Občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko. Učiteljako društvo imelo je 27. preleč. m. svoj občni zbor, h kteremu se je sešlu mnogo (120) učileljev iz Kranjskega. Ob 9. pričelo se jo v mestni dvorani zborovanje vpričo preč. g. c. k. dcž. nadzornika dr. A. Jarca, mil. prošta g. dr. J. Zl. Pogačaija, g. mestnega župana K. Dežmana in innofto drngih gg. gustov iz Ljubljane in tudi iz Zagreba Qgg. Filipoviča, Fabkoviča, Modeca i Ljud. Tomšiča). Pervosednik A. Praprotnik prične zbor s tem - le ogovorom: Slavna sJcupščina! Mili bratje učitelji! ,,Izobraže vanj e, omika" je kermilo sedanjega veka, in naj perva in važnejša naloga vaakega znanstvcnega društva, in sploh naineia vaakega naroda je oniika. Do omike pelje pa satnit e n a pot — in le eno sredstvo je, ki služi k dosegi tega vzvišenega namena — lo je: podučevanje in vzrcjevanje mladinc. Oboje to daje dobra Ijiidska šola. Dobro ljudsko šolo pa stvari učitelj. Mi, gospoda moja, (ponosno sniemo reči) smo, ako zveato spolnujeino dolžuosli svoje, v pervi versti kažipoti, in sredstva do omike. Brez učitelja ui poduka, in brez poduka ni ornike. Omika je naj žlahtnejše in (udi naj niočnejše ravnilo eloveškega duha, ki se us(avi(i in zatreti ne niore. Vsaki sovražnik učiteljev je sovražnik omike in sovražnik omike je sovražnik časa , človeštva in uma, in Bovražiiik samega atvarnika, ker prederzno podira njegove inodre naredbe. Kdnr prederzne se, omiki uatavljati, tega (naj bode ie tako močen) potegne ga ornika kakor dereča reka seboj, in ga potnpf v mogočnem valovji; zakaj vsaka moč, kfera se ustavlja duhu časa, nima prave podlage. Slavna gospoda, rnili bratje! Danes snideli smo ae v namen, da bi se posvetovali, kako bi naj boljše, varnise in gotovše hodili pot do omike. Imevši pred očini to sveto nalogo priserčno pozdravljam Vas, ki razumete posel avoj, ki ste se z nami združili in pri.šli v našn akupščino. Dobro do.šli, mili bratje učitelji! Prevdarjajmo danes svoje delovanje, in volimo si najboljša srcdstva, ki nas vodijo pri važneui svojem poslu. Zlahtnimo domačo solo, koristimo narodu svojernu!" Za tim se bere poročilo o dclovanji učiteljekega društva za Kranjako od 22. sept. 1870 do 26. sept. 1871. Odbor učiteljskega društva za Kranjsko je iinel pretečeno društveno leto 8 eej, pri kterih so bile te-le bolj važne stvaii na dnevnein redu: 1) Po eklepu občuega zbora določijo se pisinene oblike pri pisnib čerkah v ,,Abecedniku", in naavet ta predlagal ae je deželncmu šolakeniu svetu. 2) Odbor naj po šolskem Iiatn ,,Uč. Tovaršu" razpiše darilo za kako naj boljše pismcno resitev. Skleuilo ae je, da naj se 50 gold. podari za naj boljse delo o naravoslovji ali fiziki za Ijudake šole, ktero naj bi obsegalo 2 do 3 (iskane pole. Obrok za poailjanje rokopiaa bil je do konec šolekega preteč. leta, in pri današnjem občnem zboru izplačalo bi hc darilo 50 gold., kar pa ne bode treba, ker se, žalibog, do danes ni oglaail nihče, ki bi bil spisal knjižico o naravoslovji. 3) Ukrenilo se je, da naj se, kolikor toliko, izpolnuje namera učil. društva tudi po §. 2. društvenih pravil, ki pravi: ,,I)ruštvo bode svoje družabnike apodbujalo, da pismeno odgovarjajo na zastavljena vpra.šanja, ter jih tako vnemalo za šolsko alovstvo". V ta natnen je odbor nčit. društva v ,,Uč. Tovaršu" 1. junija t. 1. razpisal tela vprašanja: a) Po kakšnem učilu ali po kakšni inetodi iina začelni ali elementarni uk naj boljši vspeh? b) Kako naj ae ravna s tistinii otroci, ki v ioli za drngimi avojimi tovarši zaostajajo v znanostih? c) Kako se jezikov uk naj bolje striuja a kazalniin podukom? Pismeni odgovori teh vprašanj naj bi se pošiljali do 1. eept. t. I. odboru, in naj boljši odgovori bodo ae razglasili v občnem zboru. Vsa ta vprašanja je pismeno odgovoril g. Marka Kovšca, učitelj v Selcah. 4) Sklenilo ee je, izdati ,,Učiteljski koledar", za 1. 1871., kteri bode zraven priinernega koledarja za učltelje obsegal tudi naj važnejše šolske postave, šolske oblaatnije, iinenik vseh učiteljev na Kranjakem z dodatkorn rojalnega kraja in leta in službenih let; potem o društvu v pnmoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjekera in o učiteljakem društvu itd. Konec ineaeca februarja piišel je ledaj na svetlo pervi slovenaki ^Učiteljski koledar", in razposlali smo ga vseni g. g. udom brez plačila, kar je druatvu prizadjalo ranogo stroškov. Upamo pa, da se je a tem koledarjera vstreglo ne le učiteljem, temuč tndi drugini, ki ae pečajo z Ijudsko šolo in učiteljstvora. 5) Odbor je po uaročilu gosp. minisda za bogočaatje in uk (19. aprila t. 1. št. 294) poročal o duševnem blagu Ijudskih učiteljev na Kranjakem, ter je poakerbel, da se je zvesto popiaalo vse, kar se je le moglo zvediti po dopisih ali po uatmenem sporočilu o alovstvencm ali aploh umetnem blagu krajnskili učiteljev. 6) Skerbelo se je za društveuo sobo. Ker drustvo ni moglo najeti ai popolnoma svoje sobe, pa odločila se je v goatiluici pred inostoin soba za učitelje, kjer so bili za čitanje pripravljeni vsi druSlveni časopisi in kamor so se v pogovor ahajali naj več mestni učitelji in tudi učitelji z dežcle, kedar so se hotli porazumevati a avojimi tovarši v mestu. Vsako sredo zvečer o zimakem času je bila v drustveni sobi večerna zabava. Za vaaki učiteljski večer izvolil se je ravnatelj večera, ki je skerbel za petje, deklamovanje, za vedrilno ali podučno branje i. t. d. Pervi učiteljski večer začel je pervosednik; temu sledili so drugi odborniki in družniki, kteri so vsi po svoji moči ekerbeli, da se je s prijetno, nedolžiio zabavo združevala tudi kaka podučna etvar iz pedagogijskega ali sploh znanstvenega predmeta. Verstilo ae je takih prijetuih in podučnih vecerov deaet, vsaki teden eden za drugiin. Naj važniši znanatveni govori bili so: Dolžnosti sedanjega učitelja; pervotna Ijudstva (odlomek iz zgodovine); vpljiv obnebja iia človeško brano; Ijubezen k poklicu; slovenščina in nemščina; kako učence govoriti učiti; kako in kaj je treba brati; šola koristi vsakemu; o vzrejevanji mladine; sovražniki učiteljstva; učiteljev poklic; o umetnosti; o človeški kervi; o sv. Cerilu in Metodu (iz zgodovine). Verh vsega tcga igrala se je še vesela igra iz učiteljskega življenja; ,,Ravni pot naj boljši pot". Z vsemi temi govori veratilo ae je lepo petje in včasi tudi strunina godba, kar so udje oskerbovali vse le s svojimi močmi. Tako se ame reči, da je učiteljsko društvo s temi učiteljakimi večeri pripomoglo, da smo tudi učitelji stopili velik korak — ,,naprej"! Odbor je od dež. šolskega sveta dobil v pretres neko šolsko knjigo in od kmetijske družbe za enaki namen knjigo: der ,,Volksschulgarten", o klerih je odbor naznaiiil svoje inisli. 7) Casopisi, ki jih je društvo imelo v svoji sobi, in ki jih je po želji udov tudi na deželo pošiljalo, so ti-Ie: ,,Novice", nDanica", ,,Tovarš", ,,Vertec", ,,Pravnik", ,,Narod", ,,SIovenski gospodar", ^Goapodarski liat*, ,,Besednik", ,,Primorec", ,,SIovenski prijalelj", ,,,Školski prijatelj" (hervaški), BŠkola" (serbska), ,,Oesterreich. Schulbote", ,,Die Volkeachule", ,,Pildagogiache Zeitachrift'', ,,Allgem. osterr. Schulzeitung", ,,Der Bund" (Organ fiir Intereasen der kathol. Jngend), ,,Verordnungsblatt" (stev. 20). Tudi učiteljska knjižnica pomnožila se je z nekterimi novejšiini knjigami. Slavna c. k. vlada poslala uam je ,,Jahresbericht des Miniateriums fiir Kultus und Unterricht"; kupili smo: »Anfangsgriinde der Realien" von Schubert, ^Handbuch zur Erganzung und Belehiung des Unterrichtes in den Realien" (2 dela), ,,Katechismus der Naturlehre" von Spitzer, ,,Weltgeschichte" in ,,Geografie" von Netalička, Niedergesaas-Lesebuch, Ambroa Schreibleseiibel, Saramlung vou Geaprachen und Briefen . . . 8_) Ko so nasi aoučitelji na Hervaskem v Zagrebu *) konec meseca avgusta t. 1. napiavili I. občo učiteljsko »kupštino in izložbo, prizadjal se je odbor, da se je tudi več slovenakih učiteljev vdeleževalo tega zborovanja in krasne izložbe ucilnih pomočkov. 9) Odbor preskerbel je za današnji občui zbor lepo izložbo učilnih pripomočkov, ktero so g, g. Stegnar, Zima, Iv. Tomšič, Lapajne in še drugi prav okuano vravnali tako, da bode našemu društvu gotovo na alavo. Za neučitelje odločilo se je vstopnine po 10 kr. Iz tega se plačajo atroški za razstavo, čisli dobodki pa se dajo mladeinu druatvu ,,Šola". Zvečer bode v Tavčarjevi gostilnici perva učiteljeka bcseda na koriat druatva v poinoč učiteljern, njihovim vdovam in sirotani na Kranjakem. 10) Ko se je izvedela vesela novica, da je Njihovo veličanstvo naiega nekdanjega aolskega nadzornika slavnega dra. Franceta Močnika poslavili z redom železne krone, mu je po zgledu učiteljskih društev v soaednih dežela tudi odbor uči(. drušlva za Kranjsko poslal alavilno pismo, v kterem ga je izvolil za avojega častnega uda. Društvo si šteje tudi v poscbno čaat, da so vanj stopili tudi slavni gospodje iz deželnega šolakega aveta, kar nam je porok, da si naše drnatvo tndi na vnanje pridobiva veljave in pripoznanja, kar naj nas spodbaja, da neslerpljivo delamo na korist našega šolstva in učiteljatva in 8 tem na blagor naše mile doraovine. (Prih. dalje.) •) Pervosednik pozdravlja tudi g. g. goste iz Zagreba, in živio - klici Jone jfm do sobratov slovenskih. Vredn.