tudi < 'rna gora in Srbija pripravljata spomenice. katere bosta izročili koncem tetina poslanikom. Srbija bode prosila, če sme zanesti vzhodni del Sandžuka in Novega Pazarja. celo ozemlje vzhodno od reke Drine do Ohridskega jezera l Monastirom: te pokrajine so namreč izvojevali srbski vojaki po vročih bojih.
t r na gora je mnenja, da je za-s eden je Skadra vprašanje življenja ali smrti. V Črni gori vladaj tako razpoloženje, da bi ne bilo na noben način mogoče prenovo-1 rili ljudstva, da bi odstopilo odi Skadra. IV Črnogorci ne dobijo tega mesta, lahko izbruhne revolucija. ki bode vrgla kralja iz prestola in ljudstvo se bode zdru-žilo s Srbi, ki so mu bratje po veri in jeziku.
Balkanski zastopniki so bili danes. ob priliki pravoslavnega Božiča, povabljeni k različnim slavnostnim obedom. Grki so obedovali v grški družbi, Srbi in Črnogorci so bili pa gostje srbskega diplomatičnega poblaščenea Orui-ča.	i
V srajcah na ulico.
Včeraj zjutraj je iz hiš št. 206. do 210.. Christie St. v New Yorku bežalo kakih Mu družin, ker je na vogalu ceste eksplodirala bomba. Nastala je velikanska panika. Policist Cava je šel ravno mimo lekarne Cecilije Guereia, ki je od mesta eksplozije oddaljena kakih 10 korakov, ko je priletela bom-1« ..a tla. Sila zračnega pritiska ga je vrgla na tla. a hitro se je aavedel ter pričel dajati signale. Ko je dospel na mesto atentata, je bilo že polno ljudi, ki »o bili v samih srajcah, na cesti. Došla policija je razburjene duhove pomirila. Lekarnar Guercia zatrjuje, da ni dobil nobenega pretilne-jfa pisma. Eksplozija je napravila m $150 i ode.	^ i]
Tun-ija je dobila danes začasno posojilo v Londonu. Sicer je stvar čisto tajna, z lahkoto se pa lahko trdi. da si ni vzela posojila za vojsko, ampak le za najnužnejše gospodarske potrebe.
Sofija, Bolgarsko. 7. jan. — Vest. ki se je razširila po inozemstvu. da je namreč izročila Bolgarska Rumuniji kos ozemlja, je neutemeljena.
Bolgarski finančni minister Teodorov j«* odpotoval v denarnih zadevah v Pet rog rad.
Rim, Italija, T. jan. — Splošno zanimanje je vzbudilo poročilo, da nameravajo Nemčija. Italija in Avstrija prisoditi Turčiji otoke Chios. Mvtileiie, Cos in Rhodos. v zameno bi pa morala ona odstopiti Bolgarom Drinopolje. Po njihovem mnenju bi s«' na ta način balkansko vprašanje najlažje rešilo.
"New York Eve nig Journal" nazuania. da sta odpotovala iz Italije dva italjanska alpinska regimenta na Ogrsko, ki nameravata skupno z avstrijskimi četami za toliko časa zasesti Albanijo, do kler se definitivno ne urede razmere na Balkanu in reši vprašanje pristanišča I)rač. (Ta vest se nam zdi precej nevrjetna. Op. ur j.
London, Anglija, 7. jan. — Brzojavka iz Sofije noroča, da se je driuopoljsko prebivalstvo za četrtino zmanjšalo. 80.000 oseb j<-holtiili brez zdravniške pomoči.
V pondeljek so se sestali turški in bolgarski parlanientarji in so se pogajali o predaji mesta. Turki zahtevajo vse orožje zase. Bol gari jim pa tega nočejo ugoditi
Povelje iz glavnega stana zahteva takoj trideset civilnih u-radnikov, ki bi prevzeli občinske posle v Drinopolju.
Carigrad, Turčija. 7. jan. — Vojni minister Nazim paša in No-raduughian efendi, turški zunanji minister, sta se peljala danes s posebnim vlakom k bolgarskemu vrhovnemu poveljniku, generalu Savovu. Zvečer sta se vrnila v [Carigrad, toda vsebina pogovora ni znana.
Dunaj, Avstrija. 7. jan. — Vesti. da sta začeli Rusiia in Avstrija demobilizirati niso resnične.
Avstrijska vlada je sklenila biti toliko časa pripravljena, dokler s*1 položaj ne izboljša, oziroma dokler hodo srbske čete v jadranskih pristaniščih.
Berolin, Nemčija. 7. jan. * — Neuradno se potrjuje, da so pregovorile velevlasti Turčijo, da pod nobenim jwojem ne začne novih sovražnosti.
Carevič obdaruje kozake.
Petrograd, Rusija. 7. jan. — Ruski prestolonaslednik Aleksej je danes obdaril vojake gard nega ! regimenta. Slavnosti je prisostvoval tudi car Nikolaj. Bilo je to! j prvič, da je carevič po svoji bo-] lezni prišel v javnost. Obenem je ! s tem brezpomembna vest. da se I mudi 'prestolonaslednik v južni j Franciji.
Morilec za dva dolarja.
Glavna ^orota v New ^ ! včeraj obsodila 191etnega Thomas ! Gannon na 12 let težke ječe, ker (je za dva dolarja na prigovarj*-1 nje nekega Spence-ja ustrelil de-i lavca Larsena. Spence je bil na Larsena jezen, ker je slednji pre-| povedal svoji nečakinji občevati : z njim.
Stavka krojačev.
- -o—
Tovarnarji se organizirajo proti stavkarjem ter nočejo pripoznati: unije.
—o—
Stavka kiojačev v New Yorku postaja vedno srdite jša. Tekom • včerajšnega dne se vrste stavkar-jev niso pomnožile, pač pa so se organizirali tovarnarji za sistematičen in združen odpor proti delavstvu. Ustanovili so novo organizacijo ter nočejo v nobenem o-ziru popustiti. A tudi tovarnarji, ki ne pripadajo organizaciji so izjavili, da o kakem ofieijel-nem priznanju unije ne more biti niti govora.
Na dnevnem redu so spopadi med stavkarji in policijo. Pravcata b^tka seje bila v zgodnjih' urah na Cooper Sqare. kier je bilo veliko ljudi ranjenih.
Stavkarji se pritožujejo nad surovostjo policije in v ta namen odbrani odbor je pri policijskem komisarju uložil pritožbo.
V Newark« sta radi stavke 120 mož zaprti dve trgovini.
Oenarje v staro domovi;; o
pošiljamo:
50 kron ......... za $ 10.30
100 kron ......... za 20.45
200 kron ......... za 40.90
300 kron ......... za 61.20
400 kron ......... za 81.80
500 kron ......... za 102.25
1000 kron ......... za 204.00
2000 kron ......... za 407.00
Poštarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane evote po polnoma izplačajo brez vinarj* odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpo šilja na zadnje pošte c. k. poštnt hranilnični urad na Dunaju v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je naj pri ličneje do $50.00 v gotovini t pri poročenem ali registriranem pii mu, Teč je zneske pa po Posta* Money Order ali pa po New Yor> Bank Draft.
FRANK SAKSU,
42 Cortlandt St., New York, N. 1
6104 St. Clair Avenue. N. ■ OmUai, &
'Stavka slamnikarjev,
—0—
V New Ycrku so v mnogih slam-;nikarskih delavnicah zastavkali, ker zahtevajo višje plače.
Splošna stavkarska epidemija i se j" prijela tudi delavcev v slam-nikarski stroki. V mnogih tovarnah in delavnicah za izdelovanje ; ženskih slamnikov so v ponede-j I jok prenehali z delom, ker zahtevajo višje plače. Stavka je za nas tem zanimivejša, ker je pri tem delu zaposlena večina v New Yorku in okolici živečih rojakov' in rojakinj.
V neki tovarni v Manhattan-u. i kjer so zaposleni sami Slovenci in j Slovenke, so šli vsi. razun treh na jštrajk. Zahtevajo višjo mezdo. * ker so v mnogih tovarnah MaiiA | hattan-a in Brooklvna gospodarji z novim letom sami povišali pla-, če. O nadaljnem razvoju stavk« ■ in morebitnem uspehu hočemo poročati.
Canadski dinamitardi.
Calgary, Alberta, 7. jan. — Vse kaže, da so zasledili hudodelsko ! organizacijo, ki ima n«-1^ na vesti vse atentate z dinamitom, ki so se v zadnjih osmih mesecih dogodili v tukajšni okolici. Prijeli so namreč tri osebe ter jih zaprli, ker so prenašali dinamit in dru-J ge eksplozivne tvarine.
-
Dva malopridneža.
Dva dečka sta poskušala . pobegniti iz poboljševalnice pri Rochester. N. Y. Šla sta čez zmrznjeno CJeriesse Ki ver. Led se je udri in 15letni G. Davy je utonil. Drugega so prijeli.
Velika odškednina.
Igralka, 261etna Edith Watson, je uložila tožbo proti Mason-Sea-man Transportation Co., ker si je na vožnji zlomila koleno. Nesreče je kriva družba in zaraditega zahteva igralka $12.000 odškodnine. Sodnik Dugro je predlagal sodnemu dvoru, da naj ji pripoz-na to svoto. ker ji je li^a za vse življenje pokvatjena in ne bode mogla več nastopiti svoje prejšnje službe.
Poslanica papeža.
—o—
Papež Pij X. naprosi velesile, naj rešijo sveto deželo iz rok Turkov.
Rim, Italija. 7. jan. — Papež Pij X. je poslal danes nemškemu poslaniku v Londonu poslanico, v< kateri prosi velesile, naj vzamejo sveto deželo Turkom ali pa vsaj store korake, ki bi v bodočnosti nudili zadosti varnosti romarjem, ki obiskujejo posvečene kraje.
Papež prosi nadalje, naj se poslanica prečita v mirovni konferenci, ki se ravnokar vrši v Londonu in naj se vprašanje Palestine reši zaeno z drugimi. Ako bi •>a ne bilo mogoče rešiti zadeve v tej obliki, naj se v sveti deželi vzdržuje mednarodno vojaško posadko, ki hi imela nalog varovati romarje, obiskujoče Palestino.
Bela vrana.
Joseph Fleischman znani trgovec s cvetkami v New Yorku, je včeraj plačal do zadnjega centa svoje obveznosti .katere si je bil nakopal za časa panike leta 1907. Prišel je takrat v konkurz in dolgovi so znašali $1,000.000. V petek je prodal svoj hotel na 31. cesti v New Yorku za $500.000 ter dobljeno svoto takoj izročil svojim upnikom. Sedaj je prost in prvič po petih letih .je šel v gledališče ker ni hotel poprej po nepotrebnem izdati nobenega centa, da ne bi oškodoval svojih upnikov.
Življenje po smrti.
Pariz, Francija, 7. jan. — Dr. Alexies Carrel z Rockefeller-za-voda v New Yorku, je objavil danes rezultat svojih zadnjih in zelo zanimivih poizkusov, kako je možno ohraniti življenje tudi Iz-van telesa.
Mački je vzel pri tem eksperimentu vse prsne in trebušne oi-gane iz telesa ter jih polo/ii v zaboj. napolnjen z umetnim serumom, ki je imel konstatno gorko-to 38 stopinj Celzija (10.4 Fahrenheit). Dr. Carrelu se je posrečilo, da so ti organi trinajst ur ,po smrti normalno delovali. Pre-[bavljali so jed. uvedeno v želo-jdec in tudi srce je močno in redno bilo.
Umor lekarnarja. Grda nehvaležnost.
IDobroznani lekarnar Oetinger v Brooklynu ponoči v postelji ustreljen.
—o—
i
NJEGOV GOST. Morilcu je izkazal lekarnar mno-
I
I go dobrot, a za zahvalo je našel
nepričakovano smrt.
—o—
Otto Oetinger. v najširših kro-fgih poznati lekarnar v Brooklynu j na južni H. cesti je postal žrtev zavratnega umora. ("Jrozoviti čin je izvršil neki Thomas Kelly, 22-; letni mornar, ki je stanoval pri j nesrečnežu. William Kolbe, lekar-jnarjev pomočnik, je siišal ponoči strel ter pohitel takoj v sobo Oe-i tinger-ja. Pred vrati je srečal Kellv-ja, ki je držal v roki revolver. Na vprašanje, kaj dela tam, je Kelly skušal ustreliti, a revol-i ver se ni sprožil. Nato je nastul 'pretep, tekom ko.jega je vrgel Kellv Kolbe-ja po stopnjicah. Kolbe je obležal z lomljeno nogo dočim se je Kelly-ju posrečilo u-bežati.
Vsled presunjlivih krikov Kol-he-ja je prišel nek policist, ki je nato poklical pomožne čete s policijske štacije. Došla komisija j< našla lekarnarja v postelji. Pri desnem očesu, kjer je bila udrla krogla v glavo, je bilo videti veliko rano in takoj je bilo vsem jasno. da je Kelly lekarnarja napadel v spanju.
Umor je tem grozuejši, ker je morilec na naravnost nezaslišan način izrabil zaupanje in dobroto Oetingerja. Kellv, po poklicu mornar, je našel v hiši lekarnarja vselej zavetišče, kadar je bil brez službe. Pred kratkem je zopet prišel in Oetinger mu je dal stanovanje in denar, da si išče novo službo. Predvčerajšnem je imel lekarnar, ko je šel v posteljo,1 $o00 v žepu. Morilec je odnesel to svoto in diamatni prstan, vreden $30O.
Policija je izdala za ubeglim morilcem generalni alarm in upa, da dobi v najkrajšem času hudodelca v roke.
Umoril lastno mater.
Grozen zločin je včeraj zjutraj izvršil neki Harry Harrison, s št. 140. Palmeto St. Brooklyn, N. Y. Z ostro britvijo je napadel svojo 421etuo mater ter ji skoro odrezal glavo od telesa. Po izvršenem činu si je prerezal žile na vratu in umirajočega so prevedli v nemško bolnico. Nesrečni mladenič je bil božjasten in radi tega se da sklepati, da je bil izvršil svoj čin v blaznosti.
Konzul Nash umrl.
London, Anglija, h. jan. — V nekem tukajšnem hotelu je umrl Paul Cleveland Bennett Nash, generalni konzul Združenih držav v Budimpešti. Umrli je bil rojen leta 1877. v Geneva, N. Y., ter dovršil Hobart-vseučilišče. Pozneje je st^il v konzularno službo. Zadnje njegovo mesto je bilo v Budimpešti.
Nova poštna določba.
Glavni poštar je dovolil, da se sme za pakete, ki so namenjeni v inozemstvo upotrebljavati navadne znamke; za tukajšnjo paketno ! pošto so pa stooile, kot smo že j poročali, posebne znamke v ve-| ljavo.
Nesreča na morju.
Parnik "Rosecrans", ki je slu-Ižil za prevoz petroleja, se je po-: topil nedaleč od Astoric, Oregon. IV valovih je našlo smrt 31 mož ! posadke.
Železniška nesreča.
Pri l/afavette, Ind.. je skočil iz tira vlak Big Four železnice. Dva potnika sta mrtva, kakih petdeset je pa deloma težko, deloma lahko ranjenih.
Najnovejša odkritja na južnem tečaju.
—o—
V Buenos Aires, Argentinija, je dospel nemški raziskovalec južnega tečaja, Filchner. —o—
j	KAPITAN UMEL.
Ekspedicija je hotela dognati, če i je pokrajina na jugu kontinent, ali le ledeno otočje.
Berolin, Nemčija, 7. jan. — Ra-ziskovalec južnega tečaja, nemški j častnik Willi elm Filshner, ki se j je napotil v oktobru 1911. proti južnemu tečaju se je vrnil s svojo polarno ladjo v Buenos Aires. Kot se čil je, je imel na svojih raziskovanjih precejšen uspeh.
Razen odkritji na znanstvenem polju, je odkril tudi novo zemljo, katero je krstil po nemškem ce-I sarju.
Na poti je trpela ekspedicija j veliko izgubo. Umrl je kapitan Richard Vahsel, kateremu je bilo poverjeno pomorsko vodstvo celega podjetja.
Glavni namen ekspedicije je bil, dognati, če je pokrajina ob južnem tečaju kontinent, kot je naprimer Avstralija, ali je le skupina ledenih plošč, ki so se spri-jele in tvorijo sedaj velikanska o-točja.
Za potovanje po sneženih planjavah so uporabljali motorne sani — nova iznajdba, ki je bila sedaj v prvič uporabljena. Polarna ladja, je bila opremljena z vsemi modernimi pripravami in^ je bilo na njej živeža za triiapol leta. Stroški so znašali 1.400.000.
Meseca junija 1912. je odšla na isto pot ekspedicija poročnika Strauza, toda silne neprilike in mraz so jo skoraj do cela uničile. Vihar je vrgel posadko na severno obrežje Spicbergov, kjer so i bili prepuščeni ljudje vseui vremenskim nezgodam in lakoti.'Zadnji čas je bilo. da jih je našla Filchnerjeva ekspedicija, če ne, bi vsi od lakote pomrli.
Ekspresne družbe in paketna pošta.
San Francisco, Cal. 7. jan. — Med Wells Fargo ekspresno družbo in zvezno paketno pošto se v doglednem C-^su um me boj. Kakor hitro bodo izvršeni načrti, prične družba s tekmovanjem. Tako je izjavil C. R. Graham, glavni manager družbe.
Tekmovanje bo obsegalo vse stroke, s posebnim ozirom na jajca, surovo maslo, kuretino in dir "o blago Vi se lahko pokvari. Vse te stvari bode družba pošiljala konsumentu direktno od producenta. Najvišja dovoljena teža takih pošiljatev bode znašala 11 funtov, prav tako, kot zahteva paketna pošta. Družba namerava tudi znižati višino pristojbin.
Družbe izjavljajo, da se nikakor ne boje nove paktne pošte. Pravijo, da je v največ slucaji'i odpošilajtelj od na^i^e pošt ravno toliko oddaljen kot od p-staje ekspresne družbe. Pri pošv mora čakati, da pride na vrst izpolniti mora nadalje veliko >> malitet, kupiti mora znamke- d čim pride voz družbe pred hišo odpošiljatelja. Tudi v roke naslovi jenca pride po mnenju družbe blago veliko hitreje, ker so družbi na razpolago vsi vlaki.
Cena vožnja.
Paralk od Austin-Amcrleama
pro t*
OCEANIA
odpluje dne 13. januarja
ALICE
odpluje dne 1. februarja
Vožmja at&me iz New Yorka io)
Trsta in reke $34.00 Ljubljane	34.60
Zagreba	35.20
Vožnje listke je dobiti pri F Frank Sakaer, 82 Cortlandt St.. New Tork Oitr.
GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA KROVU LADIJE PRED SOLUNOM.
"SLAS NARODA"'
(filov«nlc Dally.;
Owned and published by the Cftov«nlo Publishing Co.
( a corporation.)
FRANK SAKSER, President.
JAMU O PLEHKO. Sacrouury.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Plane ol Boeinwss of the corporation and •ddraMM of above officers : 82 Cortland* fereet, Borough of Manhattan, Kev York City, ST. Y.	_
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........«3.00
I- polipu................1.50
( • lato zrn meeto New York . .	4.00
|M pol leta ta meeto New York . ,	2.00
I- iSvropo za vse lato . . ...	4.50
•	M " pol leta.....2.50
» « " fetrt Ista ....	1.75
**GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-
vzemši nedelj in praznikov.
-QLAS NARODA"
("Voice of the People") tmad every dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Auv«rtl»*m«nta on agi »»nwnt.
Dopisi brez po<lpiaa ia oeobnoeti oe ne
pitiiinnjft
Denar nuj ae blagovoa pošiljati po —> Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prn -mo, da ta nam tudi prcjAnJe blvalljftčo aaxnani, da hitreje najd*> a< naslovnika.
's isoin :n pc:iljaivam naredite ta na-
00	v ■
"ULAS NARODA"
IS Cortland i St.,	New York City.
Telefon 4>".«7 Cortland t.
J* —	————
femifOT
Žilobtna bilanca.
I'.-d 1' m /aglavjem prinaša Ijub'jan ->ki "Slovenski Narod" čl k, kat>r«ga tukaj punati->ktij**ii:0 v celoti.
lin t >e konec leta, bliža se
•	■ h, ko zaključi vsakdo svoje ra-
1	nii ' in t m pravi bilanco, da vidi in - j >« *. i i ti» kuko s* * mu je obneslo d<- » m pi izadt*vanje v minulih tlviitidjitlih isn secili. kake uspehe
/je «lo.se|ye|, kake nezgode so ga /a«}« le in kake nade so t>e mu izpolnile a!i izjalovile.
I" tli naši državniki so se lo-tiii s Javljanja letošnje bilance i prij ivl ajo javnost na to. iln bo ta bilanca letos poseb-i	( . an du 15* i^lal.ša. kar
jih je bilo od zadnje velike voj-
♦ > poiiii«a»i bilanci ni treba go-vim .ti. Ki- v, »la s<> se razmakih :»■ zlo obt -t a joče megle na med-^ h •! . hi obzorju. Izpostavljeni m* bili nevarnosti velike, naj-l>r; ' Tipske vojske, a vse ka-/ da jf ia nevarnost minila. .V -! Slovene -m zadostuje to in piepiisea .h) državnikom, da se pot«'ila/ijo l. »kor vedo in znajo zai iiili uvfM hov ali neuspehov n.' li" .ga političnega delovanja.
!'.;/. 4 pa so nam izkazi bilanci o gospodarskem uspehu minu-h*g;i leta. Ze več let trajajoča splošna gospodarska kriza in denarna stiska se je v tekočem letu polagoma poostrila in je zahtevala 7.« silne žrtve ter jih bo še več, Zaee'a se je ta nesreča z a-n< <sijo Posne in Hercegovine. Tisto let o lMHS—i;t0i» nam je print—io izgube, ki jo računajo ofi-eijozi sami na okroglo svoto ti-soč milijonov kron. Od takrat hira vse naše gospodarstvo od let - do leta huje. Že letos poleti, ko se našim državnikom o balkanski vojaki še sanjalo ni. jej p' J t i gospodarska kriza grozno težka, jesen je pa prinesla balkansko vojsko in avstrijsko-srb-ski konilikt, ki se ga bo sedanji r<»d se dolgo spominjal — s solzami na očeh.
1. ruska *' Tagespošta " računa, da nas velja ta politična kriza ki je nastala zaradi Albanije in srbskega pristana ob Jadranskem uio'-ju, tisoč petsto milijonov kron. T- liko so znašali stroški za vojaške priprave skupaj z dobičkom, ki ga jo bilo naši industriji in trgovini pričakovati, ki je pa izostal. V resnici je pa škoda še veliko večja, zaka/ skoro v celi državi je zastalo vse gospodarsko gibanje, na borzah so šli milijoni v zrak, iz strahu pred vojno nastali navali na denarne zavode so povzročili velike stro-škejn izgube, vsi zaslužki so se skrčili, mnogo tovarn je bilo treba zapreti, v mnogih največjih tovarnah delajo samo en dan na t«d-n. insolvence so postale vsakdanja stvar in konkurzi se sin- > ito množe. In kaj bo šele zadnjega decembra! Splošno mnenje je, da bo zadnjega decembra v avstrijski kupčiji velik polom in da bode ta dan vse polno insolvence in konkurzov, pogreb milijonov in milijonov';
ljudskega, s trdim delom pridobljenega premoženja.
Diplomatična vojska, ki jo je vodila naša monarhija proti Srbiji, je torej v gospodarskem o-ziru slabo končala. Zahtevala je ogromnih žrtev. In kaj je uspeh? Albanski razbojniki dobe svojo samostojno državo in Srbija ne dobi svojega okna na morje — če je ta uspeh vreden gospodarskih žrtev, ki jih je morala naša monarhija prenesti in jih bo Še morala doprinesti, to je pa drugo vprašanje.*
Xaše mnenje je, da se bomo še bridko kesali svoje goreče ljubezni do albanskih morilcev in tolovajev in menda se začenjajo tega zavedati tudi naši državniki.
Svoj uspeh glede Albanije in ■ srbskega pristana ob Jadranskem morju se ima avstrijska diplomacija v prvi vrsti zahvaliti podpori Italije. Ali je še kdo tako naiven, da se je Italija postavila na stran Avstrije iz gole ue-| sebičnosti, samo da bi se Avstriji zahvalila za njeno dobrohotno ; nevtralnost ob času tripolitanske vojske? Italija dela na to, da do-, bj Srbija prosto trgovsko "upora-■ho enega albanskega pristana in 'železniško zvezo s tem prista-: nom. Posledica tega pa bo, da bo i italijanski trgovini ter industriji odprta pot v Srbijo, ki je doslej ni imela, in da bo italijanska tr-! go v i na in obrt v Srbiji in na Balkanu postala najhujša in naj-izdatnejša konkurenca avstrijski trgovini in obrti.
Ko je bil poslanec Masarvk o-iii' «lni pri ministru grofu Bereh-toldu. mu je po naročilu srbskega ministrskega predsednika Pa-ši< a ponudil najugodnejše finančne. trgovinske in železniške zveze med Srbijo in med Avstrijo, j če bi avstrijska diplomacija podpirala srbsko stremljenje po samostojnem pristanu ob Jadranskem morju. Grof Berelitold pa je to ponudbo odklonil, češ, po dogovoru z Italijo ne sme Avstrija sprejeti nobenih gospodarskih privilegijev od Srbije. Kes. Italija je napravila sijajno kupčijo s tem, da je podprla avstrij-■ sko stališče glede Albanije in glede srbskega pristana ob Jadranskem morju. Stroške bo seveda plačala Avstrija.
Srbija se bo uklonila v vseh svojih zahtevah odločbam velesil. Zgodilo se bo to. kar bodo zahtevale veh sile in te se bodo ako-modirale zahtevam Avstrije. A kako bo to vplivalo na naše gospodarstvo? Balkanske države bodo med seboj ustanovile carinsko unijo, kakor je bilo med njimi dogovorjeno že pred vojsko s Turčijo in da ta carinska unija že iz ozirov na Srbijo ne bo hotela Avstriji dovoliti posebnih gospodarskih ugodnosti, to je pač razumljivo. Naša gospodarska pozicija na Balkanu bo silno o-slabljena, tako oslabljena, da govori že "Tagespošta"' o gospodarskem ruinu avstro-ogrske monarhije.
To je gospodarska bilanca naše drŽave za 1. 1912.
Dopisi.
Cleveland, Ohio. — Naznanim
vam, da smo jo zopet prifurali nazaj v Ameriko. V New York smo prispeli 24. decembra s parni kom "Martha Washington". Vožnja je bihi precej slaba zaradi viharja. Ta črta iz Trsta je! prav dobra in jo vsakemu pripo- j ročam. Jaz bi se bil rad malo pri vas ustavil, pa mi ni bilo mogoče. ker je tako potovati z družino. posebno sedaj po zimi. Malo smo se okrepčali, potem je pa j hitro napočil čas za odhod. Po- i zdrav! — L. Marolt.
Denver, Colo. — Delavske razmere so tukaj bolj slabe, niko-l mur ne svetujem sem hoditi, ker je še veliko starih delavcev brez dela. Na društvenem polju dobro napredujemo. Imamo štiri slovenska in eno hrvaško društvo, spadajoče k raznim zvezam in jed-notara. Kdor še ni organiziran, naj pristopi, ker nihče ne ve, kaj ga čaka. "Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka..." Tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. je imelo dne 16. dec. volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči: predsednik Josip Prijatelj, podpredsednik Anton Marinšek. I. tajnik Fran Skrabee, 4 Shady Row, II. tajnik Karol Skulj, blagajnik Ivan Cesar, zastopnik Fr. Smole; nadzorniški odbor: Jakob Jeriaa, Josip Marolt in Fr. Peterlin; bolniški predsednik je Kran Grande; reditelj Fran Molina; zastavonoše: Josip Škra-
bec, Josip Sadar, Josip Hočevar in Ivan Turšič; maršal Jernej Anzeljc. Opozarjam vse člane s potnimi listi, da naj jih obnove, drugače se bode postopalo z njimi po društvenih pravilih. Imenovano društvo je imelo 26. dee. veselico, kjer smo se prav dobro vrtili celo noč. Hvala« sobratu Franu Grande, ki je s svojimi; inštrumenti popolnoma zadovo-! ljil plesalce. Med veselico smo, nabrali tudi svoto $1.70 za našo prepotrebno šolsko družbo sv. j Cirila in Metoda. Le tako naprej,! bratje! Složno delujmo vsi za; napredek društvene blagajne!! Pozdrav vsem amerikanskim ro- j jakom! — Fran Škrabee.
Italijani in Slovani ob Adriji.
j
Italijanski časnikar Gubello j Memmoli, ki se mudi v Sofiji ka- j kor dopisnik rimskega lista j "Giornale d' Italia", objavlja v j tem listu obširen članek, v katerem razpravlja o srbskih zalite-! vab glede luke ob albanskem o-brežju. V tem članku pravi Memmoli pred vsem, da niti Srbija, - niti Grška nimata nikake pravice do Albanije, ker je ta dežela albanska. V tem oziru se torej interesi Avstrije in Italije popolnoma ujemajo. Avstrija da se mora na vsak način upreti rastočemu vplivu Slovanstva ob Adriji! Tn to ne le, da se zavaruje pred • nevarnostmi notranje secesije,
-	temveč tudi, da se ohrani ma-
-	djarsko-nemško nadvladje.
Potem vprašuje člankar, kateri
■	so pravi vzroki srbske zahteve po izhodišču ob Adriji, ter odgo-
. varja:
"Teh razlogov se v Italiji ne razume lahko, vidijo se pa z večjo jasnostjo po — bilo tudi le kratkem bivanju na Balkanu, »i Resnica, ki jo je pač treba pove--juati. je ta, da Srbija, ki jo smatrajo za zapadno-jugoslovanski Piemont, smatra — kakor smatrajo vsi Jugoslovani — Adrijo za pretežno slovansko morje: ona hoče priti do Adrije, vriniti se med Črno goro — ki je sama pre-
■	majhna, da bi postala center slovanske kulture — in Albanijo, z
i, očividnim namenom, da poskusi počasi, a po določenim načrtu slav Lzaeijo teh pokrajin in d^ bi končno ob morju tvorila privlačno središče za jadransko Slovan-stvo od Trsta (tu je Memmali pristavil svoj: sic!) do zadnjega I dalmatinskega zatona. Italijanski srbofili in slavofili se dajejo predaleč zavajati v svojem svetem navdušenju za zmagoslavno križarsko vojno proti turškim barbarstvom. Italijanski interesi v Adriji soglašajo z onimi Avstrije, ki hoče udušiti pojavljajoča se irredentistična stremljenja svojih i slovanskih podanikov: Sloven-f cev, Hrvatov, Dalmatincev in Bosancev. To utegne boleti gotove j občutljive duše, a je tako. Italijani preko meje vedo to bolje ne-jgo pa oni v kraljestvu. Zadrski Italijani že vedo, zakaj so na hrvatske provokaeije, ki so proslavljale Srbijo, odgovorili s klici: Doli s Srbijo! In naj se nikar ne reče. da je nevarnost daleč in da mala Srbija ne more ustrašiti ne nas, ne Avstrije! Srbija, ki je tesno zvezana z Bolgarijo in Črno goro — četudi ne s federativno pogodbo — ni niti etniški, niti vojaški slaba. Pišem vam iz Sofije, ki se mora smatrati za mo-i ralno središče Jugoslovanstva in bode bržkone jutri politična prestolnica balkanske konfederacije. Vsi mi Italijani, ki smo tu doli, smo sledili in še sledimo z navdušenjem sijajni pohod zmagoslavnega slovanskega orožja proti Turkom; pa, dasi smo se tudi mi navduševali v momentih navdušenja. ki preveva duše naših gostiteljev, smo vendar opazili gotove simptome, ki dajejo misliti pred vsem Avstriji, a tudi Italiji. Slovanstvo je zadobilo nepričakovano moč! Tukaj živi mnogo "neodrešenih" Slovanov: Slovencev, Hrvatov. Dalmatincev. Treba "videti, s kako napetostjo zasledujejo dogodke in kaka upanja se pojavljajo v njih srcih! Posebno se razvija iz srbskega središča mogočna centripetalna moč, ki
že privlačuje nase raztre- I sene molekule slovanskega sveta. Predno sem prišel v Sofijo, sem videl — šetajoe po belgradskih ulicah — v vseh izložbenih oknih knjigaren etnografične karte,srb-stva in geografične karte earstva Dušana Silnega, ki so jih o priliki vojne izvlekli iz arhivov. Ena sama karta pokriva prve od italijanskega (sie!) Trsta do albanskega Drača in italijanske oaze
so izginile v slovanskem morju. Od Nabrežine naprej je ves istrski poluotok slovanski in slovanska brez usmiljenja so . dalmatinska obrežja. Potem se pa še čudite, če Zadrčani ne kličejo: živila Srbija, kakor jadranski narod, kakor to delajo njih učeni , in slavni sobratje v kraljestvu! Ah, seveda, v Italiji misli večina j ljudstva, da za nas ob Adriji ni j slovanske, temveč germanska nevarnost, kakor v Trentinu."
Potem nadaljuje Memmoli: V interesu Srbije same je, da ne postane jadranska sila, ker bi vtem [slučaju morda neizogibno postala i nasprotnica Italije. (To je pa argument, ki velja počen groš!) Oni maloštevilni Italijani, ki j morda sanjajo, da bi jadranska j Srbija postala (če prerokovanja niso kriva) zaveznica, so sanjači. ; ki zidajo na pesek in nimajo poj-| raa o razmerah, v katerih se razvija boj narodov na oni strani o-ibrežja Adrije. V jadranski Srbiji in v vseh etničnih elementih, ki j jih ona privlačuje, ne moremo mi ;— v kolikor branimo interese ita-jlijanstva na morju, ki je bilo be-|neško — pričakovati drugega ne-: go nasprotnikov. In nasprotnike -■— priznavam to brez drugega — ki je nevarnejši, nego ona ista
■	Avstrija, ki so bila dosedaj oh obrežju Adrije slovanofilska (To pa to!) na škodo italijanstva!!
-	Avstrija ima moč denarja in ba-
■	jonetov. česar Srbija nima v taki
-	meri; Srbija pa ima zase nepre-
•	eenljivo moč: moč ideje in narod-L nega čustvovanja. In naša dolž-7 nost je. da preprečimo, da bi st
■	ta enegija razvila na račun itali janstva."
' Na podlagi teh razmotrivan;
>	prihaja člankar do zaključka, da
-	morata Italija in Avstrija ob A driji nastopati sporazumno prot
1 Slovanstvu!!
Ta politika — tako končuje g
•	Memmoli — zajamči našim po o
•	svojevalnem Slovanstvu ogrože
-	nim bratom na oni strani meje (\
-	Avstriji) vedno svobodnejšo via i do in bolj človeško postopanje -j ker bo Avstrija v svojem boju m
>	i nož s Slovani svoje države, ki s( t postali drzni vsled zmag svojil J rojakov na oni strani Dunava, —
-	hočeš, nočeš, moraš — morali
-	iskati ojačenja v italijanski po moči.
i # » *
i Tržaška "Edinost" dostavlja l i temu: Priobčujemo gornja izva -jjanja, ker so karakteristična z;
-	mišljenje Italijanov in nam ka i žejo, koliko je vredno italijanske i prijateljstvo do Jugoslovanov!
i Tako, kakor gospod Memmoli
-	mislijo po večini tudi drugi Ita
i lijani. Gospod Memmoli se seve-
•	da ne upira zasedenju albanske ga obrežja od strani Srbov zato
' j ker mu je za Albance, temveč za . to, ker ve. da bi bili z onim dnem.
•	ko bi Srbija zasedla Albanijo, u-i nieeni vsi načrti, ki jih je Italija
imela glede te dežele. Priznava
■	mo tudi. da se v Adriji res kri-1 žajo slovanski in italijanski interesi, a križajo se le v toliko, v ko-
•	likor smatrajo Italijani Adrijo za 'izključno italijansko morje. Gle-
•	de razmerja med Slovani in Avstrijo pa stoji italijanski časnikar na povsem napačnem stali-
' šču in so temu primerno napačna tudi vsa njegova tozadevna izvajanja. Gospod Memmoli identifi-kuje namreč specifične interese Nemcev in Madjarov z onimi Avstrije. postavlja se na stališče, da je tlaeenje Slovanov v interesu Avstrije. doČim je, fakt, da bi ravno to neizogibno dovedlo Avstrijo v pogubo. O kakih skupnih interesih Avstrije in Italije v A-drijj. ne more biti niti govora. Z vsakim ojačenjem italijanstva ob iztočni obali Jadranskega morja bi se ojačil tudi italijanski irre-dentizem, ki bi postal res neizogiben, če se ne izpremeni ves notranji sistem Avstrije, in ki bi bil vsekakor nevarneji nego italijanski irredentizem, ki pač ne i postane nikdar nevaren, dokler bo imel protitežje v državi zvestih Slovanih!!
Rusinski in poljski socialisti in njih miroljubje.
Te dni so se vršile v Lvovu demonstracije poljskih in rusinskih socialistov za ohranitev miru. Zbralo se je kjlub temu, da je dež curkom lil, do 10,000 ljudi. Narod je nosil poljske in rusin-ske zastave z napisi "Živela Poljska" in "Živela Ukrajina". Ta mirovna demonstracija pa je bila precej pomanjkljiva, ker so govorniki izjavljali, da so za mir, ali da Rusiji že pokažejo, če pride do vojne.
Za vsebino tujih	si odgo-
vorno na ■Kavnifevo, aa ■ lila ill um
Za Slovensko Zavetišče J
i
Na drugem mestu prinašamo zapisnik prve seje prvega občnega zbora ali konvencije Slovenskega Zavetišča, ki se je vršila dne 28. novembra na Zahvalni dan v Chieagu, 111.
Iz tega zapisnika, oziroma pravil je spoznati, da je zadobila pred nedavnim ponovno sprožena plemenita misel Slovenskega Zavetišča trdno podlago, da je zadobilo jasno obliko, da uresničenje te plemenite misli ni več da-( leč. Seveda, predno bomo takoj daleč, da bomo mogli dati našim oslabelim rojakom zavetišče, kjer bodo brezskrbno preživeli večer svojega življenja, je treba izvršiti veliko dela, treba je denarja j in zopet denarja. Potrebni denar za nakup zemljišča, zgradbo poslopij in druge potrebščine se na- j bere s prispevki članov in nabi-1 ranjem prostovoljnih doneskov. Dosedaj se je nabralo okoli 1000 1 dolarjev, manjka tedaj še veliko. Tem potom apelujemo na dobrosrčna srca naših rojakov, da se spominjajo pri raznih prilikah : Slovenskega Zavetišča, da pristopajo kot člani in omogočijo z ma-L lenkostno pristojbino uresničenje ' te plemenite misli. Vsak naj da-' ruje po možnosti, pomnite, da se
•	sprejme vsak, tudi najmanjši dar. ~ ne pozabite, da so namenjeni ti 1 darovi za naše oslabele rojake, da
jim ne bo treba mogoče beračiti ali kako drugače žalostno končati, kadar jim opešajo življenske moči.
Slovensko Zavetišče je popolnoma nepristranska ustanova. 1 brez vsake politične ali strankar-1 ske "barve". Vsak potreben Slo-; venec*bode sprejet v oskrbo, pu-1 stimo tedaj vse stranskarstvo na stran in delujmo složno v korist
•	onih naših rojakov, ki so na stara leta navezani na pomoč in pod-
" poro. Poudarjamo še enkrat, da '* je dobrodošel vsak, tudi najmanjši dar. Spominjajte se pomoči potrebnih in oslabelih rojakov o bo-3 žičnih praznikih in Novem letu. 3 Spominjajte se Slovenskega Za-1 yetišča pri vseh prilikah, društvenih sejali, veselicah in drugih 1 enakih prireditvah. Darove spre-
-	jeina tudi Glas Naroda, ki bode priobčil vse darove in darovalce ter potem poslal nabrane svote
c tia pristojno mesto.
-
PONESREČENE CVETKE
3	ZGOVORNOSTI.
•	Q
Adolf Damasehke prinaša v svoji knjigi "Ljudska zgovornost" šaljive primere, do kakih izrazov se more povspeti prena-' vdušen govornik: "Rumena zavist se vleče kot rudeča nit skozi * vsa njegova dejanja. — Bolni želodec je njegova Ahilova peta. — 1 Ceste brez dreves so senčna stran našega mesta. — In v te šolske razmere hočem jaz posvetiti z o-strim nožem kritike. — To strašilo je tako obrabljeno, da more 1 le še kak političen dojenček na njem jezdariti. — Kot težak kamen leži na našem časopisju oko postave. — Ta predlog je jajce kukavice, katero je dvorepati 1 (češki) lev zlegel v nemško gnezdo. — Vseučilišča so podobna surovim jajcem; komaj se jih dotakneš, že se postavijo na zadnje noge ter se branijo. — Kralj 1 Ferdinand je našel že prvo leto
( marsikateri las v svoji kroni." t _____
POSLANO.
; Waukegan, HI., 5. jan. 1913. > Nisem imel, kakor tudi sedaj nimam namena vmešavati se v tukajšnje farne razmere, kajti dopisov je bilo bodisi iz ene kakor iz droge strani dovolj, vendar pravega vzroka te razprtije še nisem našel, akoravno skrbno zasledujem in prebiram vse, kar se tiče te afere. Ako bi hotel vso stvar brez hinavščine in odkritosrčno popisati, welo bi preveč časa in papirja, vendar sem pa takorekoč prisiljen na tem mestu odgovoriti neki tukajšnji stari kpletulji. ki sliši na ime ta stara Ana Š. Ta ženska "rona" od hiše do hiše kakor kaka krošnja-rica ter se hinavsko posmehuje j ljudem, češ: "Pa je šel ali šla nazaj v cerkev!" Zapomni si, da ne boš na ta način pridobila simpatije pri ljudeh!
Na Novega leta dan si se izrazila proti neki zanesljivi ženski: "Poglejte ga, Kalanu je daroval $10, za božično kolekto pa ni dal nič, akoravno je cerkev tako potrebna!"
Na to ti odgovorim, ti stara hinavka, ne da bi se hvalil, da sem jaz več daroval v enem letu
za cerkev Matere Božje in za šolo, kakor ti skozi pet let, in si-• eer z družino vred, akoravno se šteješ, da si bogata. Pomisli pa, da se jaz moram truditi od jutra do noči, da moram svojo družino in sebe pošteno preživeti, tebi pa ni bilo potreba niti enkrat za de-! lo prijeti za par tisoč dolarjev. I Ker si tako premožna, zakaj pa j daš samo $1 za cerkev vendar bi j jih lahko dala vsaj $5! No dosti ; grmenja, malo dežja!
Ker si omenila, da sem dal g. j Kalanu $10, ti rečem, da si laž-njivka, dokler mi tega ne doka-: žeš. Ravno tako tudi, da nisem dal nič pri polnočni sv. maši. Dal j sem, ali koliko sem dal, tebe či-; sto nič ne briga, kakor mene ne, | koliko si dala ti. Rečem ti samo i še to, da od moje hiše ni šel še ! nobeden brez daru, bodisi duho-j ven ali berač, vsakemu sem dal j po svoji moči, če pa ne veruješ, : se lahko prepričaš, bodisi pri pr-■ vem, drugem ali tretjem župni-j kil. Ne hvalim se, ker nočem, da i bi se moje ime klicalo v cerkvi med darovalci. Da j)a ti zelo veliko držiš s cerkvijo in duhovni, je razvidno iz tega, da si se izra-| žila proti g. župniku, da se tvoj i sin ne bo prej poročil, dokler se ne bo cena znižala od $10 na $5.
Pripravljen sem ti še kaj več povedati, če ne boš molčala, sicer se pa od goveda itak drugega dobrega ne more pričakovat i k ot i kos mesa.
Frank Barle.
1424 M Al lister Ave.
HRANITE DENAR V
AMERICAN SAYINGS BANK
(inkorporirana leta 1882)
No. IIS West 42nd Street,
med B'.way in peto Ave. j Ure: o zjutraj do 4. j oooldne — v ponedelkih zvečer cd (i. do H. ure.
Obresti po 3\c/c na leto.
Denar vložen do ali pa dne 10. januarija 1913 se obrestuje od 1. januarija 1913.
j Nikjer niso varnejši spravljeni vaši prihranki.
•John V. Irwin, Pres. David Orr, Sec'y. Wm. M. Hazellon, Treasurer.
i t j NAZNANILO IN ZAHVALA.
! Tužnim srcem naznanjam žalostno vest prijateljem in znan-[ ceni širom Amerike, da mi je u-j mrl ljubljeni soprog oz. oče
JOSIP SELKO i v starosti 28 let. Bolehal je ranj-ki le 9 dni za vročinsko boleznijo.
Tukaj zapušča mene žalujočo sopt-ogo in enoletno hčerko, v starem kraju pa več sorodnikov. Ranjki je bil doma iz Šmarjete na Dolenjskem. ^Tukaj je spadal k št. 6 Svobodomiselne Podporne' Zveze in k št. 10 Slov. podp. in penzij. društva v Winter Quar- j ters, Utah, katero mu je priredilo! lep pogreb na mirodvor v Sco-field, Utah. Hvala vara, kakor tudi drugim društvam in Mr. in Mrs. Urabich ter vsem Slovencem in Slovenkam v Winter Quarters, Utah. Posebna hvala pa mohrlandskim rojakom za pomoč v bolezni in za sožalje po mojem ljubljenem možu, ker nobeden Slovencev ni šel na delo, [ dokler je on ležal na mrtvaškem j odru. Iskrena hvala vsem! Tebi nepozabljeni bodi lahka tuja žemljica v Scofieldu in želim kmalu biti poleg tebe! " Žalujoča soproga Fannie Martincič omožena Seiko' in hči Veronika.
(4-10—1)
NAZNANILO.
Slovenske katoliško podporno druitvo SV JOŽEFA št. 12 J. S. . J. za Pittsburg-Allegheny, Pa. In okolico Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Vse denarne poSilJatve odsotnih članov, naj se pošiljajo samo in edino blagajniku Frank Straus, 1012 High St., Allegheny. Pa.
Uradniki za leto 1912 so sledeč;:
Predsednik: Fran Krese, 610« Natrona Allty, Pittsburg,
Podpredsednik: Matevž Kiren, 1067 Butler St Pittsburg, Pa.
I.	tajnik: Josip iiuška, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny.
II.	tajnik: Nik. PovSe, 1 Cralb St. Xumrey Hill, Allegheny, Pa.
Blagajnik: Fran Stravp, 1012 High SL Allegheny.
Zastopnik : Vincenc Volk, Tell s t. 2p.
Pittsburgh, 1'a
Odborniki.
Ivan SinionClC, 710 MadisoD Ave., Allegheny.
Frank Hrovath. 5106 Natrona AUeyy, Pittsburg, Pa.
Frank Gruber, 48 Tlummer Street, Pittsburg, Pa.
Jakob Laurieh. 6137 Dauphin St. E. End Pittsburg, F-
Zastavonoša: Jos. Settna, 828 Lockliard Street, Allegheny, Pa.
ODGOVOR
| mojemu mežu Antonu Mesec na poziv v štev. 48 G. S.
Pripoznam svojo zmoto, katero sem Ti že enkrat,pripoznala. Potrdim besedo opraviti, katero [sem Ti rekla v stavku, da st-m imela opraviti s Teboj in z bra-i tom. Ker drugega nisem imela za opraviti v hiši. kakor Tebe, otro-' k<- in brata. Tone, Ti mi rečeš, da bi jaz pripoznala, da je zadnji otrok bratov. Take neresnice Ti pa ne bodem nikdar pritrdila. Ivedor je oče petih otrok, je tudi šestemu. Dragi moj mož, prosim Te, popusti svojo lahkomišlje-nost in začni misliti resno na bodočnost! Če bi bili vsi možje tako iahkomišljeni, kakor si Ti, potem bi jih polovico zapustilo svoje družine. Prosim Te, spolnuj svojo dolžnost, silila Te ne bom. Prideš lahko čez dan in ni se Ti treba nikogar bati. Ti praviš, da se lahko poročim z onim. ki mi je po volji. Jaz pa rečem, ne bom se niti zaročila, niti poročila, ker jaz sem in ostanem Tvoja žena do smrti, akoravno se nikdar več ne vidiva.
Rozi Mesiek,
739 Kecliun St.. Indianapolis, (7-9—1)_ Iud.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik, gospod
Slovensko katoliško
podp, društvo	svete Barbare
E	B
za Zedlnjene države Severne Ameriko.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorponrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ••BORNIKTl
PrcGttodnlk: MARTIN GKRCMAN, Boa iti, Forert citr. nk
Podpredsednik: JOSFF PETERNEL, Box »C Wllloak, J^L L tajnik: IVAN TKLBAN, Box 707. Foreat City, Pa £L tajnik:: STEFAN ZABRIC, Box SOS. Coaemaurt, M, Wa*ajnik: MAJI TIN HUHIC, Box UV, Forest City. U,
nadzorniki! nadzornega odbora: KAROL EAJLAR, Boa M7, Forest cm, L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield 8t-, Pittabar* Pa d nadzornik: FRANK SUNK, E0 Mill St., Luzerne Pa
HL aafizornlk: ALOJZ TAVČAR, 19! Cor. N. — 8id lt,**=a* Bpriw, »72
POROTNI IN PKCBIVNI ODBO*r Predsednik porot, odbora: PAUIa OBREGAR, Box Witt IU L porotnik: atARTIN OBERŽAN, Box CI, Mineral Kaaa. 11. porotnik: ANDREJ 8LAK, 7711 Iaaicr CltvalanA, Q***
VRHOVNI ZDRAVNIK: Z*, if. M. KELIftKAJt, (IS7 at. ciair Ara., OaralanJ, 0«a,
t)os>ial aaf aa poSUJaJo I. tajniku IVAN VKUBAK, P. O,	g,
Otj. Pa.
Dnitriu vlačilo: I'GLAJI HAKODA'1.
ANDREJ BOMBACH,
j kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdavati pravoveljana potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem j Upravništvo 44Glas Naroda".
j ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
[ Jugoslovanska (^jf^ Katol. Jednota
IlrfT^wni ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
^edež v ELY, MINNESOTA.
MRADNIKH	J
r?*lM<S[k: ITAIf GFAM. 607 0.»rry Way or Box 57 Braddo.*, rod»r«dMdnlk: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth, Min ti. B am «41. »Umi tajnik: GEO L. BROZICH. Ely. Minn.. Boa 414.
tajnik: MIH. A EL M RAV1NEC, Omaha, Nak.. Ull M. U <k. li "V#«»tillr- IVAN OOUZK. Ely, Minn., Boa lM.
Zaupnik: A loj* \'irant. Lormin. Ohio. 170». E. 2-Ui St.	_	^
vrhovni zdravniki
m. mammr v. trse, i«u«t a »m n« .cu«m« m*
nadzorniki)
a&oib KOSTXIilC, Oa.llda. COIO., Bob IS«
W1HAKL. KLtOBUCHAR, Camylet. Mich., Ill — 71* St.
rwvbr SPIUab, Kan— City, Kana., (u Na itk It
porotniku
PTAV KJB*ai£NlK, Bardlaa, Pt, Bob 111. FRANK CK'UZn, Cklabolm. Mien., Boa T1«. MAJt*LN KOCHKVAK Pmablo, Colo.. 1X1S KUar Aya.
doplal b«i| a« Do*llJaJo na (Urnoga tajnik«, tm daaaraa »oKlktri mm mm, (iiTt«c» klaxajnlka Jednota.
Vadjictia« slutilo: "QkiJ NAHODA".
novice iz stare domovine.
KRANJSKO.	i
Nečloveška mati. Dekla pri tr-| l?oven Kranjeu v Kranju je po-j vila m/ikonsko dete. Mati je ne-j sla dete na e» s1<», kjer je ]>oi)OČi i zmrznilo.
V	Ameriko so se hoteli 19. de-
f1'inhra otljteijati in se s tetu iz-1 ogniti vojaški dol/.nosliP Mile Civoič i/, l.rnjevaea. Nikolaj Mi-1 lieevič iz Vrginmosta. J ura j Je-' rasnie i/. Piščanca in Pavo Ma-najlovie iz \ rginmosta. Xakano jim je ]>a na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstraž-nik Jakob kržan preprečil s tem, da jih je a ret oval. Vse štiri so oddali vojaški oblasti.
V	znamenju alkohola. l)ne IS. dee. je prišla žena nekega krojača v gostilno na Sv. Jakoba trgu ; v Ljubljani ter si ga privoščila.: kolikor ji je poželelo srce, napo-J sled pa, ko je dobila na mizo jed. -v okajenosti vtaknila žlico v žep i in zahtevala drugo. Ker ji je niso hoteli dati, češ. le z ono jejte, ko-jo imate v žepu, ji je vzkipela kri in je začela tako razgrajati.! da so jo morali postavati pod, kup. Nato je šla pa še v šentjakobsko cerkev in tudi tam začela upiti in se nespodobno obnašati. dokh-r j«* niso tudi od tukaj spravili ven in jo izročili stražniku, »la jo je odvedel v zapor.
Velik izum na tehniškem polju. Slovenec * * piše: Po okoli-ej Radovljice se veliko govori o neki posebni iznajdbi, katero naj ! bi bil napravil Ivan Fajdiga. po-; setitnik v Radovljici. Radoveden, kaj je na stvari, sem se hotel o-1 sebuo informirati pri imenovanem gospodu in od njega samega s mi izvedel to-le: Fajdiga je res izumil nek stroj, kateri utegne postati velikega pomena zal gospodarski napredek, ako se ideja docela uresniči. Izumitelj trdi, da se s tem strojem more dobiti poljubno velika gonilna j mo<", treba je samo stanovitnega dotoka vode iz studenca. Nabava •elektrike potom tega stroja bode zelo poceni in cenen tudi aparat sam. I/najditelj je delal na tej važni gospodarski iznajdbi veliko let iti je za njo gmotno zelo veliko žrtvoval. Ivan Fajdiga namerava v kratkem svoj izuril razstaviti v Radovljici na ogled občinstvu.
Stroge odredbe na dolenjski železnici. "Zarja" piše: Kakor nam iz Dolenjske poročajo, vladajo na progi dolenjske železnice zelo stroge odredbe. Doslej so itn« li ponekod prebivalci bližnjih vasi navado hoditi ob strani železniške proge, kar s* je od strani železniške uprave tihoma trpelo. Zdaj je to minulo. Kogar orožnik dobi na progi, ga ustavi in ovadi. Nekateri kar orožnikom izročajo kazen. Večina seveda pa ima pota k politični oblasti. V kratkem bo tam zasliša-nin blizo 50 takih žrtev. Ker ta sekatura zadeva tudi železniško osobje in delavce, če se ne morejo izkazati, da uporabljajo po službenih opravkih pot ob progi, opozarjamo na to odredbo in še poseb«\j svarimo vsakogar, ki ga orožnik dobi. naj pretehta svoje besede, da n«> bo še zaradi žalje-nja javne straže imel s kazenskim sodnikom opraviti. Posebno velja to tudi za potnike na postajah. ki se hočejo peljati z vlakom. Doslej se je človek na dolenjskih postajah lahko svobodno obnašal, zdaj je tudi to minulo. Zakaj na vsaki večji postaji
je za potnike uvedena čisto vo-j. ška komanda. Oprezen naj bo vsakdo posebno na novomeški postaji!
ŠTAJERSKO.
Nadepolna mladina. Pri Irgov-cu Rrasu so zasledili te dni dva dečka, ki sta iz nezaklenjene izložbe ukradla več igrač. Izmed obeh 1 ."»letnih dečkov, Jakoba IVrdinača, učenca v brusilnici stekla in Karola Polutnika ima prvi še kot šolski učenec več tatvin na vesti. Dognalo se je, da je v Ruhmanovi tovarni za celuloid v Kreiusu ukradel več bakrenih stvari. Oba tiča so spravili pod ključ.
Vsled ljubosumnosti. Te dni so
popivali v neki gostilni sinovi Mihael Kukavec. Ignacij Kolar an i van Kresni k. Kukavec je imel pri s i-h i tudi svoje dekle, kateri se je pa začel Kresnik sumljivo približevati. To je seveda v Ku-kovcu vzbudilo veliko ljubosumnost. Začel se je prepir, med katerim sta Kukovee in Kolar Kresnika tako natolkla, da je ta tt /.ko ranjen in nezavesten padel ua tla. Orožništvo je surova fanta prijelo in ju izročilo sodišču.
Smrten padec v pijanosti. Te dni je popival pekovski pomočnik Mihael Turnšek iz Celja v neki gostilni in je šel zvečer pijan proti domu. Ker je bila tema, je padel v globok jarek kjer se je težko poškodoval na glavi in ji' vsled poškodb ostal na dnu jarka. Mimogredoči so Turnška zapazili in so naznanili to rešilni j postaji, ki je nesrečnika odpelja- i la v bolnišnico. Tam pa je Turn-! šek vsled zadobljenih poškodb umrl.	i
Dekla zgorela. Posestnik Fran Weinhappl je imel dve dekli, Cc-1 cilijo Wind i seli in 621etno Mari-1 jo Weinhappl, ki sta skupno sta- j nova I i v podstrešni sobici. Te dni j sta šli obe k počitku. Windische-J va je takoj legla na posteljo, do-i čim se je AVeinhapplova vsedla j poleg železne peči. Ob 10. uri po-i noči so Windisehevo zbudili klici na pomoč in ko je odprla oči, je zagledala svojo tovarišico vso v plamenih ležati na tleh. Fboga žena je zaspala poleg peči in naenkrat se ji je vnela obleka. Poklicani zdravnik ubožice ni mogel več rešiti. Fnirla je na težkih opeklinah.
Velika nesreča se je pripetila na oglu neke ulice v Gradcu. Nekega moža z žensko je podrl na tla motorski voz električne železnice. Oba sta se znatno poškodovala. Nesreča se je zgodila tako: Na označenem mestu sta namreč stali dve ženski na tiru poulične železnice in sta se silno živo pogovarjali. Neki kolesar, ki je vozil malo pred električnim motorjem, je zvonil. Obe ženski sta se tako nespretno umikali zdaj sem zdaj tja. da je prišel kolesar v nevarnost. Ena izmed žensk je hotela še skočiti strani, toda bilo je že prepozno. Voznik na električnem vozu je sicer krepko zavrl voz, vendar pa sta prišla kolesar in ženska pod kolo. Ženska je zadobila pri tem le lahke telesne poškodbe, dočim je bil kolesar težko ranjen. Oba so prepeljali v bblnišnico.
Živa baklja. Pred kratkim je nesla žena železniškega delavca Kbnerja na železniško postajo Landl svojemu možu kosilo. Vzela je seboj svojega večjega dečka, dočim je male otroke pustila
same doma v hiši. čez pol ure pozneje je opazil neki hlapec, ki je šel mimo Ebnerjevega stanovanja, v tem nenavadno svetlobo. Ko je natančneje pogledal skozi okno. je' opazil v sobi petletno deklico, ki je bila vsa v plamenu. Hotel je udreti v hišo, toda vrata so bila zaklenjena. Hlapec je hitel k lastniku hiše; ko je prišel s tem nazaj, je eden izmed otrok odprl vrata in goreča deklica je prihitela kričeč ljudem nasproti. Mala je zadobila tako težke opekline po vsem telesu, da je drugi dan umrla. Po izpovedbi drugih otrok je šla deklica k zakurjenemu ognjišču, da bi se ogrela. Pri tem se ji je vnela obleka in otrok je bil naenkrat ves v plamenih.
j
PRIMORSKO.
Ustrelil se je v gostilni "Pri dobrem Furlanu" v Gorici 3"»letni kotlar Lantieri iz Trsta. Umrl je čez. nekaj ur v bolnišnici.
Avtomobilska nesreča. Dne 19. dec. je trčil pri Sv. Ivanu avto- j mobil, ki se je pripeljal iz Bazo- i vice, v enovprežni voz. V avto-1 mobilu je bilo G oseb. Sunek je bil tako silen, da se je avtomobil, prekucnil. Vsi potniki so več ali i manj poškodovani.
Na Proseku pri Trstu je umrl tržaški,deželni poslanec in mestni občinski svetnik Alojzij Gor-j .iup. Pokojnik je bil navdušen Slovenec, ki si je pridobil velike zasluge za slovensko stvar* v Tr-
v ,
stn. Cist značaj, poštenjak vse- ( skozi je užival ugled in spoštovanje tako med Slovenci, kakor med Italijani. Gorjup zapušča ženo z 8 otroki.	^
Dva nevarna vlomilca je pri-jela 17. dee. tržaška policija, in sicer ravno, ko sta razstrelila j vrata v manufakturno trgovino Sbuelz-Bertoli na cesti Sal ice. Vlomilca sla imela pri sebi izbor-iio vlomilno orodje. V^milca sta /liana nevarna tatova Rudolf Kovač iz Postojne in Mihael Bub- 5 nič iz Pregarja v Istri. Bubniča;} išče že dalj časa tudi ljubljansko j r deželno sodišče in garnizijsko so- ; dišče.
Prepir med sosedi. Posestnik if -losip Griianc iz Sežane živi že;" dalj časa v sovraštvu s posestni-! kom Josipom Kocmaaiom. Dne, 17. dec. sta se nasprotnika zopet j sporekla. Med prepirom je po- . tegnil Griianc samokres in dva- ^ krat ustrelil na svojega nasprotnika. Ena krogla je zadela Koc-mana v ledja, druga pa mu je razbila brado. Odpeljali šo ga v bolnišnico v Trstu, Grilanca pa i so aretirali.
Vlom v cerkev. Na cesti di Rena v Trstu stoji mala cerkvica, ki jc bila nekdaj zasebna last j rodbine de Conti in je občinstvu j odprta šele od 1830. leta. V ti! cerkvici je kip Marije, ki je pre-1 cej bogato okrašen z raznimi darili. V to cerkvico so vlomili tatovi. pretrgali mrežo pred kipom in ga oropali. Odnesli so tatovi ;-a več nego G000 K raznih vred- , uosti. O vlomilcih nimajo še no-i bene sledi.
Tri smrtne nesreče. Dne 17. decembra so se pripetile v tržaški prosti Inki kar tri smrtne nesreče skoro ena za drugo. Mornar in čuvaj Fran Svitanovič je padel s parnika "Filippo Artelli" in se je poškodoval v levem boku in dobil notranje smrtne poškodbe. Zavirač 231etni Andrej | Risnik je padel med premika-! njem raz lokomotivo, ki ga jet raztrgala. 551etni Ivan Dornikpaj je padel s krova parnika "Linz"' v notranje prostore, pri čemer si [ je razbil lobanjo in obležal mr- i te v.
DAROVI
za Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
Denver, Colo.: Fran Kkrabecj je nabral 26. dec. na veselici dru-' štva sv. Jožefa -+1.70. Darovali; so: po 25e.- Josip Prijatelj in Fr.} Škrabec; po 10<-: Ivan Cesar. I-van Šute, M. Sadar/ And. Drob-j nič, Fran Smole. Fran Boben, J. j Skrabec, J. Modie. Karol Skulj.' Anton Judež in Josip Papež; poj 5č: J. Auzelc in Andrej Krašo- j vec.
Gowanda, N. Y.: Anton Grom 25^.	j
Hvala, rojaki, le tako naprej j za rešitev slovenske dece!	!
Uredništvo Glasa Naroda.
Rad bi zvedel, kje je FRAN j ASIC. Doma je iz Rajhenbur-j ga na Spod. Štajerskem. Pred J dvema letoma je bil v Staun-, ton. 111., in od tam je šel v Jenny Lind, Ark. Dobil sem par pisem in naznanilo, da potuje v Wyoming. Tja sem mu pisal, pa mi je bilo pismo vrnjeno. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Maček. Box ].r>2, Maseoutah, 111. (7-10—1)_
NAZNANILO.
Slovencem v Rock Springs,
Wyo., in okolici naznanjam, da
bode društvo "Slovenski Dom'"
imelo svoje glavno zborovanje
dne 26. januarja 1013 v Ivan
Mrakovi dvorani. Društvo bode i
vulilo uradnike za leto 1913 in več drugih važnih stvari bode na dnevnem redu. Vsi člani društva ' in tudi drugi, ki mislijo postati '-lani. so vljudno vabljeni, da s<-te seje gotovo udeleže.
Fran S. Tavčar, tajnik. • (7-10—1)
VOJNA NA BALKANU.
Založila in izdala Katoliška ti ] skaina v Ljubljani. Ta spis iz ~ liaja tedensko in velja 20«č pošt 1 nine prosto ter ga je lahko naročiti pri:
Slovenic Publishing Co.. 32 Cortlandt St., New York City
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Eveleth, Minn., in okolici naznanjamo, da jc za tamošnji kraj naš zastopnik
LOUIS BAI7DEK,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'" in izdavati tozadevna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
POZOR SLOVENCI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti kaj denarja iz starega kraja, naj nam piše po našo poštno položnico, ali pa naj nara naznani naslov, kam se ista v stari kraj odpošlje, pqtom katere se denar na pošti vplača, in mi mu ga tu takoj po prejemu izplačamo, ker to je edina pot, po kateri pridete najprej do denarja, kar se je že marsikdo lahko prepričal.
Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York City.
LISTNICA UREDNIŠTVA. f
M. Kr., Garrett, Pa. — Vašega dopisa tudi pod pogoji, katere stavite, ne moremo priobčiti. Na tem mestu smo že večkrat povdarjali, da za napade na posamezna društva in osebe nimamo prostora v listu. Sicer je pa udi Vaš spis tako nejasen, da ie moremo spoznati, za kaj se pravzaprav gre.
Kje je moj brat ANTON ADAM ? Poročati mu imam več važnosti iz starega kraja, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, i za kar mu bom zelo hvaležen, i ali naj se pa sam oglasi. — Fr. ! Adam, 1205 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (28-12—9--M
$
Razglas.
f ...
I	Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani naznanja
f rojakom v Ameriki, da je obrestno mero za uloge zviša-i la od 4Vi%	i
l	na 41|2°|o	i
ŠJ torej se bodo z dnem 1. januarja 1013. leta vse doseda- i; i nje in nove uloge obrestovale
l	po412%
g,	V Ljubljani, dne IG. decembra 1012.	J
T	RAVNATELJSTVO
&	Mestne hranilnice ljubljanske. %<
0—C— f—m—ii
WmM knjižic ^
Popolnoma Zastonj	^Pjk
Vsak moški T.I moral amiuloma pisati ;o našo knjižico. Moz'e, fevA ki sc nameravajo ženiti — bolni možje — možje, ki so uilani pijan- ns • ^iff^ir	-čevanju, ponočevanju in raznim strastnim navailam — mo;.j<?, ki so ^ffla
oslabljeni, rervozni in izčrpani — možje, ki niso zmcaui za delo in Qga	ki ne morejo v poini meri uživati radosti življenja — ti mGžje bi E&I
HM	morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta kujiliva pove k-jko možje
^ "uničujejo svoja življenja, kako se nalezejo raznih bolezni in kaka si zamorejo zopet pridobiti po-W polno zdravje, m.x- in krepost v kratkem času in po nizki ceni. Ako hočete l-it i možje med možmi, 1 ta knji2ieu vam pove, kako priti uo teg:i. Puve vam kako so zamerijo bolezui kakor
H v	__MM
f Želodčne Teskoče, Revmaiszem,Bolezni iehurja In Ledvle;
I zastapljena kri ali sifilis, triper, spolna nemoč, splošna Izguba moel, Bubitck fcJf k moške kreposti, nočni gubitek, izgubljena moška sila, atroiifa, striktura, organ- KE&f M ske bolezni, bolezni Jeter in posledice razuzdanega življenja hitro in stalno jSl	ozdraviti privatno doma v vaši biši.
■ Tisoče mož jc že -_adobilo peifcktno ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST petom t« ^^ brezplačne knjižic«. Zaloga znanosti je, La vsebuje ravno tiste * t vari, ki jih mora 7.nai
vsak mlad ali star, bogat aii reven, samski aii oženjen in zdrav ali bolan mož. Ne zapra- i. i j ^VRB vlj&jte denarja za razna malovredna zdravila, čitajie poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila
vam bo denar in ras poučila, kako uadobiti P0P0LI40 ZDRAVJE iN MOČ. izpolnite, izre- UV '4 TgML^ žite in pošljite nam le danes sledeči kupon,	jT''" "
" ^s^iNO^ Z^ton- iB5SB""BaHBB«"»siBaB«aBaaiBBa
m od pue^,a tei. poitni.o.-M.c,i a Kupon za Brezplačno Hnjlžieo g
"£o.	S S Br.iOS.USTERaCO.,RBs.200,20SN.FifthB,e.,CMcieo.lll. »
a&V, fcdo naroči. MI NIKDAR NE STO-	19	GOSPODJE^-Jaz trpim vsIeJ oolezni. zato pr am. poSljitc mi 83
RIMO TEGA. Ako pišeta po knji-	HM	vaio Lrc^iilačao kiijilko za može. i«;5tuiiie presto.
^MB^flaa. Žico, dobite jo brez najmanjših	|ff
chvezcosti napram nam,	^	np
^KS^^	Poiljite nam vaie ime in	■	................................................................■
^ižiBS^fti nastov Se danes.
- " n ULICA in Štev. a».i B„j......................................... H
TuBnillffl^f^^^^im' MESTO........................Drfava........................ Sft
^V^IIIIIIHBflHMailliniMMiiiSBu.R.S
& ^ ZA 75 CENTOV ^ &
dobite pero napolnjeno s črnilom. (Fountain Penn.)
Svoto lahko pošljete v znamkah. SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT STREET, •	NEW YORK, N. Y.
A. J. KRASHOWITZ
Oakford Ave., ' RIchwood, W- Ve.
trgovina t mešanim blagom
Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfmeje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI.
ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka.
SVOJI K SVOJIM!
Na vec vprašanj naznanjamo, da imamo še v zalogi 200 iztisov
Mohorjevih knjig za leto 1913.
Kdor nam dopošlje $1.30 dobi šestero knjig poštnine prosto. Na naročila brez pridejanega denarja se nemoremo ozirati.
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St,	New York.
-	Podružnice	-
-	Spljrt, Celovec, Trii, ■
-	SarajeTO In Gorica,	-
• Delniška Klavnic«	-
al. 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejem« vloge na knjižice In na te- J IO! koči račun ter je obrestuje po čistili4Sr2 'O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurm
Naš dopisnik z& Zjedinjene države je tvrdka
RRAINK SAKSER , 83 Cortlandt St.. IN«*w York.
•	Podružnice 1
•	Spi'Bt, CbIovsc, Trst, -
Sarajevo in Coržca,
>	Rezervni fond	•
K. 500.000.
Slov. Delavska	Podporna Zveza
Vstanovjjena dne 16. avgusta 1908.
Inlcorporirana 22. apiiia 1909 v državi Pennsylvania,
s sedežem v CONEMAUGH, Pa.
•LAVNI URADNIKI:
Freftaadnlk: MIHAEL ROVANflEK. R. F D. No. I. Cosuuafk, Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, Box SO«, Conemau*h. Pa. Glavni tajnik: VILJEM BITTER, Lock Box 67, Conemaugh. Pa. Pomotnl tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box i. Dunlo Pa. Glavni blagajnik: IVAN PAJK, L. Box »28, Conemaugh, Pa. Poaotnl bia#ajnlk: IVAN BREZOVEC, Boa Coatusgk, P*.
NADZORNIKI:
L aadaomlk: FRANK BARTOL, Box 274, Thomaa, W. Ta. Q oadaornlk: ANDREJ VIDRIH. P. O. Box Ml, Con«mau«h, Pa. n^fcadaori*: ANDREJ BOUBACH. li51 E. 3i»t Bt.. Loraln, Okla.
porotniki j
L porotnik: JOSIP SVOBODA, CSf Maple At«., Johnatovn. Pa. IL porotnik: ANTON PINT AR, Box 2t>4, Moon Run. Pa. m. porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box >24. Primero, Caia.
VRHOVNI ZDRAVNIK: ■L A- M- HALLIIK, Grove 8t- Canemaufh, Pa.
Cenjena Ornfttva, oalroma njih uradniki, ao aljudno pro>eaj pa« nijati denar naravnoat na blagajnika in nikogar drugega, vae dopise pa aa glavnega tajnika.
V alu£ajo, da opaalno draStvenl tajniki pri meaefinlb porodila, aH •ploh kjer« t bodi v poročilih »lavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to namud«no naxnanijo na urad Klavne««, tajnika, da ae v prihodnja pa* pravt-
Drnitveno glaailo: "GLAB NARODA".
:-: Vladar sveta. :-:
ROMAN.
Spi'al AFe\*aaJar Dam«*. —Za "Glas Naroda" poslovenil J. Terček.
"Kdo vi. gospod, ki stt* si upali udnti lu sem .'** je vpra->«! neznanec vt-duo presenečen.
'"•la/. s«mii Krjiiii k Cjniv. dr/.avfii pravdnik njegovega vcli-• ;in*tv» kralju *. je odirovoril gi>s}>od, "kar s<* pa tiče vstopa v ta zapor, mislim, da mi j»* prost*'.
** l/dajhi vo!" jo za klical tujec "stražnik me je izdal". "Mož j»- storil !•■ svojo dolžnost. Povedal mi je. da hoee nekdo s Morelom na skrivaj govorili in zaraditega sen) mu zaukazal. da naj no- takoj pok lie«' k pogovoru. To raj seznanimo se poMi-v i»> '" *
"Prav I * * po je rekel tujce, ki je sedaj zadobil svoj star mir, 'Moda midva s Motelom hoeeva na samem govoriti, ker nama pa liga ni niogoee sva končala. Imam east in hvala vara!"
"Prosim vas. oprostite!" j.* /aklieal državni pravdnik, ko je vzel tujee klobuk in >«• postavil pred vrata, "že prej sem rekel, da hoeem seznaniti z vami. do sedaj s«- mi pa še ni izpolnila ta želja. Daice siei-r ne pridete, k« ;- si-m zunaj /.»povedal. <la naj vas t;ikc».i primejo. Hotjš*- je. <h« tukaj pogovoriva. Siij sprevidite. kaj mp?"
"Ni- popolnom;i ji« odvrnil tujee. *ker ste mi pa rekli, da me bodo zunaj aretirali, moram seveda tukaj ostati. Kaj vas je pripeljalo sem. gospod državni pravdnik V*
I o vprašanje je l»ilo t;iko zapovedujoče. in tujcev obraz tako odločen, da se j.- zdelo, knt da bi bil tujec uradna oseba in 1'Vanek < ari- ki i\-■<.*. Državni pravdnik se je stresel, toda prišel I je takoj k sebi.
Kii j m« je prip. ljijo sem. častili gospod ? Čudno vpraša-i .je r. k«-l sriiej.-. • -..tj vendar veste. Znanje za gospodom, za kater. ga s. stotnik Morel tako zanima, bi me jako veselilo''. "In če me enkrat spoznate, kaj potem".'*'
Prosil vas bom v imenu države, da mi poveste ono. kar mi noče razjasniti Morel. Vidite, da sem odkrit.
"Odkrit, kakor pae mora biti državni pravdnik!'' je rekel lujee ill ne zatiičljivo priklonil. "Dobro; jaz vem česar si že-lil". Pi ijate ja Morela »eni ravno sedaj prosil, da naj vam razjasni ' .
' P.je /aklieal Franck ( ai re veselo, "zakaj se še branite, gospod stotnik
liaviio /araditega kot prej ", je odgovoril Morel. "Od nune ne zveste imena".
'Kak,t tirna! je zaklieal državni pravdnik in se obrnil zo-l"'t k .u *ii; gospod pa vi naredite konec, ker vi morate vedeti, kdo je oni londonski gospod?"
' Odkrito vprašanje zasluži tudi odkritega odgovora", je od-govoiil tu.iee smeje. toda v tem slučaju vam ne morem dati natančnega odgovora, "i to zaraditega, ker še nimam te časti, da bi bil obt i/"ii in toraj nisem obvezen vam dajati kakoršnekoli odgovore'.
Zakaj -e hranite", je vprašal državni pravdnik jezno. "dosedaj sicer s«- niste obtoženec. toda boste v kratkem gospod".
bes To j.- silna težava zame!'-' se je začudil tujee, "ali vi V ne veste kdo sem jaz pravzaprav''.
1 ejfa ne vem. rad bi pa na vsak način zvedel predno zapustite to hišo", je rekel Franck Carre mirno, ker se je sedaj začel zavedati svojega poklica, "prosim, vaše ime?**
Tako hitro", j.- odgovoril tujec, to bi bila zaupljivost, ka-! ml sne še moj prijatelj Mom I nima, "mislim, da bo bilo dobro še malo pocukati".
"»i«.spoti. vi pozabljate s kom govorite!" je zaklieal pravdnik u/a'pn "ee mi ne poveste svojega imena, vas odpeljem v drujio sobo: naprej vam pa povem, da ne boste tega poslopja prej zapustili, predno ne bode vaša oseba znana oblastim". Toraj če ze hočete, kot Francoz spoštujem oblasti!" Sklonil m' je k ušesu državnega pravdnika in mu zašepetal neko besedo.
Franck Carre se je stresel kot da bi ga pičil gad. Tujec je mirno odstopil. Državni pravdnik ga je še vedno začudeno opazo-vtl, eeravno j;a je ^h'dal tujee prisiljeno prijazno. Preveč je že imel skušenj * zločinei. in zaraditega je vedel, da je spregovoril lujec resnico. Nato se mu je priklonil, tujee mu je vrnil poklon in se zamislil.
Zaslišal je bil ime, ki je bilo znano celemu Parizu, ime moža. ki je slovel zaradi svoje učenosti in bogatstva. ki sicer ni bil v državni službi, in je mogoče zaraditega imel takšen upliv. Ta mož je bil More lov prijatelj, skora.jgotovo tudi prijatelj Monte Crista in bon a pa rt i stični pristaš! Če bi se ta človek u mešal v obravnavo, bi /.adobila veliko važnost. S trudom se jim je posrečilo malo odvrniti ljudsko zanimanje od napoleonskega procesa, če bi ae pa zvedelo ime tega moža, bi ne bilo več mogoče zavezati ljudskih je/ik»v. Državni pravdnik je bil v veliki zadregi. Sklenil je, da obrani to skrivnost zase.
Franck Carre se je tako zamislil, da je skoraj na samega se-abil, ko je korakal s«tmtcrtja po sobi.
[joftftod", je spregovoril nazadnje, "rekli ste mi, da Morelu
__znano va-e ime?"
"Govoril sem resnico ', je odvrnil tujec reRno. i
44Ni potreba!"
"Ce je tako. mi dovolite par besed z vami spregovoriti", je zparosil državni pravdnik.
"Rad. toda najprej bi še moral končati pogovor z Morelom".
"Ni mogoče! Ako bi vedel, da vas bom tukaj našel, bi vaju mogoče ne motil, sedaj se pa ntf upam več. Ako hočete, idite z menoj"
"Jaz sem pripravljen", je rekel tujec in se obrnil k stotniku.
"Stojte! Kaj je to?" je zaklieal Franck Carre ves preplašen; "ali ne uuijejo? kaj naj to pomeni?"
Skoraj v istem hipu «ta planila Morel in neznanec kvišku. V daljavi je votlo ropotalo in iz ropotanja so se čuli žvižgu podobni glasovi. Soba se je nenadoma razsvetlila in državni pravdnik je planil k vratam, ki so se odprla in v sobi se je teuinordeče zasvetilo.
"Rešite se, gospod državni pravdnik!" je zaklieal čuvaj, "prvi del poslopja gori".
Toda Franck Carre je bil človek posebne vrste; prijel je čuvaja in ga stresel.
"Mir. prijatelj!" je rekel, "ogenj bodo že pogasili. Povejte mi kje je izhod na cesto? Ne zanemarja i te svoje službene dolžnosti! Celic ne smete prej odpreti, dokler ne dospe pred jetniš-nieo oborožena sila!"
"iz tega dela je samo en izhod", je odgovoril paznik tresoč se po celem telesu, in to tam, kjer gori. Tudi stopnice so v ognju".
"Tako hudo menda ne bode", je zatrdil državni pravdnik. spremite me, ven morava na vsak način!"
Te besede so se likale tujca. Svetloba je naraščala medtem s silno hitrostjo, ogenj je prasketal, jetniki su divje tulili.
".Jaz naj pa tukaj ostanem in naj zgorim pri živem telesu?" je vprašal Morel hlastno.
".Moj Bog. saj nevarnost vendar ni tako velika in jaz ne morem ničesar dru/ega kot dopovedati liudiem, da morajo ostati mirni. Ogenj bodo že pogasili. Idiva!" Obrnil se je k tujcu in se ni brigal za obupanega stotnika.
"Ne. ne", tako se nismo zmenili", je odvrnil neznanec, "kaj mislite, da hočem zapustiti svojega mladega prijatelja?"
"Storite kakor vam je drago!" je zaklieal Franck Carre, "vsak naj skrbi za svojo kožo. Stražar, predno ne pride straža, ne smete odpreti vrat ".
(Dalje prihodnjič.)
HARMONIKE
bodisi cakorSnekoll vrste izdelujem lu i popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo rane sljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let takaf v tem poslu in sedaj v svojetr lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike t« računam po delu kakortno kdo zahteva brez nadaljnih vpraianj,
JOHN WENZEL,
1017 E. 6 2nd Str., Cleveland, O
RED STAR LINE.
Plovltba mad N»w Yorkom In Antwarpom
Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? i brzoparniki na dva vijaka«
WW VAtHO ZA VSAKEGA SLO VENO Al
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obiičt PKVI SL0VENSK0-H1VATSK2
M OTEL
AUGUST BAGS, .41 Washington SI, .. M« York, Corner Offer St. Na razpolago so vedno iist« •obe in dobra domača hrana po nizkih eenah.
Hamburg-American Line.
LAPLAND
18,694 tor
FINLAND 12.185 ton
KROONLAND
12,185 tot.
VADkMMiD
12.018 ton
ZEELAND 12185 ton.
Kratka In udobna pot ta pot&licejv Avatrijo, aa Ogrsko, Slovensko, Hrvaiaaa u Qalicljo, kajti med Antwerpom tn imenovanimi deželami je dvojna diraktaa la leanieka svesa*
Posebno se Ke skrbi za udobnost po«u*ov medkrovia. Trel« rasred obetali« malih kabin za 2. 4, 6 iu 8 potnikov7
Za aadaljae iaioraiacijec cene.in voine listke obrniti m JeJoal

Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevskim druit>om ti toplo pnpororam *a obilo naroeil. — V zalogi imam v.*<e kar potrebujejo pod-po rne ali pevske društva. — Vzoree pošiljam poštnine prosto : FiSite ponj.
Moj poštni naalav je: LOCK BOX 328.
Dobri zobje pomeni dobro prebavanje. Dobro prebavanje pomeni dobro zdravje. VPRAŠAJTE SVOJE PRIJATELJE O Al E INI. Vsako delo jamčeno. Vsako delo brez bolečin. DR. A. H. WEISBERGER
zobozdravnik:
BO E. Hth St. (St. Mark'igPIaccj (med, prvo in drugo Ave.) New York. Odprto do 8. zvečer, v nedeljah pa da 3. popatdaa.
Redni prekooceanaki promet Is
NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG
M dobro Doznatimt parnlki na dva vijaka: Kaimciln Aucuit« Victoria, America, Cincinnat Cleveland, President Lincoln, President Qrmnt.
Pennsylvania, Patricia. Pretoria ltd. Veliki moderni parnlki nudijo najbolj&r udobno* za primerne cene; neprenosljiva kuninja in poetrežba.
Opremljeni ao s vcemi modernimi aparati.
Odhod Iz New Yorkat
PRESIDENT GRANT — odpl. It;, januarja ob 12 opoluflne. I KAISERIN AUGUBTE VICTORIA — odpl. 23. januarja ob 9. dopol. j PENNSYLVANIA - odpl. :50. j in. ob I
popol.
j Vozijo tuA v Sredozemsko morje
Hamburg-American Line,
4145 Broadway, New York City.
Plsarm. Philadelphia, Bostoa, PiUsborf [ Chicago, St. Lonig, Sao Francisco.
-t
| Pozor, rojaki I
•	Dobil sem tz f . -HMBBBm. Wash intrtona
f nCnl Arfej	ea svoje zdra-
\ rži«1 ,	vila serial no
V t (I	številko- kte-
^ l/rt VI Tjf	ijk^ijiHr	jamci, da
—	so z n r a vita
prava in koristna.
Po dotirem času se mi je posrečilo iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomado prool iznada-_	nju in za rast
las. kakoršne se do aedaj na svetu ni bilo, od katere moftkim in Xanaklm aosti in dolar i laije resnično popolnoma !zrastejo in ne bodo več izpadali, ter na osiveli. Ravno tako možUm v 6. tednih kraanl brki popolpoma zrastejc. JtCeomatizim v rokah nošah In krlžičah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa bradavice, potne noče in oae-bUne ae popolnoma odstranijo. Da je to reenlca jamčim ■ <600. Pišite po cenik kateresa poilieas sastajn.	v
JAKOB VAHCiČ
P. O. Box 69	Cleveland. O
I We. » Bt nad way V JNEW YORK S4 Siate StreM, BOSTON. MASS 709 2nd A»e..3 SEATTLE. WASH 11319 Walaat Street B PHILADELPHIA PA.,
»eo STAR U1ISH.
"1306 "F" Street. N. W.t WASH1NOTON. D. C. 21» St. Charles Street. NEW ORLEANS. LA N W. cer. Wukiiftn k LsSa : CHICAGO. ILL. MM) Locut Street. ST. LOUIS. MO.
208 MeD.,«eot A*s. WINNIPEG. MAW, ^
san toa?»!3sco*jcXl
1121 Se. 3rd Stowt. MINNEAPOLIS. MH *J
MO	I Ml

"GLAS NARODA" STANE ZA
dolarje. .naroČite se naj^ji
CELO LETO SAMO TRI

v ▼▼▼▼
compagnie generale
transatlant1que.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane.
Postni Ekapre« pacnlkl aoi[ LA PROVENCF" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE"
ne dva vijaka	ne dva vijake	*a dva vUakr	as Četiri vii«Va
___,
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovenlc Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York
Poštni parnltcl sob
"CHICAGO" * LA TOURAItE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA"
QIavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebroogh Bolldlfif. Parniki odpfateio od tedaj naprej redno ob četrtkih is prittamiča iter. 57 :Nortib River in ob sobotib pa iz pristanišča 84 NorlJb River, N. T.
*LA SAVO IE	0. jan. 1913. *LA SAVOIE 30. jan. 1913.
*LA PROVENCE 36. jan. 1913. *LA T0URA1NE 6. feb. 1912. #LA LORAINE 23. jan. 1913. *LA LORRAINE 13. feb. 1913. PC8BSKA PLOTRBA T XATX1:
Parnik tROCHAMBEAU odpl. s pom. 5t. 57. dne 11. jan. 0b 3 popol. Parni k *CIIICAG0 odpl. s pom. št. 57. dne 18. jan. 1913. ob 3 popol. Parnik *NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 25. jan. 1913 ob 3 popol. tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 8. feb. 1913. ob 3 popol. F'eralki i zvezdo sazaamavaal lmajoypc^4va vitek*.
Parnilti'z križem imqjejpo štiri vijaka.
NAZNANILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda".
Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00
iTNtro« Am^rihanska eru
i preje bratj© Cosulich i
kajDnpravneiša in najcenejša parobrodna Črta n Sievance m Hrm
ti «
«« Cl
t( tt tt
12.00 12.00 12.00 6.00
bf poj "Al
_i hočete, da bi Morel zvedel kdo ate t"
iS
i
tt tt ti tt
Tropinjevec
Slivovka......
Cog^nac.......
Kneipovo grenko vino
Cena na galone
Slivovka	graloni
Tropinjevec Cognac Whiskey
Vino domače rdece^
Ako bi kdo izmed rojako? rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA.
Za obila naročila ae priporoča.
The Ohio Brandy
Co.
6102-04 St. Clair Ave, Cleveland, O.
$2.75 2.75 2.75 2.00 .50c.
Distilling
^ovl parni k na dva vijaka M & «i a * vvAS>H,1>IOTOt;.'"
^Mpilarna vožnja med New Yorkom, Trstom In ReSse
Ceae «c£nil &tov h Wew torka «* JRL fxm&m>&gi Vd spodaj navedeni novi paro-	TBSTA
IZt^T*	Ljubljane".............
ALICE, , LAtmtf	REKE
ilabtha wa8hingtom,	ZAGREBA...............................
KARLOVOA
aim nivc jonr i
. - *
•34 00
34	g0 34-00
35	20 35.25
■i "Mita Wukbitoi «Hna |M9 rdL
n RAZRED do
TBSTA ali BEKE: Martha Washington $65.00, dru*t 160 do $66.
Phelps Bros« & Ca, Gen.Agents, 2 wn»hm«tod str*«, new york.