Posamezni izvod 1.30 šiL, mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telelon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 21. november 1958
Štev. 47 (863)
Vlada nima časa za koroške Slovence
Spomenica o šolskem vprašanju predana zvezni vladi — Tiskovna konferenca ZSO in NskS na Dunaju
Delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev je predala zvezni vladi na Dunaju Spomenico koroških Slovencev o šolskem vprašanju. Spomenica je bila posredovana tudi predstavnikom štirih velesil ter FLR Jugoslavije. Hkrati sta priredili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev tiskovno konferenco za domače in tuje novinarje.
To ni izraz
pripravljenosti in dobre volje
Dne 8. novembra 1955 sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v skupnem komunikeju obvestili javnost, da vlada na Dunaju ni pripravljena sprejeti delegacije, ki naj bi predstavnikom vlade predala Spomenico koroških Slovencev k členu 7 državne pogodbe. Organizaciji sta zaradi tega sklenili, da spomenico vladi in predstavnikom na državni pogodbi zainteresiranih držav odpošljeta po pošti.
Skoraj točno po treh letih smo bili koroški Slovenci spet prisiljeni, da se z obširno spomenico obrnemo na pristojna mesta v državi in jih opozorimo na nevzdržne razmere v koroškem šolskem vprašanju, ki jih je povzročila gonja nacionalističnih organizacij pod vodstvom „K'arntner Heimatdienst“ ter končno še odlok deželnega glavarja z dne 22. septembra 1958.
In kaj se je zgodilo?
Spet smo doživeli, da na Dunaju o našem vprašanju očitno ne želijo razpravljati, da za koroške Slovence nimajo ali nočejo imeti časa!
Čudno se nam namreč zdi, da je bil kancler Raab ravno v trenutku, ko bi se naj pri njem zglasila pravočasno napovedana delegacija koroških Slovencev, „na žalost zadržan", ker ne moremo verjeti, da o tej svoji zadržanosti ne bi bil vedel že toliko prej, da bi osrednji slovenski organizaciji o tem obvestil ter določil drug rok za sprejem. Tudi izjava sekcijskega šefa dr. Chaloupke, da je vlada v neprijetnem položaju, ker je šolska zadeva že v parlamentu, se nam ne zdi dovolj izčrpna, saj je b''la končen v.lafr. ristg, k’ je predložila šolski zakon v parlamentarno abravnavanje in je zato malo verjetno, da se bo sama in zavestno podajala v „neprijeten položaj".
Mnogo bolj verjetno se nam zdi, da ima ta neprijetni položaj bolj globoke vzroke. Prav gotovo ni zgrešeno, če mislimo, da je za vlado in za Avstrijo sploh ob sedanjem stanju reševanja manjšinskega vprašanja najbolj neprijetno dejstvo, da se svetovna javnost vedno bolj in upravičeno zanima za ta problem, še toliko bolj, ker gre za državo, ki se sama zelo odločno zavzema za svojo manjšino v sosedni Italiji. Iz tega razloga je pač razumljivo, če svetovna javnost kritično zasleduje razvoj in položaj manjšin v Avstriji, katerih pravice in enakopravnost so prav tako zajamčene z mednarodno pogodbo, kakor je to primer pri avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem.
Posebno jasno prihaja svetovno zanimanje do izraza v množečem se poročanju tiska o našem vprašanju v najrazličnejših državah. Pa tudi tiskovna konferenca zadnji torek, ki so se je poleg dunajskih novinarjev udeležili zastopniki tiska iz Italije, Jugoslavije, Švice, Nemčije, Francije in Švedske, govori o tem, da zanimanje za reševanje manjšinskega problema v Avstriji ter s tem za izvajanje določil državne pogodbe že daleč presega meje naše države. Le preveč razumljivo je potem, če se vlada počuti v „neprijetnem položaju", ko v svet prodirajo glasovi o dejanskem položaju manjšin, glasovi, ki vedo povedati o tem,
® da nova Avstrija že 13 let po vojni brez vidnega napredka rešuje manjšinsko vprašanje,
•	da so minila že dobra tri leta od podpisa državne pogodbe in se izvajanje člena 7 kljub temu še ni premaknilo z mrtve točke.
•	da še vedno ni uradnih dvojezičnih napisov, dočim so tisti, ki so obstojali, že zdavnaj postali žrtev nacionalističnih strasti,
•	da slovenščina v uradih in pred sodišči le nikakor ne zavzema položaja drugega uradnega jezika,
•	da kljub jasnim prepovednim predpisom nemško-nacionalistične organizacije nemoteno delujejo proti manjšini in njenim pravicam,
•	da protipravno z navadnimi odloki in s pomočjo šovinistične gonje rušijo ustavni zakon, ki priznava slovenskemu jeziku domovinsko pravico v šoli,
•	da v sedanjih razmerah obstoja nevarnost, da bo slovenska manjšina na Koroškem po zaslugi tega „reševanja“ zgubila še tisto, kar je že imela itd.
Razumemo, da je ta resnica neprijetna za
Zaskrbljeni zaradi nevzdržnih razmer na področju šolstva, na Koroškem, ki jih je zlasti povzročil odlok deželnega glavarja z dne 22. septembra, 1958, smo koroški Slovenci spet nastopili pot na Dunaj, da; državne oblasti, ki so po razsodbi Ustavnega sedišča edine' pristojne za, izvedbo člena 7 Državne pogodbe1, opozorimo' na podrobne okolnosti, ki so privedle do tega odloka, kakor tudi na dogodke, ki jih je odlok izzVal. Obe osrednji organizaciji — Zven Za slovenskih organizacij na' Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — sta na podlagi številnih konkretnih primerov izdelali obširno ter z dokumenti podkrepljeno spomenica o šolskem problemu, ki sta jo nameravali predati zveznemu prezi-dentu kot najvišjemu čuvarju ustave' in zakonov. Ker pa, je direktor kabineta, zveznega prezidenta na prošnjo, za tozadevni sprejem po nalogu prezidenta s, pismom z dne 7. 11. odgovoril, da »gospod zvezni prezident V materiji sami brez predloga pristojnega! člana vlade ne bi mogel ničesar ukrepati« ter je zato priporočal, da se v tdj Zadevi obrnemo neposredno na zvezno' vlado, sta imenovani organizaciji zaprosili urad' zveznega kanclerja za sprejem skupne delegacije pri kanclerju ali vicekanclerju, kateremu bi s primerno osebno obrazložitvijo predala spomenico koroških Slovencev.
V smislu priporočila zveznega prezidenta se je šestčlanska delegacija obeh orga-
nizacij V ponedeljek, dne 17. novembra zglasila na sedežu vlade. Vendar je ob tej priložnosti doživela bridko razočaranje, ko je morala spoznati, da na Dunaju o tem vprašanju očitno ne želijo razpravljati, kajti predstavniki vlade za koroške Slovence niso imeli časa. Kancler Raab je bil »na žalost zadržan« in je delegacijo, sprejel sekcijski šef dr. Chaloupka, ki je obljubil, da mu bo' spomenico takoj posredoval in bo kancler o njej žei naslednjega dne poročal ministrskemu svetu. Na izrecna željo delegacije, da bi imel kancler vsaj V bližnji bodočnosti časa tudi Za koroške Slovence, je df. Chaloupka zagotovil, da bomo tozadevno na Vsak način prei-jeli pismeno obvestilo. V ostalem je- izjavil, da je vlada v neprijetnem, položaju, ker je šolska zadeVa že v parlamentu in je zato tudi parlament pristoien, na kar so člani delegacije objasnili, da smo v še bolj neprijetnem položaju koroški Slovenci, ki smo neposredno prizadeti, saj gre za naše življenjske interese in ne moremo čakati v nedog’ed, kdaj bo parlament končno le našel čas za reševanje V g e problema. Na pripombo člana, delegacije, da imamo Vtis, kot da1 bi bili že 13 let v preiskovalnem zaporu, je dr. Chaloupka odgovoril: Ne vi, pač pa vaši otroci!
S tem je predstavnik urada zveznega kanclerja hote ali nehote, priznal, da gre pri zadevi za sila važno Vprašanje in da pri razvoju tega vprašanja nekaj ni v re-
va nekaj bolj pomembnega, namreč bojazen, da bi bilo V novem položaju le treba spremeniti svoje dosedanje nelogično' stališče do Vzhodne Nemčije, ki je prav tako nestvarno kot stališče d’o LR Kitajske, ki je Amerika kljub dolgoletnemu obstoju še do danes ni priznala.
Bistveno drugačno je seveda mnenje Vzhodnonemške vlade, katere predsednik Grctewohl je o izjavi Hruščeva poudaril, da pomeni nove stvarne možnosti za ureditev nemškega vprašanja, kajti zlasti umik zasedbenih sil je lahko dober pogoj za neposredna sporazumevanje med obema nemškima državama.
Srečanje De Gaulle — Adenauer
po neuspešnih pogajanjih o svobodni trgovinski coni
Pretekli teden so bila V Parizu prekinjena pogajanja o uresničenju svobodnega trgovanja »Male Evrope«, ker je prišlo do težav predvsem med Francijo in Veliko Britanijo. Britanski zunanji minister Butler je V zvezi z neuspešnimi pogajanji dejal, da nobena stvar ne bi bila bolj tragična kakor spor med Francijo in Veliko Britanijo; zato Londlon upa;, da se; bodo lahko kmalu začela nova pogajanja in dla se na ta način prepreči grozeči evropski spor na trgovinskem področju.
V zvezi z ureditvijo različnih perečih vprašanj skupnega evropskega trga: se, bosta sestala 26. novembra francoski ministrski predsednik De Gaulle in kancler Adenauer. Sestanek bo nekje v Zahodni Nemčiji.
bomo povedali tudi naslednje: Dejstvo, da vlada na Dunaju za koroške Slovence nima časa, je v očitnem nasprotju s tolikokrat poudarjeno pripravljenostjo in dobro voljo Avstrije, dati manjšinam vse pravice in popolno enakopravnost!
du. Toliko manj razumemo očitno omalovaževanje manjšinskega vprašanja s strani vlade, ki se je dovolj jasno pokazalo, ko njeni predstavniki niso našli časa, da bi se posvetili željam in zahtevam zastopnikov prizadete manjšine.
Pa tudi na tiskovni konferenci, ki jo je delegacija ZSO in NskS priredila naslednjega dne za domači in tuji tisk, se je pokazalo, da gotovi krogi načrtno omalovažujejo pomen tega problema ter bi radi čim bolj zamolčali dejstva, ki govorijo o tem,, da, Velika pripravljenost Avstrije, pravično rešiti manjšinsko vprašanje, v resnici niti ni tako' velika in iskrena, kot vedno spet radi zagotavljajo. Čeprav je bila udeležba na konferenci razmeroma zadovoljiva,, smo dobili vtis;, da je imel domači tisk direktivo, pokazati čim manj zanimanja, kar SO' tuji novinarji v razgovoru komentirali, da je za, Avstrijo trenutno' očitno bolj važen morilec Gufler kot pa usoda slovenske manjšine na Koroškem.
Na konferenci, kjer je bila tudi novinarjem izročena spomenica, so predstavniki koroških Slovencev izčrpno nakazali trenutni položaj na šolskem področju in obrazložili, kako je do tega nevzdržnega stanja v resnici prišlo. Z navajanjem konkretnih primerov Už oii«, ab ih dokumentov je bilo dokazano hujskaško delovanje nacionalističnih organizacij ter bilo poudarjeno, da rezultati, do katerih je prišlo le s pomočjo vsestranskega pritiska in zastraševanja, nikakor ne morejo služiti kot podlaga za pravično in res demokratično rešitev problema.
Sicer so zastopniki avstrijskega tiska skušali zanikati,, diai bi bili nacionalistični elementi krivi dlanaišniega stanja na Koroškem, vendar niso mogli osporavati dejstva, da je nacistična miselnost še zelo močna ravno v teh krogih, ki jim pri njihovi gonji proti dvojezični šoli niti ni šlo Za uveljavljenje »pravice staršev«, marveč so stremeli za tem, da bi se čim več slovenskih otrok odjavilo' od slovenskega pouka, kar je potek akcije tudi jasno pokazal. GoVora jei bilo' tudi V »demokratičnem« reševanju problema potom glasovanja oziroma povpraševanja, kar pa, je bilo s strani slovenskih zastopnikov zavrnjeno' kot neuporabno sredstvo' v razmerah,
V	kakršnih živi slovenska manjšina na Koroškem. Naglašeno je bilo; da je ravno nedavna akcija za odjavo otrok dovolj zgovorno dokazala, da je to sredstvo pravično; objektivno' in demokratično samo takrat, če oba prizadeta partnerja dejansko živita v vsestransko enakopravnem in enakem položaju in ne obstoja nevarnosti, da bo močnejši zlorabljal svoj že skozi deset- in stoletja privilegirani položaj za preglasovanje šibkejšega, kakor se je to dogajalo v zadnjih tednih. Na vprašanje, kako si koroški Slovenci potem, zamišljamo demokratično ureditev, je bilo opozorjena na konkretne predloge, ki upoštevajo Vse okolnosti trenutnega položaja; in so bili podrobno obrazloženi v skupni vlogi z dhe' 20. 1. 1958, poslani predsedniku parlamenta dr. Hurdesu. Ti predlogi so napravili na novinarje viden vtis, ker ponovno izražajoi pripravljenost koroških Slovencev, da hočemo- lojalno in z dobro voljo v aktivnem sodelovanju najti tako rešitev, ki bo res zagotovila enakopravno sožitje med obema narodoma in s tem pomiritev v deželi.
Delegacija ZSO in NskS je po obisku
V	vladni palači posredovala spomenico tudi veleposlanikom štirih Velesil ter Jugoslavije' s prošnjo, da jo posredujejo svojim vladam. (Besedilo spomenice objavljamo na drugi strani — op; uredi.)
Nova sovjetska poteza gleda Nemčije
Politika okoli Nemčije ali bolje okoli dveh nemških dlržav je pred nekaj dnevi krenila V novo smer. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je namreč izjavil, dla je prišel časi, d.a se države, ki so sklenile potsdamski sporazum, odpovedo ostankom zasedbenega režima v Berlinu in se je Sovjetska zveza zato odločila, da svoje dosedanje1 funkcije v Berlinu preda vladi Vzhodne Nemčije.
Ta sovjetska odločitev je izzvala med zahodnimi Velesilami veliko vznemirjenost, najbolj neprijetno prizadeta pa je bila Zahodna Nemčija, kajti prenos oblasti na vzhodnonemško vlado bi zahodne države prisilil, da1 praktično priznajo Vzhodno Nemčijo. Ravno to vprašanje pia je za vlado v Bonnu največja težava, ker je vsa njena dosedanja politika zgrajena na tezi, dal nei obstajata dVe nemški državi, marveč je edino Zahodna, Nemčija zakonita predstavnica Vsega nemškega naroda.
Temu primerna je bila tudi zahodnonem-ška; reakcija na izjave HruščeVa. Bonnska vlada se je namreč takoj obrnila do zahodnih velesil, od katerih skuša doseči ponovno' potrditev njihove skupne izjave iz leta 1954, ko so izjavile, da državno-pravnega položaja Berlina ni mogoče spreminjati z enostranskim ukrepom. Zahodne' velesile so sicer potrdile, da hočejo vztrajati pri svoji dosedanji politiki glede Berlina, ker je »Vojaška okupacija Berlina izraz popolne kapitulacije nacističnega režima«, Vendar ta izgovor ne more popolnoma prepričati, da se za stvarjo skri-
vlado in neprijetna za vso Avstrijo. Zato bi nam del koroškega tiska najraje odvzel možnost govoriti o krivicah, ki se nam godijo, tako glasno, da nas sliši tudi svetovna javnost. Toda brez strahu, tudi v bodoče bomo še govorili in pisali; dovolj razumljivo in glasno
SPOMENICA KOROŠKIH SLOVENCEV
AVSTRIJSKI ZVEZNI VLADI
Zaskrbljeni nad zmedo v šolskih razmerah, ki jo je povzročil odlok gospoda deželnega glavarja Koroške z dne 22. sep>-tembra 1958, čutimo potrebo, da se s to Spomenico obrnemo na Avstrijsko zvezno vlado.
Republika Avstrija se je s podpisom in ratifikacijo avstrijske Državne pogodbe v členu 7 obvezala, da bo zagotovila narodnostne, kulturne in gospodarske pravice slovenske manjšine na Koroškem. Gospod zvezni kancler je ob ratifikaciji Državne pogodbe izrecno poudaril: »Moram pa naglasiti, da pomeni glasovanje o Državni
pogodbi tudi odgovornost za vsak posamezni paragraf. Navajati pridržke za en ali drugi paragraf ter ne naknadna izgovarjati — to ni način, Državno pogodbo odobriti. Moram poudariti, da pri glasovanju o Državni pogodbi vsak poslanec, ki zanjo glasuje, da svoj glas tudi za vse člene in paragrafe, da se nobeden ne more izgovarjati, drugače naj glasuje proti Državni pogodbi.«
Torej je bil tudi člen 7 Državne pogodbe sprejet brez vsakega pridržka, to se pravi po njegovi celotni Vsebini in njegovem obsegu.
Jnlerpretaci/a člena 7
Za pravilno interpretacija določil člena 7 je potrebno, da na kratko pogledamo zgodovina njegovega nastanka. Nedvomno je bila avstrijska Državna pogodba sklenjena kot rezultat vrste kompromisov med štirimi velesilami in republiko Avstrijo. Med najodločilnejše sporazume o avstrijski Državni pogodbi spada gotovo sklep štirih velesil z dne 20. junija 1949, ki je prinesel rešitev V naslednjih vprašanjih Državne pogodbe:
1.	potrjene so bile meje iz leta 1938;
2.	deležen je bil sporazum glede nemške imovinei;
3.	sklenjena so bila zaščitna določila za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem ter za hrvatskoi manjšino na Gradiščanskem.
Sporazum o teh treh vprašanjih je bil pogoj, ki je potem v ugodni mednarodni situaciji končno privedel do zopetne vzpostavitve neodvisnosti in samostojnosti Avstrije. Poskus, da bi dosegli sklenitev Državne pogodbe brez upoštevanja teh vprašanj, tako imenovana kratka pogodba, se je izjalovil.
Vsako delno vprašanje tega sporazuma je v teku osvoboditve in obnovitve igralo* enako važno vlogo, ker je šele sporazum o enem vprašanju privedel dol sporazuma v' drugem.
Zaradi svoje Važnosti je bilo zlasti vprašanje manjšinskega zaščitnega zakona predmet temeljitih posvetovanj med zastopniki štirih velesil in Avstrije V naslednjih dveh mesecih leta 1949. Avstrijski zastopniki so pri teh posvetovanjih sodelovali ter dali posebej k vsakemu določilu tudi svoje privoljenje, kakor to izrecno navaja takratni avstrijski delegat in zunanji minister dr Karl Gruber.
Koroška in Gradiščanska sta deželi z različnimi tradicijami in tudi položaj slovenske ter hrVatske manjšine je bil v času posvetovanj in sklepanja o* formulaciji člena 7 različen. Najvažnejša posebnost za Koroško je bila dvojezično šolstva po odredbi iz leta 1945, dočim je bil položaj na Gradiščanskem drugačen. Obe ureditvi pa sta po izjavah avstrijskega zastopnika odgovarjali svojemu namenu, vsaka za svoj je področje. Koroško ureditev dvojezične šole je zunanji minister dr. Karl Gruber na Londonski konferenci celo izrecno označil kot vzorno rešitev. Zastopniki štirih velesil so zato skupno* z zastopnikom Avstrije vzeli takrat obstoječo ureditev
na Koroškem in Gradiščanskem kot podlago manjšinskih zaščitnih določil.
Člen 7 je bil formuliran tako, da je* zajel tako ureditev na Koroškem kakor tudi tisto na Gradiščanskem. Člen 7 obe ureditvi še razširja glede ureditve srednjih šol ter šolske nadzorstvene oblasti. Dvojezičnost se razširja na celotno javno življenje in slovenskemu oz. hrvatskemu jeziku se prizna značaj drugega uradnega jezika. Že takrat pa so tudi predvidevali, da bodo nedemokratični elementi priznanje take enakopravnosti manjšine napadali ter poskušali spremeniti obstoječi položaj. Za ta slučaj se tvorci Državne pogodbe nikakor niso postavili na stališče formalno-demokratičnegd priznavanja Volje nasprotnikov tega doseženega kompromisa — takih nasprotnikov tudi pri vseh drugih določilih Državne pogodbe ne manjka! — marveč so doseženi sporazum zaščitili s posebnim določilom (čl. 7 § 5), ki prepoveduje dejavnost, katera meri na to, da odvzame slovenskemu oz. hrvatskemu prebivalstvu pravice in njegov značaj kot manjšine.
Odpor nedemokratičnih elementov proti dvojezičnemu šolstvu nal Koroškem torej ni nič novega ali nepredvidenega, kar bi položaj tako spremenilo, da bi bila upravičena sprememba z Državno pogodbo potrjene sporazumne ureditve. ,
Tudi ostala določila člena 7, posebno dosledna uVedba slovenskega jezika kot uradnega jezika dodatno k nemščini V upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim in mešanim prebivalstvom, dvojezični napisi, primerna udeležba Slovencev v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah, nia kar še vedno čakamo, so logična dopolnitev dvojezičnega šolstva, ki s tem dobiva še Večjo, še močnejšo, naravno utemeljitev v dhevnem življenju.
Zato ponovno opozarjamo, da je člen 7 Državne pogodbe celota in mora biti kot celota tudi rešen. Potem se bo tudi dvojezična šola pokazala v drugi, bolj koristni luči. Koroški Slovenci smo V smislu te interpretacije v svoji spomenici k členu 7 Državne pogodbe z dne 11. 10. 1955 zato tudi zahtevali ohranitev in dosledno izvajanje odredbe o dvojezičnem šolstvu z dne 3. 10. 1945, po besedilu z dne 31.10. 1945. Če v naslednjem zavzamemo stališče konkretno k šolskemu vprašanju, potem zato, ker nas k temu silijo zadnji dogodki na področju dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Kake je v resnici izgledala dvojezična šola?
Odredba z dne 3. 10. 1945 po besedilu z dne 31. 10. 1945 predvideva v prvih treh šolskih stopnjah za celotni pouk obvezno oba deželna jezika. Od četrte šolske stopnje pa o dvojezični šoli sploh ni več mo>-goče govoriti, ker je nemščina edini učni jezik, slovenščina pa se samo še V štirih, od 5. šolske stopnje samo še V treh urah na tedlen Vodi kot učni predmet. (Glej. priloga štev. 5).
V smislu odredbe iz leta 1945 bi se moral ta pouk izvajati na 107 ljudskih šoi-lah. Dejansko pa se odredba na 8 šolah sploh ni izvajala, na nadaljnjih 12 šolah pa tekom let praktično ni bila upoštevana,, ne da bi pristojna šolska oblast vztrajala na izvajanju odredbe.
Možno je, da se pri tem sistemu tu in tam od samoi nemško govorečih otrok zahteva prilagoditev, Vendar se ne* sme prezreti, da se taka zahteva tudi od slovenskih otrok, ki pridejo V šolo brez znanja nemškega jezika. Načelo skupne vzgoje mladine enega šolskega kraja pa je nedvomno vredno medsebojne prilagoditve.
Iz upoštevanja teh dejstev se za vseh osem šolskih stopenj skupaj vidi, da je dvojezična šola do* dveh tretjin nemška in samo db ene tretjine slovenska in zato ne more biti govora o sloVeniziranju ali celo o posiljevanju Večine po manjšini. Pri tem še pripominjamo, da je tudi na Južnem Tirolskem nemški jezik, torej jezik manjšine, tudi za Italijane obvezen predtaet.
Šolska odredba iz leta 19Z5 se je obnesla
Odredba o dvojezičnem šolstvu na Koroškem; obsega 107 šol področja s slovenskim in mešanim prebivalstvom. Zunanji minister dr. Gruber je pri pogajanjih
za Državno pogodba V Moskvi izrecno' izjavil, da se je pretežni del z odredbo* prizadetih občin odločil za uvedbo dvojezične šole. Dejansko je bila ta šolska uredi-
tev leta 1945 sprejeta skoraj brez odpora, pri čemer pa je vsekakor treba ugotoviti, da se v šolskih okoliših s pretežno nemškim prebivalstvom v okolici Celovca in ob jezikovni meji nikdar ni izvajala. Res je bila odredba o dvojezičnem šolstvu več ali manj uveljavljena le v 90 šolskih okoliših.
Ugotavljamo, da se je povsod tam, kjer se je dejansko izvajala, to se pravi, kjer so bili učitelji na mestu, po pričanju številnih nepristranskih prič v polni meri obnesla. V tej zvezi opozarjamo na poročila angleškega pooblaščenca za vzgojo mistra Carlingai, na poročilo deželnega šolskega sveta za Koroško zveznemu ministrstvu za
pouk iz leta 1946, na anketo urada koroške deželne vlade dne 6. 10. 1953 in na učiteljsko konferenco* dnei 8. 9. 1950. (Priloga štev. 6.)
Proti dvojezičnemu pouku tudi ni bilo nobene nezadovoljnosti ali upornosti ter je izgledala, da je po letu 1945 začeta šolska politika res začetek novega obdobja V manjšinski politiki. To potrjujejo številne izjave avstrijskih politikov tako na Dunaju kakor tudi na Koroškem ter mnogi glasovi v tisku obeh vladnih strank V letih od 1945 do ustanovitve »Kamtner Schulverein Siidmark« v letu 1955. (Priloga štev. 10.)
Nemškc^nacicnalnc pripravljalne delo za odlok z dne 22. septembra 195S
Kakor je razvidno iz priložene zbirke dokumentov, je »papirno vojno« v zvezi z odjavo na temelju odloka koroškega deželnega, glavarja z dne 22. septembra 1958 prevzel »Kamtner Heimatdienst«. Zato je tudi potrebno pobliže pogledati zgodovino nastanka te »okvirne zveze«.
Dvojezična šola je bila uvedena leta 1945 na temelju odredbe z dne 3. 10. 1945 in so se s to novo ureditvijo strinjale Vse stranke. Tudi prebivalstvo Južne Koroške je soglašalo s to* odredbo ter so šolarji V redil obiskovali predvideni pouk. Šele po letu 1948 so začeli tu in tam uprizarjati zbiranje podpisov in podobne akcije, ti pojavi p*a sovpadajo z oživljanjem in obnavljanjem nemško-nacionalnih organizacij.
Že pred letom 1938 si je na Koroškem organizacija, »Schulverein Siidmark« zastavila za cilj, da bi slovenski element na Korolškem iztrebili. Ker po letu 1945 sprva po1 zgubljeni Vojni ni bilo mogoče ustanavljati takih društev, so počakali na trenutek sklenitve Avstrijske državne pogodbe, da bi spet priklicali v življenje ta društva, ki so bila izrecno naperjena proti slovenskemu elementu. Na ustanovnem občnem zboru proponentov koroškega »Schulverein-a Siidmark« V zbornici za obrtno gospodarstvo v Celovcu dne 19. maja 1955, torej 4 dni po podpisu Državne pogodbe, je bilo nedvoumno povedano, da imajo namen nadaljevati tradicionalno delo bivšega »Schulverein-a Siidmark«. (Glej prilogo štev. 10.) Kakšno je bilo to tradicionalno delo, je prebivalstva v splošnem dovolj osvetlila že knjiga »Auslandsorga-nisationen, Tatsachen aus Aktenberiehten d,er 5. Kolonne«, ki jo je pd naročilu vlade Združenih držav Amerike spisal Heinz Pol, in ne nazadnje tozadevna, V zbirki dokumentov vsebovano poročilo deželnem ga šolskega sveta, za Koroška zveznemu ministrstvu za: pouk iz leta 1946. (Priloga 6.)
Zaradi tega so organizacije koroških Slovencev takoj po ustanovitvi organizacije »Karntner Schulverein Siidmark«, sklicujoč se na § 5 člena 7 Avstrijske državne pogodbe predlagale Varnostni direkciji za Koroško, naj razpusti to društvo, vendar je Varnostna direkcija za Koroško izjavila, da temu predlogu zaradi pomanjkanja zakonitih podlag ni mogoče ugoditi. Tudi vloga na zvezno ministrstvo za. notranje zadeve na Dunaju ni dovedla do prijemlji vega rezultata.
Takšno zadržanje je »Schulverein Sud-mark« še bolj opogumila, da nadaljuje »sVojo tradicionalno dejavnost«. Skupno z organizacijami istega mišljenja, kot s »Bund der Windischen« ter s »Karntner Landsmannschaft«, so se nato, da bi se zavzemale zlasti za cdpravoi dvojezične šole na Južnem Koroškem, združile V »Karntner Heimatdlienst«. Ta »okvirna zvetza« izdaja sedaj mesečnik z naslovom »Die Kamtner Landsmannschaft — Mittei-lungsblatt der HeimatVerbande Kamtens«. Čeprav ta časopis V vsaki, številki javno hujska proti slovenski manjšini, nista niti državno pravdništVo v Celovcu niti varnostna direkcija kot društvena oblast smatrala, za potrebno, da bi dosegla razpustitev te okvirne organizacije, čeprav bi ustavno po § 5 člena 7 Avstrijske državne pogodbe bila dana za to potrebna podlaga.
V tej okvirni organizaciji s posameznimi posebnimi zvezami fungirajo kot vodilne osebe Večinoma tudi oni ljudje, ki so leta 1941 in pozneje poskrbeli za, pre-
ganjanje koroških Slovencev in zlasti za njihovo izselitev. Ti ljudje so ustanovili po raznih vaseh krajevne skupine ter zbrali lokalne zaupnike in. so* že v letih po 1945 večkrat izdali parole za stavko, da bi sabotirali dvojezični pouk V ljudskih šolah.
Čeprav je zvezno ministrstvo za pouk že z odlokom z dne 21. 11. 1956, številka 93.887, prepovedalo šolske stavke* in zagrozilo z kaznijo, je »Kamtner Heimatdienst« skupaj z deželnim poslancem in vladnim svetnikom dr. Mayrhoferjem, predsednikom OVP-frakcije V koroškem deželnem zboru, ter dr. Valentinom Einspielerjem kot načelnikom organizacije »Bund der Windischen« pozval prebivalstvo na šolsko stavko in so takšna stavkovno akcijo tudi startali V juliju 1958. Vendar je prišlo do takih šolskih stavk v okraju Velikovec izmed 43 šol samo na 7 šolah, V okTaju Beijak-podeželje izmed 25 dvojezičnih šoil na 7, V okraju Celovec-podežeije pa na nobeni šoli. Celo* na onih šolah, na katerih so bile izvedene šolske stavke, so bile le-te izvedene, razen v Pliberku, le V omejenem obsegu ter je z Vso pravico* moč reči, da* se je ta julija 1958 provocirana šolska stavka klavrno* izjalovila. (Priloga štev. 12.)
»Kamtner Heimatdienst« in priključene organizacije pa tega rezultata; niso vzeli na znanje, marveč so V tisku stalno napadali dvojezično šolo*, v ostalem pa so Vsakogar, ki se ni udeležil šolskih stavk, označili za izdajalca ter zlasti izražali, da so samo tisti zvesti domovini, ki so se jim pridružili. Hkrati so izvajali preko svojih gospodarskih organizacij in V njihovih zvezah vključenih obrtnikov in industrialcev masiven pritisk na prebivalstvo Južne Koroške ter končncl sklenili nadaljevati s šolsko stavko V jeseni 1958.
Zaradi teh masivnih groženj so bile organizacije koroških Slovencev prisiljene sklicati v Celovcu dne 19. 7. 1958 tiskovno konferenco in pokazati na zgrešenoist šolske stavke. Med diskusijo sa je oglasil k besedi tudi celovški FPO-občinski svetnik Alfons Vallon, ki je smiselna izjavil: »Kar julija ni uspelo, bo ob boljši organizaciji uspelo V jeseni.« »Kamtner Heimatdienst« in vanj vključene organizacije zatem niso mirovali ter sa je gonja proti dvojezičnemu šolstvu skero vsak dan v tej ali oni obliki odražala v tisku. Očitno so se nadejali, da bo v ustvarjenem napetem ozračju oib začetku šole 1958 pr okla,-mirana* šolska stavka brez izjeme izvedena; dejansko p*a je več ali manj zajela spet le 15 šol. (Priloga 13.)
Čeprav je bila z odlokom zveznega ministrstva za pouk dana deželnemu šolskemu svetu podlaga za poseg proti tem stavkovnim parolam in je bilo v samem odloku poudarjeno, da pomeni stavkovna parola dejanski stan ščuvanja po § 305 kaz. zak., deželni šolski sVet nikakor ni smatral za potrebno poseči vmes,. Šolska stavka je bila predvidena za 29. 9., 30. 9. in 1. 10. 1958, preditem pa so se vršila številna zborovanja »Kamtner Hedmat-dienst-a«, (ki pa se jih je prebivalstvo koma: j udeleževalo), da bi dosegli pri šolski stavki prijemljiv rezultat,
(Nadaljevanje prihodnjič)


Slovenska pesem je vzradostila srca bistriških delavcev
Deževalo je minuto nedelj o, ko so združeni moški pevski zbori slovenskih prosvetnih društev iz Pliberka, Železne Kaple in Št. Vidai V Podjuni Vozili proti Celovcu in naprej na Bistrico v Rožu, kjer je bil napovedan koncert slovenskih pesmi. Kakšna bo udeležba ob tako neugodnem novembrskem vremenu, je bila zaskrbljenost, ki si jo lahko razbral iz obrazov in slišal iz pogovorov.
Toda, glej! Ko je dolga vrsta štiridesetih pevcev stopala na oder in se zvrščala v zbor, je imela pred seboj zasedeno obsežno dvorano BarenwirtoVe gostilne. Občinstvo je burno pozdravljalo pevce že prej, preden so zadonele slovenske pesmi po dvorani.
Odkod toliko ljudi ob takem Vremenu in zakaj? Ljudje, željni slišati slovenske pesmi, niso prišli iz oddaljenih krajev, temveč le iz Bistrice ih sosednjih Mač, Psinje vasi, Sveč in Št. Janža. Od številnih družin je prišlo kar po štiri ali še Več družinskih članov. Prišli pa so zato, da po pritisku in ustrahovanju ter izsiljevanju odjav od slovenskega pouka, ki sol ga doživljali tudi V teh krajih V zadnjih tednih, najdejo svojo Uteho V slovenski pesmi. Pesem so pričakovali kakor sončen žarek V teh mračnih jesenskih dneh ter nemira v deželi, ki naj da pobudo zai zopetno mimo sožitje in medsebojno1 razumevanje V kraju. Da so vse to iskali in našli na nedeljskem koncertu, je pokazalo navdušenje in dobra Volja s kakršno' so spremljali zares prvovrstno podane pesmi z občuteno glasbeno barvnimi odtenki, z odlično interpretacijo in harmonično uravnovešenostjo Vse do konca s stopnjevano navdušenostjo. Pesem je družila bistriške delavce ih mladino ter kmete ih druge ljudi iž sosednjih Vasi dd pozne: Večerne ure.
Zastopnik Slovenske prosvetne zveze je V svojem nagovoru navedel, da je naša lepa domovina zanimiva in svojevrstna ne samo zaradi prirodnih krasot, visokih gora, dolin in jezer, temnih gozdov in plodnih polj, temveč tudi prav zaradi tega, ker živita V tej deželi od nekdaj dva naroda: nemško in slovensko govoreča. Vse ljudi na Koroškem zbližujejo predvsem tudi pesem, saj je Znano, da Korošci radi prepevajo in poslušajo petje. Zaradi tega je med drugim dejal, da je vzradoščen, ko moire tudi v tej dvorani pozdraviti izredno veliko: število ljubiteljev slovenske pesmi, delavce, kmete:, očete in matere, posebno pa mnogo mladine in tudi nekaj izobražencev. Hvaležni smo zborovodjem, vsem krajevnim pevovodjem in Vsakemu posamezniku peVcu, ki gojijo pesem z Veliko ljubeznijo ter nam jo posredujejo. Naj jim bo za njihov trud majhnci plačilo navdušenje in hvaležno! priznanje našega ljudstva, ki jim je izkazalo letošnjo jesen že na več dobro- obiskanih in uspelih koncertih.
Vedno Velja, kdoT ljubi pesem, ljubi in spoštuje vsei lepo- in dobro v človeku. Za
Pri razikosanosti naselitvenega ozemlja in ločitvi po tujerodnih zasekah je to razumljivo, čeprav razdalje od osrednje La-dlinija do Furlanov na Vzhodu in do' Romanco V nai zapadu se nam ne- zdijo posebno Velike. Še posebno, če upoštevamo, da so bile na zapadlu zelo dolgo dobo: še mnogo manjše. Vendar ne smemo pozabiti, da je pomanjkanje železnic in modernih cest za: masovni, promet in povezavo krajev V prejšnjih stoletjih imelo dvojno stran: Bilo je pomembna zaščita za ohranitev svoj-stvenosti in jezika odmaknjenih krajev, preprečevalo: in zaviralo pa- je na; drugi! strani odločilne medsebojne stike in povezavo tudi samo malo oddaljenih pokrajini. Tako je segala romanščina zapadhe veje še V 18. stoletju po vsej dolini Adiže (Etsch) do Merana, ki je z Vso: dolino Vei-nosta (VintschgaU) spadal vse do leta 1803 pod oblast škofov romanskega središča C o ir a (Chur) V Grissonu (Graubunden). Šele priključitev k nemški škofiji Brixen ter sledeča uvedba splošne ljudškei šole po nemških cerkvenih oblasteh je dovedla do popolnega, ponemčenja celotne prej strnjeno romanskei pokrajine. Danes živi-
tem idealom stremimo in se za njega prizadevamo vsi. Želimo:, da bi bilo lepo' in harmonično življenje V družini, vasi in deželi, kjer živita eden poleg drugega dva naroda. Tudi mi radi poslušamo dobro zapeto: pesem sosednjega ali katerega; koli drugega ljudstva. Tudi V tej dvorani nismo vsi enakega mišljenja, toda pesem je vez cd srca do srca. Slovenska, pesem, spremljevalka naših rodov skozi stoletja ob vseh lepih in še bolj hudih časih, je trajen dokument, da smo doma V tej lepi pokrajini, narodna pesem, pa je naš neizbrisljiv domovinski list. Slovenska je ta naša: pesem, ne pa! vindišarska, ker vindišar-skega naroda na Koroškem ni, ker ni vindišarska pesmi in vindišarske literature.
Ves svet Ve, dd živita na Koroškem dva naroda, ki naj bi bila enakopravna tudi glede goVo-rice. Koroški Slovenci nočemo-, da bi se nas raznarodovalo*, da1 bi se uganjal nad nami rodomor, hočemo sVoije že V ustavi in državni pogodbi zasidrane pravice V šoli in Vsem javnem življenju. Zato odklanjamo Vse odloke o okmjevanju slovenščine v šolah, p-raV posebna septembrski odlok deželnega glavarja o možnosti odpisovanja otrok od slovenskega pouka, ki je na stežaj odprl, Vrata nacionalističnim in šovinističnim mahinacijam in pritisku socialno: in gospodarsko močnejšega nad šibkejšim. Prav deželni glavar je pni otvoritvi ncVe- šole na Humcu drugače govoril, kakor pa je storil, ko je dejal, da so Korošci vsi enaki ne glede na jezik ter imajoi Vsi enake pravice1 ter da sam osebno smatra šolsko odredbo iz leta
Najncvejše statistike, ki jih je sestavila mednarodna organizacija UNESCO ob sodelovanju statističnih uradov iz 80 dežel sVe-ta, kažejo, da, je na, svetu še vedno okoli 700 milijonov ljudi nepismenih, kar pomeni, da je nepismenega 44% človeštva. Seveda ta odstotek ni v Vseh deželah enak. V nekaterih evropskih deželah je manj, kot 1 °/o nepismenih, v nekaterih afriških deželah jei pa tudi d!c: 95% ljudi nepismenih.
Statistiki cenijo, da je na svetu okrog 850 milijonov' ljudi od pet do devetnajst let. Od teh fantov in deklet jih samo: 30 procentov hodi V ljudske šole, okrog 7 procentov pa v gimnazije in druge: srednje ter višje šole. Vsako leto je te1 mladina za 15 do 20 milijonov Več in tako bo: bržkone letal 1970 na svetu ena milijarda mladih ljudi. Od 330 milijonov učencev in dijakov na sVetu so štiri petine V ljudskih šolah, ena petina pa. V srednjih šolah.
Podatki o šolah ne zadostujejo, da bi si ustvarili predstavo o stanju izobraževanja po sVetu, o1 tem, koliko se lahko nauče otroci, mladina in odrasli V raznih deželah. Zato je statistični urad UNESCO zbral tudi statistične podatke o: založbah
jo: V dolini samo še skromni ostanki romanske govorice v gorskih zaselkih na skrajnem zapadu, posebno na; pobočjih in V stranskih grapah v okolici Malsa. Vendar pa nekdanjo romansko naselitev' kljub potujčenju še danes izpričujejo splošno prevladovanje romanskih imen in označb za, kraje in zaselke, za gore in pokrajino-, romanska družinska imena ter izrazito romanski zunanji izraz ljudstva, značilne oblike cerkva1, hiš in naselitve, ohranjene navade, in šege: doline.
Tudi ponemčenje gorskih dolin osrednje Ladinije v sedanjem1 obsegu je rezultat šele razmeroma: pozne: dobe in, najno-Vejših dni: Že, zgoraj141) sm;o omenili zahtevo: nemških nacionalistov Tirolske aprila 1899 V takozvanem »Mestnem programu«, da se izločijo občine dolin, Fas-sa in Fiemmei (Fassatal in Fleimsertal) iz uprave Triden-ta: in priključijo! nemški upravi v' Bozenu ter da se v šolah teh povsem ladinskih dolin uvedejo šole z nemškim učnim jezikom, kakor jih je maja 1900 tirolski, dežel-
141) Pripomba: Glej nadaljevanje št. 78 članka!
1945 za, najbolj primemo.
Hočemo, da se dodobra naučimo pismene materinščine, hočemo- pa se priučiti tudi jezika naših nemška govorečih sa-deželanov. Prav nič pa ne škoduje tudi onim po naših vaseh, ki se ne štejejo za Slovence, da, se tudi naučijo drugega deželnega jezika. Z znanjem obeh jezikov se borno lažje med seboj spoznavali, cenili in bolj spoštovali. Za Vse Velja pravilo: čim več jezikov znaš, tem več veljaš, več kultur lahko' spoznavaš in uživaš.
Ob; koncu je govornik diejal, naj se- zavedamo, da gleda na nas Več kot tisoč težkih let, dolgih po času in polnih hudih in trpkih preizkušenj'. Kljub Vsemu so koroški Slovenci na tej zemlji ostali in se ohranili in tudi mi nočemo- umreti. Ne klenim,P, ker pravica je na naši strani, pokažimo nekoliko Več poguma: in Vere v bodočnost!
Navdušenje in pogovori med ljudmi po koncertu na Bistrici v Rožu, ki že dolgo niso bili deležni tako: lepega nevsakdanjega kulturnega, doživetja, so: Verna priča in neovrgljiv dokaz, da prebivalstvo tega industrijskega, in že močno ponemčenega kraja noče imeti nič skupnega s krogi neodgovornih hujskačev proti s-lcVenski besedi ter proti slovenskemu narodnemu ustvarjanju in izživljanju. Kljub Vsem nakanam in pritisku s pomočjo nepoučenih priseljencev, ki jih kujejo ljudje okoli He-imat-diensta in dirugih protinaredhih organizacij, iskreno ljubijo slovensko besedbi, pesem in misel ter po1 sVojem doprinašajo za ohranitev teh dobrin.
in razširjenosti informacijskih sredstev.
Po svetu je okrog 400.000 javnih knjižnic. Vendar soi te zelo neenakomerno razporejene. Dvanajst dežel je sporočilo, da ima vsaka, po več kot 5000 knjižnic. Samo V Sovjetski zvezi jih je skorajda
150.000	s skupno, 600 milijoni zvezkov. Med naj Večjimi knjižnicami sci Kongresna knjižnica V ZDA z blizu 11 milijoni knjig in 25,000.000 raznih dokumentov, Leninova knjižnica v Moskvi z 9 milijoni knjig in 11,000.000 dokumentov, pariška Narodna knjižnica z Več kcit 6 milijoni knjig in londonski Britanski, muze-j si
5.000.	000 knjig in časopisnih kompletov itd.
Izračunali so, da, so lani v svetu natisnili okrog 315.000 knjig, ne vštevši periodičnih publikaci j. Od tega jih je bilo 45 % objavljenih v Evropi, 25% v Aziji in 20 % v Sovjetski zvezi. Med: deželami, ki so izdale največ del, so Japonska, s 25 tisoč, Velika Britanija 20.000, Indija;
18.000,	Zahodna Nemčija, 16.000, ZDA
13.000	in Francija, 12.000. Vsako leto izide okrog 25.000 prevedenih del, odi tega 4000 v Sovjetski zvezi in nad 2000 v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Več kot polovico knjig, objavljenih v prevodu leta
ni zbor s pomočjo' nemške večine tudi formalno uzakonil. Na istem mestu je bilo tudi že omenjeno, da je prav ta. nasilni ponemčeValni ukrep razbil leta 1902 zadnji poizkus sporazumne' rešitve narodnostnih vprašanj Trentina v okviru Stare Avstrije.
Strnjena narodna celotnost in nemštvo Južne Tirolske, ki jo s posebno zavzetostjo naglašajc' današnji nemški politični »zgodovinarji« in propagandisti na obeh straneh Brennerja, sta torej v precejšnji meri prav mladega datuma.142) Tudi v tem Vprašanju je potemtakem: ob malo bližjem pregledu resnica v Južni Tirolski in pri na® na Koroškem precej podobna.
Celo na skromne ostanke nekdanjega obsega razredčeno število Ladincev ter zadhja zatočišča njihove naselitve so bila nemškim nacionalistom v Stari Avstriji v' napotje. Danes opevana »skupnost intere-
14a) Pripomba: Primerjaj Carlo Batti-sti, LTtalija e l‘Alto Adige, Firenze 1956, str. 15:	,, Ali ni nikoli pomislil g. prof.
Gschnitzer, koliki del sedanjega „narodnostno nemškega" elementa Visokega Poadižja izvira iz ponemčenja ladinskih množic v Venosti (Vintschgau), v dolini Isarca (Eisacktal) ter italijanskih v predelu Adiže (Etsch) od Sa-lurna do Merana? Razgovor o tem ne bi bil nezanimiv".
Priprave za jugoslovansko bibliografijo
Na plenarnem sestanku sekcije za bibliografijo Zveze bibliotekarskih društev Jugoslavije v Sarajevu so razpravljali o načrtu za natis splošne jugoslovanske bibliografije, ki bi združila v enoi delo vse posamezne bibliografije, objavljene v letih Od 1945—1955. V inozemstvu Vlada za delo jugoslovanskih bibliografov Veliko zanimanje. UNESCO je naprosil predsednika jugoslovanske sekcije za bibliografijo, naj napiše članek oi jugoslovanski bibliografski dejavnosti po osvoboditvi.
Slovenski pevec v londonski Operi
Prvak zagrebške opere, Josip Gostič, ki je začel svojo umetniško pot kot tenor ljubljanske Opere, je uspešno gostoval V londonskem opernem gledališču »Covent Gardenu«. Nastopil je V vlogi samozvanca v operi »Boris Godunov«.
Pa ne samo posamezni umetniki, jugoslovanskih opernih gledališč so V tujini deležni priznanja marveč tudi posamezni ansambli jugoslovanskih gledlališč so V tujini zelo* priljubljeni. Tako bo V začetku prihodnjega leta gostovala, beograjska Opera V beneškem opernem, gledališču. Spored bo obsegal tri izvedbe opere »Knez Igor« pod Vodstvom dirigenta Oscarja Danona.
1956, je bilo prevedenih iz angleščine ali iz ruskega originala, nad 20 odstotkov pa iz francoščine ali nemščine.
Statistiki so tudi ugotovili, da na, svetu izhaja nad 35.000 časnikov, od tega 8000 dnevnikov. Skupna naklada znaša 250.000 milijonov izvodov, kar pomeni, da znaša svetovno povprečje 91 časnikov na 1000 ljudi. Dežele, V katerih je to povprečje največje so: Velika; Britanija, Švedska, Luksemburg, Finska, Japonska itdi.
Glede proizvodnje dolgometražmih filmov* prednjači osem dežel. V Vsaki so izdelali. lani po 100 filmov. To so Japonska — 14, ZDA — 337, Indija — 286, Hongkong — 227, Francija — 129, Nemčija — 123, Velika Britanija — 108 in Italija — 103.
PO sVetu je okrog 315 milijonov radijskih sprejemnikov, se pravi, da odpade 115 radijskih sprejemnikov na 1000 prebivalcev; Vendar so neenakomerno razporejeni, saj jih približno polovico odpade na ZDA, ena četrtina na Evropo in malone enta desetina na Sovjetsko zvezo.
Televizija je najmodernejšo sredstvo, ki se hkrati najhitreje širi. Lani je bile: po svetu 64 milijonov televizijskih sprejemnikov, od tega 45 milijonov v ZDA.
sov Nemcev in Ladincev Južne Tirolske« ter pripovedovanje o posebni zaščiti ladinskega ljudstva v času vladanja Nemcev v Stari Avstriji so gladko izmišljene potvorbe današnje nemške propagande. Kakor smo zgoraj izvajali je resnica baš nasprotna. Pc,polno ponemčenje ladinskih dolin je spadalo v Avstriji med osnovne in prve cilje nemškega nacionalizma.
Kakšne zaščitne določbe v korist Ladincev, njihovega, jezika, in kulture: nemška: uprava Stare Avstrije nikakor ni poznala. Nikjer ladinski jezik ni užival uradnega priznanja: V Val Badia (Ennebetrg) in val G a rdel na (Grodhertal) je kljub izključno ladinski naselitvi veljala edinole nemščina pri vseh uradih in oblasteh; v Fcdomu (Livinalongo) in Valle d/Ampezzo je pri upravnih in stoldlnih oblasteh V avstrijskih časih uživala priznanje izključno italijanščina in nemščina, pri nadrejenih oblasteh pa izključno nemščina:; v val di Fiemme (Fleimsertal) in Val di Fassa, (Faissatal) je veljala uradno pravtako kvečjemu italijanščina. Borba nemških nacionalistov tedanje Tirolske nikakor ni Veljala uvedbi ladinskega jezika v teh dolinah, marveč je stremela; z vsem nasiljem vladajoče Večine za zamenjavo italijanščine zai nemščino:, da bi čimprej V ceLoti ponemčila, tudi Ladince dolinic, ki so spadale1 pod upravo Tridenta.	(Se nadaljuje)
Kljub silnemu tehničnemu napredku še dosti nepismenih
Dr. MIRT ZWITTF.R	92
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)

Kmečko-gospodarsko razvojna vprašanja na Radi šah
Pred nedavnim sem postal pozoren ob poslušanju slovenske oddaje celovškega radia. Slišal sem znane glasove, najprej Lamberta Pisjaka,, izkušenega in razgledanega kmeta p. d. Pridovnika. Postal sem radoveden, kaj bo ta radiški kmet na postavljena mu vprašanja povedal.
In zares so' bila njegova izvajanja zanimiva, vetrna slika gospodarskega stanja in razvoja na gorskih kmetijskih obratih na Radišah. Naj sledi nekaj izvlečkov iz njegovih besed.
Radiše, ki jih poznamo predvsem po dobrih Wrulichovih pevcih in pevkah, so izrazito kmečka občina, ki šteje le nekaj nad 500 prebivalcev, od teh pa je 89 odstotkov prebivalstva udeleženega v kmetijstvu. Zaradi malega obsega in kmetijskega značaja jei občina finančno šibka, ker nima virov iz močnih obrtnih podjetij ali kakšnega industrijskega obrata.
Pridevnik je pripovedoval o poti kmetijskega gospodarstva V zadnjih desetletjih. S proizvodnjo, kakršna je bila pred tridesetimi leti, bi danes ne mogli izhajati. Omenil je takratne okoliščine proizvodnje, ki je slonela na nepremakljivih starih tradicijah. Spremenjene prodajne okoliščine in čas je zahteval, da se je proizvodna smer spremenila z izbiro semenja ih ustreznim gnojenjem, da je s tem produkcija naraščala. Dejal je, da je bila nekdaj glavna donosna žitarica oves, ko sci ga; lahko prodajali v Celovec številnim izvožškom s konjsko1 vprego. Motorizacija je žiVe konjske sile izpodrinila ter s tem tudi zanimanje za oves. Proizvodnjo je bilo treba bolj usmeriti na krompir, prašičjereijo in živinorejo, da se more kmet obdržati na svoji grudi. Dejal je, da je kraj zapostavljen, ter bi morala; vlada med drugim pri predpisovanju davkov upoštevati neugodni položaj kmetov V majhni hribovski občini ter jih določati na ustrezno in zmogljivo Višino. V glavnem pa smatra kot osnovni pogoj za razvoj in procvit kmetijskega gospodarstva na Radišah zgraditev dobre ceste V kraj, da bi vas odprla svetu in koristila tujskei-mu prometu.
Drugi, ki! je povedal marsikaj o problemih kmetijstva na Radišah, je kmet mlajše generacije Toimej Ogris, p. d. Kopajnik na Tucah. Tudi ta je dejal, da vidi glavno nalogo kmetijstva v dviganju proizvodnje. On sam na svoji ne ravno zelo ob-
Celovec
Mnogi uradi koroške deželne vlade so razmeščeni po različnih krajih mesta. Iz tega vzroka se je deželna vlada odločila, da zgradi za poslopjem deželne vlade V Miesstalerstrasse v bivšem botaničnem vrtu novo petnadstropno upravno zgradbo. Gradbena dela so napredovala že tako daleč, da je stavba v surovem stanju že pod streho ter so prejšnji petek praznovali ta uspeh.
Z noVO zgradbo bo V prvi vrsti omogočeno enostavnejše upravno delo, ustreženo pa bo tudi ljudem, ki imajo opravke v deželnih uradih, ker jim. ne bo treba iskati posameznih uradov po vsem mestu. Skupini gradbeni stroški bodo znašali 4,8 milijona šilingov, doslej dogotovljeno surovo' stanje poslopja je stalo 2 milijona šilingov. Zgradba prikazuje popolnoma ncV V Celovcu še ne običajen tehniški sistem za upravno poslopje. PraV tako bo tudi notranja ureditev prostorov izvedena po- novem načinu in sicer s premakljivimi stenami. Stene bodlo mogli poljubno premikati in s tem Vedno spet doseči ustrezno razporeditev prostorov. Uspelo je tudi, da; so ostala drevesa v bivšem botaničnem Vrtu poi večini ohranjena ter ne bo posebne zgube na zelenju. Predvideno- je, da se bodo mogli v novo uradno1 poslopje vseliti prihodnjo jesen.
sežni kmetiji založi vsako leto okoli 10.000 šilingov za gnojila in krmila. S tem mu je uspelo, da je dvignil proizvodnjo za 100 odstotkov. Po svojih izkušnjah pa svetuje in priporoča sosedom, katere vrste poljskih pridelkov naj pospešujejo in gojijo. Dotaknil se je drugih vprašanj v občini in obžaloval, da kraj še nima nobenih dohodkov iz tujskega prometa, čeprav bi bile Radiše v bližini Celovca mikavna izletna točka, ki se lahko meri s Piramido in drugimi izletnimi kraji.
Tudi Ogris je naglasil, da je tudi za turizem pogoj predvsem dobro urejena cesta, ki je doslej še vedno' občinska pot
ter je še vedno ni prevzela dežela. Pričakujejo in zahtevajo na Radišah, da se ta nevzdržni nedostate-k odpravi in čimprej potrebno ukrene od strani pristojnih oblasti. Šele potem bodo mogli na Radišah urediti tujske sobe in gostišča, ter bo kraj odprt donosnemu tujskemu prometu s katerim naj se okoristijo tudi pri nas.
*
V razgovoru z urednikom oddaj »Za nar šo vas« pri celovškem radiu smo zvedeli, da bo sledila še vrsta podobnih reportaž, ki bodo tudi iz drugih krajev pokazale perečo krajevno, pozitivno in negativno stran iz različnih področij.
Vnašanje narodnostne nestrpnosti
v našo vas
Pri nas na Radišah se je v pričetku tedna pričel šiviljski tečaj, prirejen od kmetijske zbornice za Koroško. V naš izrazito slovenski kraj so poslali strokovno- učiteljico, da bi tečajnicam posredovala šiviljsko znanje. Vse tečajnice go-Vore doma lepo po domače slovensko in naravno je, da so se hotele slovenske govorice posluževati tudi na tečaju, h kateremu so
slovenščine po tečajih kmetijske zbornice nikakor ni pripravno sredstvo za pomnjenje V deželi in lepo sožitje med obema narodoma.
Pri navedenem primeru odklanjanja slovenščine se ne moremo ubraniti vtisa,, da nacionalističnim krogom ne gre le za iz-podrinjenje slovenščine v šolah, temveč tudi pio kmečkih domovih, prav po naci-
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Koncerta
V nedeljo-, dne 23. novembra 1958
v SLOVENJEM PLAJBERKUob3. uri popoldne V gostilni Sereinig, na TRATI pri Borovljah ob 7. uri zvečer pri Cingelcu.
Koncertirajo združeni mešani in moški zbori slovenskih prosvetnih društev iz Kotmare vasi, BilčoVsa in iz Št. lija SPD Loga Vas pod Vodstvom centralnega zborovodje SPZ Pavla Kemjaka. Pevke nastopijo V slikovitih rožansikih narodnih nošah.
Kako dolgobomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila, o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljan:, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjš ne na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem aii hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnh srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V tak’h okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v s'ovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enak:mi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določPa so do danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kako dolgo bomo še čakali?
Ljubimo in cenimo našo slovensko pesem -udeležili v obilnem številu. Srčno Vabljeni vsi!
zato se bomo obeh koncertov
SPZ
se prijavile, da bi se kaj koristnega naučile. Pričakovale so in z njimi vred vsi drugi vaščani, da bi morala imeti kmetijska zbornica razumevanje, da se tečaj izvaja v slovensko govorečem kraju ter da bo poslala učiteljicoi, ki razume in upošteva jezik domačinov ter ga ne zaničuje.
Toda zgodilo se je prvi dan, v ponedeljek, ko so tečajnice govorile slovensko, da učiteljica ni mogla brzdati svoje mrž-nje do domačega jezika ter je dekletom rekla, da ne smejo govoriti slovensko.
Tak postopek strokovne učiteljice je seve nemalo ogorčil kmete domačine, ka.jti radiški kmetje prav tako plačujejo zbornične doklade in upravičeno zahtevajo, dia voditeljice tečajev na našem ozemlju razumejo in obvladajo slovenščino ter jo spoštujejo. Za tako nastrojenje Voditeljice delamo odgovorno zbornico, ki jo je poslala V naš kraj in je ni opozorila na bistvene krajevne razmere glede narodnosti. Ali pa so tako storili namenoma ter je tudi ta v službi za iztrebljenje slovenščine ha Koroškem, čemur se ob pojačeni gonji proti slovenskemu življu, ki so jo V zadnjem času razpredli nacionalistični krogi, me bi, čudili.
Smatramo, da je kmetijska zbornica, za katere Vzdrževanje doprinašamo v enaki meri z našimi davki, za slovensko in nemško govoreče kmetijstvo na Koroškem ter bi morala V enaki meri in nepristransko! upoštevati koristi im sVojstvenosti kmetijstva obeh narodnosti, ki sta po ustavi in Državni pogodbi enakopravni. Posiljevanje
stični paroli »Kamtner, sprich deutsch!« Toda taka povelja že niso rodila zaželje-nega uspeha v dobi najhujšega nasilja, toliko manj ga bodo imela danes, ko je Avstrija po Državni pogodbi obvezana, da zagotovi popolno enakopravnost slovenski manjšini in, njenemu jeziku!
Blato — Komelj
Poročila sta se Pep-i Mlinar p. d. Rešov na Blatu in Pistotnikova Ančka na Kom-lju. Zvezo za življenje sta sklenila ob koncu minulega tedna. Ančko poznajo mnogi gosti Breznikove gostilne, saj je bila več mesecev natakarica v gostinskem podjetju. S svojo spretno postrežljivostjo si je osvojila naklonjenost gostov. Spoznala sta se z Rešovim Pepom in iz tega poznanja je nastala vztrajna in trajna ljubezen, ki je našla svoje potrdilo v poročni slavnosti, Srčno čestitamo!
11-milijonski projekt v Celovcu bo postal resničnost
Kazite vesti iz Koroške
V Celovcu se skoraj vsak dan primeri
kakšna prometna nesreča. Minuli ponedeljek so javili kar dVe težji nesreči, pri katerih je en moški zgubil življenje, druga pa se je po naključju končala prizanesljivo. V bližini Vrta gostilne Kreuzwirt je hotel 50-letni rentnik Zanki prečkati cesto. Ko je bi! na tračnicah cestne železnice, je privozila motoma cestna; železnica. Voznik je Zankla prepozno zapazil in ni Več mogel Vozila pravočasno ustaviti. Cestna železnica je nesrečnega moža zgra-
bila in treščila na pot za pešce. Pri padcu se je takol hudo poškodoval, da je umrl že med transportom v bolnišnico.
Na železniškem prelazu pri Lendu pa je 12-letna šolarka Rosa Schluga hotela s kolesom preko proge, čeravno so bile rampe zaprte. V istem trenutku je pridrvel ekspresni vlak, ki ga je deklica, šele V zadnjem trenutku opazila. Skočila je- še korak nazaj in imela posebno srečo, da je ostala nepoškodovana, čeprav jo je Vlak žei oplazil. Kolo je bilo popolnoma razdejano.
Celovška mestna občina in Velesejmska direkcija sta V torek povabili številne; predstavnike uradov, oblasti, združenj in strokovnjakov k svečanemu začetku gradbenih del celovške velesejmske in mestne dvorane. Z deli sio začeli takolji po sveča,-nem prvem urezu z lopato, ki sta ga napravila mestni župan Ausservvinkler in prezident velesejma mestni svetnik Novak. Gradnja velikanske mestne in vele>-sejmske dvorane, kateri bo priključenih še več uradov, velesejmska restavracija in drugo, je eden največjih projektov v Celovcu. Stroški za uresničitev načrta bodo znašali okoli 11,000.000 šilingov. Gradbena doba bo predvidoma; trajala 19 mesecev, vendar mora biti do prihodnjega velesejma poslopje že V surovem stanju, ker bodo prostore že porabili za razstavišča.
Novi objekt, ki ga bodo zgradili na bivšem športnem igrišču ob Velesajmskem prostoru bo za Celovec velikanskega pomena, ker so ga bo dalo uporabiti za najrazličnejše prilike: za kulturne prireditve, za bankete, za športne prireditve in za pospeševanje tujskega prometa. V dvorani sami bo prostora za 10.000 ljudi, in sicer bo 8000 sedežev in 2000 stojišč. Zložljivi oder iz jeklenih cevi bo omogočal, da bodo dvorano res lahko uporabljali za najrazličnejše priložnosti. Šest mesecev v letu — od oktobra do marca — bodo dvorano uporabljali tudi za drsanje, saj bo zgrajeno' prvovrstno umetno drsališče, ki
bo odgovarjalo Vsem mednarodnim predpisom. V njej se bodo vršile najrazličnejše športne prireditve. Ko bo drsališče V prometu, bo za gledalce še vedno ogromno prostora, in, sicer 3000 sedežev in 2000 stojišč.
Nova, veličastna zgradba, ki bo nastala na pobudo mestne občine in velesejmske direkcije ter gradbenega odseka deželne vlade, bo za Celovec velikanskega pomena, ker s tem boi mesto dobilo na j večji prostor v katerem se bodo' odigrale naj-večje prireditve kulturnega, gospodarskega in športnega, pomena;. Služila pa bo V veliki meri tudi pospešitvi tujskega prometa v Celovcu, ki iz leta v leto vedno bolj pridobiva na pomenu. Vsa ta dejstva V polni meri opravičujejo razmeroma Visoke investicije za projekt, ki bo uresničen dio Koroškega velesejma leta 1960.
urrannrannug
Petek, 21. november: Dar. D. M. Sobota, 22. november: Cecilija Nedelja, 23. november: Klemen Ponedeljek, 24. november: Janez Torek, 25. november: Katarina Sreda, 26. november: Konrad Četrtek, 27. november: VLrgilij
Pcsfpo in zanimiv o
INTERPOL V ZAGATI
Stvar se je začela na neki mali nenavadni poroki blizu Ankare. Bila je poroka kot vse druge. Toda zaradi tega, kar se je na njej odigralo, soi nastopile take komplikacije, da celo Interpol, vsemogočna mednarodna policijska organizacija, ne ve kaj naj naredi. Toda začnimo pri začetku.
V začetku aprila leto® je Omar Turi-kanel, ki je znan po svojih specialitetah, s katerimi streže gostom v mali, toda razkošni restavraciji blizu Ankare, sprejel sporočilo, naj pripravi poročno kosilo' za 27 ljudi. Omar ni okleval. Sestavil je res odličen jedilnik. Ko so prišli svatje v restavracijo, je bil Omar presenečen. Mož je bil očitno prestar za svojo mlado in lepo ženo, ki je bila zelo žalostna. Mož je bil znan po svojem bogastvu.
Toda to Omarja ni nič brigalo! Bilo mu je le žal, da svatje niso bili veseli in razposajeni. Vse je kazalo, da je bila poroka sklenjena samo zaradi denarja.
Potem je Omar postregel z gobami. Bile So res okusna pripravljene in so jih kaj hitro pojedli. Naslednji trenutek se je zgodilo! nekaj, česar ni nihče pričakoval. Gostje so' se pričeli Vsi do zadnjega noro smejati. Celo žalostna nevesta je bušnila V smeh. Čez dve uri je postalo stanje kritična. Svatje! so se valjali po tleh, nevesta je hotela skočiti skozi okno, eden pa je dobil srčni napad. Ko po petih urah smeh ni prenehal, so* poklicali policijo.
Kmalu so se vsi svatje znašli v zaporu. Med njimi sta bila tudi Omar in njegov kuhar. Šele ob zori je smeh ponehal. Nevesta je postala zopet žalostna ...
Policija je pričela raziskovati. Ugotovili so, da so smeh povzročile gobe, ki jih je prinesel neki neznan človek in ki se je predstavil kot nevestin sorodnik. Z analizo so dokazali, da je to neka vrsta mehi-
kanskih gob, ki imajo posebno opojno lastnost in pri človeku izzovejo smeh. Policija se je predvsem zanimala, od kod te gobe izvirajo. Ker so šli sledovi čez mejo, se je v vso stvar vmešal Interpol.
Poi dolgem iskanju so ugotovili, da je prišel zaboj z gobami iz malega mesteca na jugu Francije in da je bil namenjen V Turčijo. S pomočjo tega zaboja so prišli na sled neki ultramoderni bandi gangsterjev, ki tihotapi opojne gobe. Posebno vrsto mehiških gob gojijo na jugu Francije in jih v paketih pošiljajo po vsej Evropi. Policija je dognala, da jih pošiljajo največ V Pariz in Ziirich, od tam pa. v druga mesta. Pravijo, da so ljudje, ki jih gojijo, »ama-< terji« — čeprav jih potem za drag denar prodajajo dalje.
»Halucinantne gobe« so postale V Evropi znane šele pred kratkim. Na stari kontinent so jih prvič prinesli leta 1955. Znani zbiralec rastlin jih je prodal botaničnemu vrtu V Parizu. V »veliki enciklopediji gob« ta vrsta še ni bila zabeležena, čeprav imajo tam na seznamu 78.000 vrst gob, zato je bil direktor tega Vrta zelo srečen,
ko je dobil to novo vrsto. Skrbno jih je negoval in kmalu je imel celo gredo teh tajinstvenih gob. Nekega dne se je ojunačil in jih poskusil. Kmalu je čutil čudne posledice1. Vsa opažanja je takoj sporočil francoski akademiji znanosti. V poročilu je napisal, da je potem ko je pojedel tako gobo, pomislil, da je njegova osebnost razdvojena. Dobil je močne halucinacije. Poleg vsega se je ves čas histerično smejal.
Pozneje so! ugotovili, da so te gobe iz Mehike in da jih domačini uporabljajo V verske namene.
Kljub naporom Interpol ne more ugotoviti glavnih vodij tihotapske bande', ki zasluži veliko! denarja na račun »halucinantnih gob«, saj so te postale priljubljeno' mamilo.
Omar TurikaUel si ni nikoli mislil, da se bo' ta žalostna poroka spremenila v zagonetko, ki je ne bo mogel rešiti niti Interpol.
Medtem pa mehiško gobo! vedno bolj iščejo po zloglasnih evropskih mestih, kjer cvetijo klubi uživalcev nove opojne gobe.
(Iz »7 dni«)
O človeku
Človek najvišje rasti na svetu je bil po
dosedanjih medicinskih podatkih Robert Pershing Wadlow iz Illinoisa v ZDA. Rodil sel je 1918. leta, umrl pa je 15. julija 1940. Visok je bil — 265 cm!
Med ženskami so »velikanke« mnogo redkejše kot med moškimi. Najvišja ženska na svetu je bila Nemka Marianna Wehde, ki se je rodila 1866. leta; visoka je bila 255 cm.
Po sicer dokaj nepopolnih podatkih je
bil doslej najtežji človek na svetu neki
Miles Darden iz Južne Karoline v ZDA, ki se je rodil 1798. leta, umrl pa; je V devet inpet desetem letu starosti. Visok je bil nekaj več kot 230 cm, tehtal pa je kar 446 kg!
Drobiž iz znanosti in tehnike
•	Preizkusi s krvnim serumom so naravoslovcem pokazali presenetljivo novost, namreč, da naša domača mačka ni neposreden sorodnik tigra in leva, marveč geparda, dolgonoge roparice našega redu, ki živi v Afriki in Aziji in velja za najhitrejšega sesalca, saj doseže hitrost čez sto kilometrov na uro.
•	Švedski znanstveniki so ugotovili, da zadostuje že dim treh cigaret V avtomobilu in ogljikov monoksid, ki se pri tem razvije, bo občutno poslabšal vozačev vid — seveda, če avto ni prezračen.
•	V Zahodni Nemčiji so izdelali najmanjšo suho; baterijo na svetu. Visoka je le 7 milimetrov in ima premer 5 milimetrov, tehta pa pol grama. Pri napetosti poldrugega volta proizvaja dovolj električne energije, da oskrbuje z njoi majhen radijski oddainik 4 do 6 dni.
•	Po cenitvah astronoma Struvea, upravnika velike zvezdarne kalifornijske univerze Berkeley, je V Rimski cesti približno 50 milijard planetov, od teh pa jih ima Vsaj ena milijarda pogoje za preprostejše oblike življenja.
•	Ali veste, kako Veliki soi najmanjši radijski oddajniki? Zdaj so napravili že takega, ki je manjši od zavojčkov cigaret in tehta le 200 gramov. Dela s tranzistorij in ga je slišati na kilometer daleč.
•	Norveški inženirji so konstruirali »snežni scooter«, ki tehta le 125 kilogramov in lahko prevaža tono tovora s hitrostjo 50 kilometrov na uro'. Namenili so ga za polarne raziskave.
Ribe slišijo in »govorijo1
»Črna borza z otroki"
Iz Zahodne Nemčije prihaja čudna novica, ki je morda značilna za današnji čas. V krajih, kjer prebivajo družine ameriških vojakov, se je razvilo pravo pravcato »črno! tržišče« z otroki. Najzanimi-Vejše pri vsem tem pa; je, da je povpraševanje pd tem »blagu« mnogo! večje od ponudbe.
Ker je postopek za adoptiranje nemških otrok zelo zamotan in dolgotrajen, soi si izmislile ameriške družine poseben »trik«, s katerim prelisičijo nemško! birokracijo'. Ameriške žene, ki si želijo otroka!, pa ne želijo same roditi, si priskrbijo nemško služkinjo, ki pričakuje nezakonskega otroka. Ta služkinja dobi lepo mezdo, ameriška gospodinja prevzame vse stroške poroda in plača nezakonski materi poleg tega tudi »odpravnino!«. Za protiuslugo pa
dekle »prepusti« Amerikancem svojega otroka, pri čemer so formalnosti mnogo enostavnejše, in kmalu se lahko »srečni starši« odpeljejo s »svojim« otrokom v Ameriko.
Največje tržišče z otroki je V predmestju Vogeiweh ameriške garnizije Kai-serslautem, kjer stanuje okoli pet tisoč ameriških Vojakov s svojimi družinami. Nemške otroke, predvsem to, ker zakaj si želijo Američanke nemške otroke, predvsem V tem, ker so ameriški novinarji s svojimi reportažami po vojni vzbujali mnenje, da je V Nemčiji na tisoče nepreskrbljenih sirot, razen tega pa vlada m?d nekaterimi Američani mnenje, da se bodo iz nemških otrok razvili posebno dobri Američani.
Laiki pogosto mislijo, da ribe sploh ne slišijo. To pa ne drži. Novejši poskusi so namreč pokazali prav nasprotna: čeprav ribe nimajo ušes ali kaj podobnega, lahko dojemajo' glasove, ker je voda gostejše sredstvo kot zrak. Ribe slišijo celo bolje kot dvoživke in kače. Visoke ali pa zelo nizke ultrazvoke, ki jih človek ne more zaznati, ribe slišijo. Tako n. pr. sliši pisanec, če rahlo žvižgamo ali udarjamo po akvarijski steni ali, igramo na kitaro ali orgle. Ugotovili so, da, tai ribica lahko dojame do 7000 tresljajev V sekundi, samič pa celo 13.000. Mnoge ribe se vznemirjajo' že, če hodimo po bregu ribnika ali če Vržemo na Vodno gladina košček kruha,.
Ribe slišijoi s pobočnico. To je nekakšen kanal, ki poteka od glave do repa in je napolnjen s sokom. Ko tresljaj; pride do poboičnice, se ta pritisne na čutnice in se prenese naprej pol živcih do možganov Tako sliši cela kopica rib. S pobočnico dojemajo le nizkofrekvenčne tresljaje. Znanstveniki soi ugotovili, da ribai uporablja pobočnicoi le za sprejemanje zvočnih dražljajev, smer toka pa ugotovi z očmi.
Nekatere ribe lahko prenašajo tresljaje preko lobanjskih kosti na notranje uho. To je stalo V razvoju, ko se je del poboč-nica ugreznil in se oblikoval v vrečico. Čeprav je to naj preprostejša slušna naprava, ribe z njo slišijo kot kopenski sorodniki s pravimi ušesi.
Strokovnjake zanima tudi Vprašanje, ali ribe lahko proizvajajo glasove. Zakaj naj bi ribam služili Vsi ti slušni organi, če ni glasov, ki bi jih slišali? Iz zunanjega sveta, pride V Vodo prav malo glasov, ker sa odbijajo od vodne gladine, le prav močni prodrejo V ribji svet. Športni ribič pa bo vedel povedati, da nekateri ujeti krapovci »mrmrajo«. Tudi činklja da, od sebe čuden glas, če jo primemo s prsti.
Te glasove delajo ribe slučajno, ko jim n. pr. uide zrak iz Vzdušnega mehurja ali pri drsanju koščenih plavuti, s škrtanjem z zobmi itd. Druge ribe pa jih proizvajajo namerno, in sicer stiskajo z močnimi mišicami Vzdušni mehur. Navadno so ti glasovi le neznatni. V oceanih in jih celo človek lahko sliši, če se potopi pod morsko gladino. Ribe torej niso gluhe in ne neme.
"!F:"

Kje sle,
Lamutovi?
Anton Ingolič

Tako sem srečal Marto, ki je bila tedaj še Martiča.
Ko sem namreč tekel skozi kolonijo proti cerkvi, da se vrnem na Strmec, sem na pragu ene izmed delavskih hiš zaglei-dal deklico, ki je bila oblečena V modro obleko in je za roko držala fantka v sami srajčki. Oba sta jokala, deklica še bolj ko fantek.
Stopil sem k njima.
»Kaj se je zgodila?«
Deklica je odtrgala roke z obraza. Tedaj sem, videl, da ima Velike sinje oči zalite s solzami.
»Žandarji, žandarji...«
Ni mogla povedati, spet jo je premagal jok.
»So te udarili?«
»Ne, mater so odpeljali.«
»Mati, mati!« je zavekal fantek, očitno njen bratec.
»Odpeljali?«
»Da,, odpeljali. Kako bova sama z Nejč-kotm? Kaj bova jedla;, kaj bo jedla mati?«
»Lačen, lačen!« je zatulil deček, ki mu,
kakor sem pozneje ugotovil, še ni bilo tri leta, medtem ko jih je deklica imela enajst.
»Kje sta doma?«
Deklica je pokazala na vrata, pred katerimi sta stala.
»Mati, mati!« je deček spet zatulil, ko je zagledal prazno kuhinjo.
Zasmilila sta se mi, vendar deklica bolj kot fantek. Ta se je preveč drl, no, morda se mi je deklica zasmilila bolj tudi zaradi svojih velikih oči. Rad bi jima bil pomagal, a nisem Vedel kako. Končno se mi je le posvetilo.
»Lačna sta? Nimata kaj jesti?«
»Mati stavka, tudi stric nič Več ne prinese.«
Deklica je uprla vame proseče oči, kakor da sem odrasel človek in da jima bom lahko pomagal.
»Čakajta, čakajta,« sem zaklical, »prinesem vama kruha in češenj!«
In že sem planil proti cerkvi in potem dalje navzgor po vasi. Menda še nisem bil nikoli tako hitro na Strmcu. Doma sem poiskal cekar in urno splezal na češnja za kočo. Ko sem imel cekar poln, sem skočil v shrambo in vzel s police polovica rženega hleba. Čeprav me je dedek, ki zadnje čase ni mogel več stopiti na noge, klical iz kamre, nisem stopil k njemu, marveč sem jo ubral spet dol v revir.
Kako sem se zavzel, ko sem V kuhinji,
K
pred katero sem pustil deklico' in fantka, zagledal Molanko.
»Ti, Marko?! se je začudila.
Že sem hotel pobegniti, a deklica me je zadržala.
»Poglej! Mati je že prišla, izpustili so
jo.«
»Rekla sem jim, naj mi pripeljejo še otroka, ali pa naj oni skrbe za njiju.«
Še vedno sem stal tam pri vratih, brez glasu, z odprtimi oičmi ih usti.
»Si kaj prinesel?« je vprašal deček in pritekel k meni. »Mati, glejte!« je presenečen zaklical, ko je dvignil velik lapuhov list, s katerim sem bil pokril kruh in češnje.
»So te poslali oče?« je vprašala Molan-ka in še ona pristopila.
Postavil sem cekar na tla in skočil na cesto.
Takšna je bila moje prVo srečanje z Martico, Molankino zakonsko hčerko, in Neijčkom, ki je bil moj poi pol brat.
»Kje je kruh?« je vprašala mati tisti večer.
Oče je sekal drva pod kolamico, z njim je bil Pepček, Štefka se je drla V sadovnjaku, jaz pa sem sedel pred kočo in gledal dol v mrak ter razmišljal o nenavadnem srečanju.
»Kakšen kruh?« je vprašal oče.
»Zjutraj je še bilo na polici pol hleba, zdaj ni niti drobtinice.« Materi se je zgr-bančilo čelo. »Kam si ga odnesel, Luka?«
»Kam naj ga odnesem?« je zarohnel oče, ki je seveda takoj uganil, kam mati meri.
Štefka in Pepček ne sežeta do njega, potem so ga vzeli pač oče,« je rekla mati in odhitela nazaj V kočo.
Slišal sem, kako je odprla Vrata v kamro. Bil sem napet kot struna. Seveda^ končno bo mati vprašala še mene. Kaj naj ji odgovorim? Da sem ga odnesel Molanki in njenima otrokoma? Tega ne bom mogel povedati, toda tudi zlagati se ne bom mogel. Lagati nisem bil vajen, najmanj pa materi. Vedel sem, da se bo zgodilo nekaj hudega. Še minuto in ...
Zares, mati je! vsa prestrašena pritekla na, prag.
»Luka, pridi, Luka!« je zaklicala proti kolaznici.
»Kaj je?« je vprašal oče nejevoljno.
»Pridi, pridi, oče so...«
Zganil sem se.
»Kaj je z dedkom?«
»Oče so umrli,« je spregovorila mati skorajda z olajšanjem. »Pridite, otroci, da: jim prižgemo! sVečo!«
S tem je bilo« konec povpraševanja po kruhu. Dedkova smrt, čeprav sta oče in mati čakala nanjo! že nekaj let, je mahoma spremenila življenje v naši kolči. Oče je takoj odšel dol v Vas po krsto, jaz sem moral pisati stricu Lenartu v Avstrijo in teti Jeri v Westfalijoi, čeprav nismo pričakovali, da bi! prišla na pogreb.
»Spodobi se, da jima sporočimo,« je de-

ZA GOSPODINJO	DO M j
Naš otrok nosi prve čevlje
Čei hočemo otroške noge obvarovati okvar in jim omogočiti pravilen in zdrav raizvoj, moramo predvsem poskrbeti za njihovo neovirano gibanje. Nemogoče je, diai bi se nožne mišice razvijale pravilno), če otrokove noge že ko je shodil, vtaknemo V trde usnjene čevlje. Do- naravnega gibanja mišic pride lahko samo), če je noga bosa. Mati, ki dobro opazuje svojega otroka,, je lahko videla, da njen, eno ali poldruga leto star otrok Veliko lažje teka, če je brez čevljev in nogavic, tudi je njegova hoja videti dosti manj nerodna. Majhen otrok naj bo zato V posteljici in pozneje) na prostem čim več bosi. Čim manj so tla gladka in raVna tem bolj se vadi mišičevje, uspeh tega pa je brezhibno razvita noga. Otrokova noga je že tako gibljiva, da se brez težave trdno oprijema na neravnih tleh s stopalom in prsti.
Otroško stopalo še zdaleč ni tako občutljivo na neravnih in grobih tleh kot stopalo odraslega človeka. Seveda pri otroku ne moremo pogrešati čevljev oh
Mnogi izmed Vas s strahom pričakujejo začetek zime — ne toliko Zaradi stroškov, ki jih ta prinaša z nabavo. kurjave, toplih oblačil in izdatnejše hrane — temveč zaradi ozeblin na rokah ali nogah, ki se z nastopom hladnega vremena zopet pojavijo1. Ozebline niso neprijetne samo za oko, temveč so tudi boleče ter povzročajo dostikrat močne otekline.
Nočem.0 plašiti onih, ki jih muči ta nadloga — Vendar moramo poudariti, da ne gre pri ozeblinah le za neprijetne in boleče motnje, temveč za pravo bolezen, ki je lahkol včasih tudi precej resna. Ozebline se pojavljajo samo z mrazom —• pravijo, dia V mesecih, ki se končujejo) s ČTko »r«, in to zaradi tega, ker se z nastopom mraza zaustavi krvni obtok ob koži. Koža, tako ni Več dloVoljno hranjena, po-staja anemična, zaradi česar nastanejo ozebline in otekline.
Zdravniki' priporočajo danes. zdravljenje z raznimi vitamini in drugimi zdravili, ki so v prodaji in ki so dali že kar dobre rezultate. Vsako zdravilo seVeda) ne po'-maga Vsakemu.
Za vse, ki trpijo zaradi te »nadloge«, naj Veljajo naslednji nasveti, ki jih je vredno upoštevati:
Predvsem vam priporočamo, da uživate
slabem in hladnem vremenu ali pri daljših sprehodih. Tu velja izbrati prave čevlje, da ti ne bi ovirali pravilen razvoj otrokove noge.
Prvo vprašanje, na katero je treba odgovoriti je, kdaj potrebuje moj otrok prve čevlje? Na deželi se pogosto zgodi, da v‘ svojem materinskem navdušenju kupi mati otroku čim prej par, za njen okus. lepih in čednih usnjenih čevljev. V te čevlje poatishejo noge' 8 do) 9 mesečnega dojenčka, ki največkrat ne more niti še stati na nogah, kaj šele hoditi. Toda oči staršev in starih staršev se svetijo od ponosa: »Naš otrok nosi prVe čevlje!« Tako- nekal-ko, kot kadar prvorojenec dobi! prVe dolge hlače.
Dokler otrok ne hodi, ne potrebuje nobenih čevljev.
Za gorkoto je dovolj, če ima ob hladnejših letnih časih starejši dojenček obutih par toplih volnenih nogavic ali copatk.
Za tekanje pO hiši SO' za majhnega otroka zelo primerni spleteni volneni čeveljčki. Pri pletenju takih čeveljčkov pa je
čim več hrane, ki Vsebuje vitamin D, kot na primer jetra, ribe, čokolado, jajca itd,.;
—	uživajte čim Več hrane, ki Vsebujei škrob in h kateri spadajo predvsem testenine in močnate jedi (tiste1, ki dtžijo dieto’ zaradi linije nas seveda ne. bodo hotele ubogati — toda na izbiro imajo — ali vitko linijo. ali ozebline);
—	zelo priporočljiva je jutranja telovadba, ki poživi obtok krvi v rokah in nogah. Dvignite na primer roke in odpirajte in zapirajte pesti. To ponovite vsaj dvajsetkrat. Potem lezite n,a hrbet, dvignite ravno noge ter jih prav tako) dvajsetkrat skrčite;
—	ne nosite Volnenih oblačil kar na koži. Volna namreč kožo) draži ter lahko samo pospešuje nastajanje ozeblih;
—	če si pozimi umivate, oziroma močite roke, potem glejte, da si jih takoj dobro obrišete s suho brisačo1;
—	ne nosite nikoli pretesnih čevljev, ker ovirajo krvni obtok in tudi povzročajo Ozebline!;
—	ne hodite blizu peči in ognja), če ste se komaj vrnili z mraza v toplo stanovanje ter imate še premražene roke in noge;
in če Vam tudi Vse to ne pomaga, potem izpojte vsaj nekaj steklenic ribjega olja, ki je bogato z vitaminom D.
treba paziti, da se ne končujejo V konico, ker pri tem pršiti nimajo dovolj prostora za gibanje. Da bi bili čeveljčki trpežnejši, jim lahko prišijemo podplatke iz klobučevine ali mehkega usnjat Visoke čevlje na trakove naj nosi otrok samo ob deževnem vremenu in pozimi, drugače pa naj nosi le lahke nizke čevlje. Pri nakupu je treba paziti, d!a so čevlji spredaj dovolj široki, da imajo prsti dovolj prostora. Zgornje usnje in podplat morajo biti, mehki in prožni. Pri škorenjčkih mora biti dolžina golenic omejena, nekaj luknjic za trakove je popolnoma dovolj.
Pri nakupu prvih čevljev je treba torej marsikaj premisliti in mati naj izbira vztrajno, dokler ne najde pravih čevljev za svojega1 otroka.
(Po Sodobnem gospodinjstvu)
Vsaka gospodinja ima v shrambi manjšo' zalogo živil, ki pa .se ji lahko) pokvarijo, ako ne Ve, kako je treba ravnati z njimi. Sladkor se dolgo drži. Vendiar pa nanj neugodno' vpliva vlaga, postane trd in se sprime v kepe. Lahkoi se tudi naselijo V njem srebrne ribice ih mravlje. Ako pa je sladkor shranjen V pločevinastih škatlah in kozarcih ter dobro zaprt, je obvarovan pred vlago in mrčesom,.
Riž vzdrži nepokvarjen 1 do 2 leti, če je zavarovan pred vlago' in raznimi živalskimi škodljivci, kot so hroščki in razni molji. Riž mora biti vsklaldiščen takoi, da pride do njega zrak in da lahko diha. Vrečice iz tkanine so zato primernejše kot vrečice iz papirja in polivinila), ali kolt razne doze, steklene posode1 itd. To pa velja le za daljše hranjenje. Za dobo dveh oziroma treh mesecev pa so doze, steklei-ne posodie in posode iz mas prav primerne. Priporočljivo1 pa je, da, pokrovček na njih le ni Vedno do kraja zaprt, temVeč prislonjen. Dobroi je tudi riž večkrat z roko premešati, da se prezrači.
Maščobo moramo hraniti V hladni shrambi. Debro pol oš cene lončene posode so še vedno zelo priporočljive, posebno za Večje količine. Moramo pa jih naj-skrbneje čistiti, prazne takoj pomiti, da se ostanki maščobe V njih ne začno) razkrajati, s čimer bi bila posoda pokvarjena). Zelo težko je namreč popraviti n. pr. lončen lonec, ki ima' duh po žarki maščobi. Zato je treba Vse prazne posode pomiti s sodo V vroči Vodi.
Za maščobo mora biti sihfamba; tudi temna. Če take shrambe nimamo, zavarujemo posodlo. s temnim papirjem. Svetloba) pospešuje razkroj maščobe.
Žarko maščobo lahko še malo popta-
Prijatelj med
Niso V zmoti, oni, ki pravijo, da ima med dobrih lastnosti, saj ni samoi odlična hrana, ampak tudi naravno zdravilo, ki pomaga proti kašlju in pri začetku sinusov. Tu je nekaij navodil, kako boste s pomočjo medu okrepili oslabljenega otroka, kako boste pomirili živčnega moža in pomagali študentu, da bo opravil sVoj izpit
Med Vsebuje mravljinčno kislino, ki krepi, mišice, vsebuje pa tudi nekaj fosforja, ki — kot jei znano — pospešuje duševna delo.
Kašelj je refleks, ki ima za) cilj, očistiti grlo sluzi, ki ga) draži. Medi zmanjšuje kašljanje, ker on sam odstrani sluz. Napravite si takle sirup iz meda, ki Vam ho pomagal proti kašlju:
Limono kuhajte deset minut in jo nato prerežite na polovico*. Iztisnite sok V Velik kozarec, dodajte dve Veliki žlici glicerina in napolnite kozarec z medom. Trikrat na dan Vzemite karvino žlička tega sirupa.
Med tudi naglo pozdravi sinuse in gripo, za kar se moramo zahvaliti mravljinč-ni kislini.
vimO, če jo preevremo z dodatkom jabolk ali čebule. Dobro ji je priliti tudi, nekoliko mleka.. Maščobe, ki jo segrevamo samo z jabolki ali čebulo, ne smemo segreti tako zelo, da se dvigne modrikast dim. V masti, segreti do take stopnje, nastanejo spremembe, ki vplivajo na njeno kvaliteto in prebavljivost.
Olje, ki je dobro shranjeno, ostane nepokvarjeno. 6—12 mesecev. Zanj veljajo isti zaščitni ukrepi kot za maščobo. Steklenice z oljem zavijemo v temen papir.
M 1 e V s k e proizvode, ket so mo-kai, zdrob, kosmiči in podobno, zelo radi napadajo razni insekti. Vsaka gospodinja se boji grudic in kepic v teh izdelkih, ki so znak, da so prišli v zalogo te vrste škodljivci. Redno zračenje in čista in suha shramba je najboljša) zaščita).
Stročnice vzdržei V papirnatih vrečkah ter V steklenih in pločevinastih posodah tudi celoi leto. Nad; leto dni stare stročnice so pa' že same po sebi manj vredne. V beljakovini nastajajo spremembe), ki imajo za posledico tudi to, da se zrnje težko ali pa sploh ne skuha. Zalogo fižola ali graha moramo redno kontrolirati. Preluknjani plodovi nas, opozarjajo, da sol V gosteh škodljivi hroščki. Zrnje je treba prebrati. Prebrano in le zel. o napadeno zrnje operemo V vreli Vodi, hitro posušimo in čimprej porabimo.
Škodljivo vpliva na stročnice tudi vlaga,, ki povzročal, da zrnje za,dahne in celo strohni.
Testenine hranimo na suhem in zračnem kraju; sicer pa jih radi napadajo podobni škodljivci kot mlevske izdelke. Isto Velja tudi za drobtine.
ZDRAV S TVENI K O TIČ EK
O ozeblinah
O shranjevanju nekaterih živil
jala mati s svečanim glasom, »tudi stricu Mohorju v Ameriko boš pisal.«
Še tisti Večer sem odnesel pisma) na pošto. Ni treba posebej omenjati, da) sem stopil tudi V kolonijo; toda pri Molanki je bila, že tema.
Drugi dan smo izpraznili prednjo soboi in položili krsto z dedkom: na mizo, ki jo je1 mati prej pregmila z rjuho. Dedek je bil še bolj koščen. V obraz ko prelj, vendar ni bil tako strog, zdelo se mi je, da ne bi začel s tarnanjem in oštevanjem, če bi nenadoma oživel. Tiho zadovoljstvo mu je ležalo na upadlih licih in rahel nasmeh mu je igral okoli na pol odprtih ust. Doi-poldhe sem moral ostati pri njem, zato sem si ga lahko natančneje ogledal. Nisem se ga bal, kakor Štefka, in Pepček, ki iu ni bilo* blizu, čutil sem), dal je) zanj smrt pomenila samo odrešenje. Kolikokrat je zadnje mesece zavzdihnil: »Kaj le čaka) bela) žena:?«
»Kakšna bela žena?« je vprašal Pepček, koi je prvič to) slišal.
»Tista s koso!«
»S kakšno kosol?«
»Ali še nisi videl kose?«
»SeVeda sem jo Videl, nisem pa videl bele žene s kosol.«
»Ko jo boš Videl, bo konec.«
»Česai konec, dedek?«
Pepček je bil pri izpraševanju neutrudljiv, dedku pa ni bilo da neskončnih razgovorov.
»Boš že videl!«
Pozneje se je Pepček Večkrat ponorčeval iz dedka.
»Mati, dedek spet kličejo, belo ženo s koso! Zakaj je le ni?«
Zdaj je prišla. Morda je bila v kamri prav tedaj, ko* sem jemal kruh s police1. Ali me ni dedek poklical, ko1 sem stekel skozi Vežo? Najbrž je prav tedaj stopila k njemu in ga pokosila). Če bi bil vstopil, bi joi bil morda pregnal.
O tem bi bil gotovo še Več razmišljal, toda) mučnih misli me je rešil spomin na srečanje prejšnjega dne. Preganjal sem z dedkovega, mrtvega obraza sitne muhe in razmišljal o deklici z velikimi očmi, ki so jih zalivale bleščeče, solze. Prav je bilo, da sem ji pomagal, čeprav je Molankina hči; tudi njenemu bratcu, ki je po očetu moj bratec, sem dolžan pomagati.
Tako ste je tiste žalostne dni, koi je skoraj deset tisoč rudarjev V Podlogu, Razdrtem, Hrastju itn) v ostalih slovenskih rudnikih stavkalo, ko smo pri nas doma imeli mrliča, Vsadilo v srce petnajstletnega fanta' še neznana čustvo. Do tedaj se za dekleta nisem menil; nekateri moji sošolci so radi govorili o dekletih, govorili so tudi zeloi grde reči, celo hvalili so) ste, da so že spali z njimi, česar jim pa nisem verjel, a njihovo govorjenje me n,i mikalo. Deklet sem se sploh izogibal. Če so me dečki kdaj dražili s kako sošolko, sem jih kmalu utišal s krepkimi pestmi. Zdaj so se nenadoma) začele plesti moje misli samo 'okoli Martiče.
Popoldne, ko so začeli prihajati kropilci, me je mati poslala dol V trgovino. Kdo Vel kje je dobila denar: ali ji ga je dala babica na Motniku ali ga je imela skritega za to priliko ali pa ga je našla v dedkovi kamri. Najprej sem kupil, kar mi je bilo naročeno, potem pa! odhitel v kolonijo. Kuhinjska vrata), ki soi bila obenem stanovanjska Vrata, sem našel odprta. Martiča) je sedela na pručici in pletla, nogavico1, Nejček pa) je spal na postelji: Molanke ni bilo, zato sem naglo Vstopil.
»O!« sie je začudila Martiča.
»Prišel sem po1 cekar,« sem rekel v zadregi.
»Takoj ti ga) dam,« je dejala Martiča. »Češnje so bile zelo dobre, hValai.« Ko mi je izročila cekar, me je zVedaVO pogledala). »Ali si, res Marko, sin strica Luke?«
»Sem, seVeda sem,,« stetn povedal, ko sem premagal prVo zadrego.
»In Z materjo delaš V separaciji?«
»Delam.«
»Boš rudar, kakor je bil moj oče in kakor je stric Luka,?«
»Bom!«
»Rudarji so pogumni ljudje.«
»Včeraj s)o> nam umrli dedek,« sem rekel, da bi se nekako izmotal. »Kupil sem to in ono1, za sedmino in, za nas. Se tebi sem nekaj prinesel.« Iz torbei sem Vzel dve žemlji in) manjši kos, klobase. »Na!«
»Hvala,« je Martiča rekla preprosto., ko sem oboje položil na mizo.
Ozrl sem se naokoli. Lepšo kuhinjo so imeli kot mi, tudi soba, kolikor še je videlo skozi priprta vrata), je bila) lepša); pohištvo! ni bilo tako staro kot naše, stene so bile snežnohele.
»Kaij je bilo! dedku, da so umrli?« je vprašala, Martiča, ko sem hotel oditi.
»Stari so bili, zelo stari, in iz nog jim je tekloL«
Dolgo! sVa ste pogovarjala, slednjič sem le Vzel cekar, Martiča je stopila n,a prag in zaklicala) za; menoj:	»Srečno, rudar
Marko!«
Moral sem se ustaviti in obrniti.
»Srečnla, Martiča!«
Drugi dan, smo d!edka) pokopali. Malo preden sol zabili krsto, sta prišla stric Lenart in teta.
Strica Lenarta, nisem poznal, čeprav sem ga že videl, kakor mi je povedala mati, toda niti) malo se ga, nisem spomnil. Pred Vo.jtio1 je delal nekje onstran SaVe, dVe leti ste je tepel na fronti, potem je ležal V raiznih bolnišnicah na Štajerskem, pol Vojni si je poiskal delo v' DcPawitzu in se poročil. Dedek niso nikoli povedali nič dbbrega o njem,. »Jera je v Westfaliji, pa piše vsako leto Vsaj za božič, še Mohor se je oglasil. Lenart po, že nekaj let n,e da glasu od sebe. Odtrgal se je od doma in Se izgubil. Dom je dom, naj je še tako reven.« O teti pa nihče ni vedel nič slabega in tudi nič dobrega.
(Nadaljevanje sledi)

Tri ameriške zgodbe
Psihologija
»Zelo sem zadovoljen s teboj, Jim,« je dejal mister Moneymakex in priznajo potrepljal mladega moža pred seboj. »Odkar sem ti pred tremi meseci dal to bencinsko črpalko V najem, si dvignil promet za desetkrat. Povej mi zdaj le nekaj: Kako si to dosegel?«
»Človek moral imeti ideje, bo©,« se je zarežal Jim, tako kot se lahko zareži le pravi Texanec svojemu gospodarju, »ideje in nekoliko psihologije prodajanja.«
»Ideje so že V redu«, je mrmral šef, »toda kaj ti pomagajo, če se v tem prekletem zapuščenem kotu dnevno pripelje mimo največ dvanajst avtomobilov in odi teh še največ dva vzameta bencin. Pet najemnikov sem že imel tukaj in petkrat so mi V najkasneje štirinajstih dneh vrgli pogodbo pred noge. — Resnično bi rad vedel, kako si to naredil?«
»Zelo enostavno, šef! Pri meni pač vseh dvanajst avtomobilov jemlje bencin in nobeden pod 40 litrov!«
»Že — toda* zakaj?«
»Zato!« Jim je pokazal na Veliko* napisi-no tablo nedaleč od becinske črpalke.
Na njej je bilo z ogromnimi črkami napisana Jimova ideja: »Pol pet sto* metrih zapuščate Texas*. Zdaj imate poslednjo* priložnost kupiti bencin pol 27 centov za liter«.
»Aha!« je Vzkliknil mr. Moneymake*r. »Zato torej! Tad preko V Louisiani je bencin seveda dražji, ali ne?«
»Nasprotno, šef. Za dva centa je cenejši. Toda tega od avtomobilistov nihče ne ve,« se zopet zareži Jim. »Vidite, šefe, ideja in psihologija prodajanja!«
Hemry Kayser
Grozno
Dva mladeniča, Fred in Joe, sta neko nedeljo naredila nekoliko daljši sprehod. Prišla sta na Veliko jaso sredi hriba in se napotila proti drevesu, ki je samevalo sredi jase. Takoj poleg njega pa so* iz neznanih razlogov izkopali pred nedavnim precej globoko jamo v zemlji.'
Obai sta nehote zavila proti drevesu, ko sta nenadoma zaslišala za seboj* čudno grmenje. Obrnila sta se in spoznala takoj veliko nevarnost — kajti v najhujšem diru je hitel za njima ogromen bik. Nič ni pomagala, kot čim hitreje pobegniti.
Kar so ju nesle noge, sta Fred in Joe zdirjala po jasi.
Joe, ki je v teku pridobil dva koraka prednosti, je skočil na direvoi, Fred pa se je vrgel v sveže izkopano jamo*. In že je zdrvel bik čezenj. Hip nato je skočil kot apno bledi Fred zopet iz jame — toda podivjani bik se je med tem že obrnil in znova napadel. Tako je zopet šinil Fred v jamo, toda bik je hip kasneje že zdirjal ponovno čez jamo, Fredi pa je* zopet šinil iz jame. Živinče se je poirtovhoi obrnilo, Fred zopet izginil V jamo, bik odvihral čez jamo, Fredi skočil iz jame...
»Tepec!« je kričal Joe smeje z varnega
drevesa, »ostani Vendar V jami, sicer ta prekleta beštija sploh ne bo odšla!«
»Ostani ti V jami,« je zaklical Fred ves zasopi jen, »če pa tam spodaj v jami leži velik gad...«
Irene Thorell
Chikaška zgodba
Slabo je kazalo za Jacka, starega gangsterja. Tri priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so odločno izpovedale proti njemu. Prvi ga je V tisti svetli mesečni noči videl V bližini kraja, kjer se je zgodil zločin; drug je opazoval V mesečini, kako se je Jack splazil v klet; tretji pa je prisegel, da je spoznal Jacka V siju mesečevih žarkov, prav tedaj, ko je lezel iz kleti. Kaj je* zdaj pomagalo Jacku, če je še tako zagotovo trdil, da so se ti trije gospodje morali zmotiti, ne glede na to, ali je imel kak alibi ali ne — in tokrat ga ni niti imel!
Sodniki so ljudje brez razumevanja,, še prav posebno* pa v Chicagu. Ti, ki so to-krat sodili Jacku, so ga hoteli namreč prav zares obsoditi. No, Jack bo znal to dostojno prenesti — V svojem poklicu se* je moral tolikim stvarem privaditi, da bo prestal tudi toi
Vendar — kaj naj to pomeni? Resnično*, 1 njegov' branilec je očitno imel še; nekaj, kar bi rad povedal. Pravkar je odšel do sodniške mize in predložil sodišču koledar. In V tem koledarju je bilo! jasno razvidno, da na dan zločina sploh ni bilo mesečine*. No, ta je bilo nekaj! To je bila, E rešitev v poslednji minuti. Skoda, da se H on sam, slavni Jack, ni tegaj spomnil! Zares škoda!
Deset minut kasneje je bil Jack, stari gangster oproščen.
Kmalu potem je obiskal svojega odvetnika.
»Koliko vam dolgujem?« je vprašal Jack dobre Volje.
OdVetnik je dejal: »Tisoč dolarjev.«
»Oho«, je odgovoril Jack, »to je pa kar precej! Ali ne?«
»Ne, tako vendar, Jack«, se je nasmehnil odvetnik, »že samo stroški za tisk tistega koledarja so znašali pet sto dolarjev ...«
Sebastian Au
MISLI OSKARJA WILDA
Edina pot, da ubežiš izkušnjavi je ta, da se ji vdaš.
Cigareta je popoln tip* popolnega užitka; ko jo pokadiš, ne čutiš zadoščenja.
Dobri sklepi so kakor čeki, ki jih pošlješ banki, ki nima tvojega denarja,.
Kadar je človek srečen, je dober; kadar je pa dober, ni vselej tudi srečen.
Vnebovpijoče neumnosti delajo ljudje vedno iz najplemenitejših nagibov.
Vzrok temu, da, imamo druge ljudi za boljše, je ta, da se bojimo zase.
Dandanes žive oženjeni možki tako kakor samci, samci pa tako, kakor oženjeni moški.
Če uživa človek življenje kakor umetnino*, so možgani njegovo srce.
iEa dcbvo volje
PRVO VPRAŠANJE
Profesor: Kadar Vas bo po telefonu poklical zdravnik, kaj ga boste najprej vprašali?
Študent: Kje stanuje.
DOBER POZNAVALEC
Virtuoz (ponosno): Te gosli s*q stare* več kot dve sto let!
Poslušalec: Čudovito! In igrajo, kot da bi bile nove!
PONOČI JE MIR
—	Ne razumem, kako lahko mirno spiš, ko si pa tako zadolžen!
—	O, saj prihajajo* upniki samo podnevi!
MUHA
K psihiatru pride pacient, ki si z desno roko zakriva uho in toži, da mu je muha zlezla v uho*, ki mu zadaja velike preglavice. Psihiater pove bolniku, da mu bo muho odstranil z operacijo; narkotizira ga in počaka nekaj časa, ne da bi se ga sploh kaj dotaknil. Ko pa se pacient prebudi iz narkoze, plača račun za, »operacijo« in ozdravljen odide.
Nekaj dni nato pa se zdravnik in pacient srečata na ulici. Pacient si z roko* spet zakriva uho*.
—• Kaj pa naj to pomeni? — ga vpraša zdravnik. — Saj sem vam povedal, da sem Vam muho odstranil iz ušesa.
—	Vem da ste to naredili, — odgovori pacient zadovoljna. — Toda ali naj tvegam, da mi bo spet zlezla noter?
TURISTIČNI PRIROČNIK
—	Rad bi kupil turistični priročnik za Švico.
— Prav žal mi je, toda imamo samo* staro izdajo.
— Nič hudtega; če je kaj cenejši, mi ga kar dajte. Saj med tem gotovo ni zrasla nobena, nova gora!
TEŽAVA
— Mama, koliko* pa je v morju rib?
— Kako pa naj to* vem? Kaj misliš, da delajo ribiči Vsako leto inventuro?
LAŽNIVCA
Dva farmarja iz Teksasa sta se ustila:
— Moj ranč je tako velik, da moram tri dini jezditi, da ga obidem.
— To ni nič; moj pa je tako* velik, da sem nekoč poslal novoporočenca na molžo, mleko pa so mi prinesli že njuni otroci !...
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Konstantin Simonov:
Taborišče uničenja
(Nadaljevanje)
Takega elektrificiranega sistema niso napravili takoj. Prvotno so bile v taborišču iste žične ograje, toda brez toka. Prehod na električni sistem je bil posledica sledečega dogodka. V maju 1942 je oddelek ruskih vojnih ujetnikov, ki je bil poslan, da zakoplje ustreljence V Krzem-pieckem gozdu blizu taborišča, z lopatar mi ubil sedem nemških stražnikov in zbežal. Dva sta bila ujeta, ostalih petnajst je ušlo. Tedaj so 130 Vojnih ujetnikov, ki so še ostali V taborišču (od 1000 nastanjenih tukaj v avgustu 1941. 1. je bilo živih samo še 130) prevedli v blok, kjer so bili zaprti jetniki. Nekega večera konec junija, ko so videli, da bodo tu itak poginili, so ruski vojni ujetniki sklenili zbežati. Nekaj desetoric jetnikov je ostalo. Ujetniki so zbrali vse odeje*, kar so* jih imeli, jih zložili po pet drugo na drugo, napravili iz njih mostove* čez bodečo žico in so pobegnili. Noč je bila temna, samo* štirje so bili ustreljeni, ostalim se je pa posrečilo skriti se. Onih 50, ki so ostali, so takoj po pobegu spustili na dvorišče, jih položili na tla in pcistreljali z avtomatičnimi puškami. Toda te represalije je bilo Nemcem premalo. Fakt, da se je pobeg poisrečil, je ostal fakt in Nemci so hitro izvedli elektrifikacijo* štirih blokov od petih. Samo eden je ostal ne-elektrificiran: v njem so imeli zaprte ženske, od katerih je bilo težko pričakovati pobega.
Pred nami je nov pomožni blok. Ta je manj skrbno ograjen kakor drugi, stanovanjski. V ostalem to ni čudno: sem so prihajali mrtveci, ali polmrtvi ljudje, ali pa taki, ki so bili določeni za usmrtitev pod pojačano straža. Tukaj, za to* žično ograjo, ni nihče, izvzemši esesovce in upravnika krematorija, živel Več kakor eno uro*. Na sredi praznega polja vidimo visoko štirioglato kamenito cev, h kateri je prislonjen dolg, nizek štirikot iz opeke. To je* krematorij. Ohranil se nam je V vsej svoji celotnosti.
Nekoliko dalje se nahajajo ostanki velike zgradbe iz opeke. V teku nekaj ur, kolikor jih je ostalo upravniku taborišča med obvestilom o predoru obrambne črte in prihodom naših oddelkov, so* Nemci skušali zabrisati sledove. Niso utegnili razstreliti krematorija*, toda zažgali so* pomožno poslopje. Pa kljub temu niso Ostali sledovi nič manj očitni. Strašen trupelni smrad je tam.
Pomožni prostori krematorija obstojajo iz treh glavnih kamer. V eno teh kamer so* natlačeni napol sežgani ostanki obleke. TO je obleka poslednje partije umrlih, ki je niso odpeljali iz taborišča. Od sosedne kamere je ostal samo kos stene. V to steno je vdelano nekoliko cevi manjšega kalibra kakor v plinski kameri, ki smo jo že videli. Tudi to je plinska kamera, tudi tu so zaduševali (dosedaj še ni dognana, ali z istim »ciklonom« ali s kakim drugim plinom). Kadar je bilo posebno veliko pokončevanje in glavna plinska: kamera ni zadostovala, tedaj so dovajali en del ljudi sem in jih »gazirali« neposredno poleg krematorija. Tretja, največja kamera je bilal očividno namenjena za skladišče trupel, ki so tu čakala svojega sežga-nja. Ves njen pod je pokrit z napol dogorelimi skeleti, lobanjami in kostmi. Tol niso ostanki načrtno sežganih trupel, tukaj je bilo zažgano poslopje; ko soi Nemci zažgali tretjo! kamero, so* truplai, ki so bila zvaljena tja, zgorela. Mnogo jih je — morda desetorice, morda Več sto — težko je reči koliko, ker se ne da prešteti te zmesi napol dogorelih kosti z odtrganimi kosi napol zgorelega mesa.
Sedaj nam je* ostalo samo še par korakov do samega krematorija. Tot je velik pravokotnik, sezidan iz opeke najvišje odpornosti — iz dinasa. Drugo1 poleg drugega stoji v tej kamniti steni pet gorišč, ki se zapirajo hermetično z vraticami iz litega železa. Ta okrogla vratiča so sedaj odprta. Globoka gorišča so do polovice* napolnjena z dogorelimi vretenci in pepelom. Pred pečmi, na tleh pred vsakim goiiščemi, leže skeleti, ki so jih Nemci pripravili Za sežiganje in ki so V požaru
napol dogoreli. Nasproti treh gorišč leže veliki skeleti moških ali žensk, nasproti dveh pa skeleti otrok, sodeč po velikosti, približno* 10—12-letnih. Nasproti vsakemu gorišču je 5—6 skeletov. To* ustreza njihovi velikosti: Vsako gorišče je bilo zgrajeno za šest trupel istočasno*. Če se šesto trupla ni daloi utlačiti, je uslužbenec kret-matorija odsekal neutlačeni del telesa — roko, nogo ali glavo* in potem so vratiča hermetično zapirali.
Vseh gorišč je pet. Njihova sežigalna sposobnost je bila zelo velika*. Krematorij je bil preračunan tako, da je sežiganje trupla V njem trajalo 45 minut. Toda' polagoma so* se Nemci naučili forsirati njegovo* delo in so potom povišanja temperature njegovo sežigalno sposobnost podvojili: namesto 45 minut je* trajalo sežiganje samo še 25 minut ali pa še manj. Izvedenci so si že ogledovali to dinasoVo opeko, iz katere so napravljena gorišča krematorija:, in po* njenih deformacijah in spremembah so dognali, da je bila tukaj temperatura nad 1500 stopinj. Kot dodatno dokazilo služijo zapahi iz litega železa, ki so se tudi že deformirali in cb talili. Če vzamemo povprečno*, da se* je sežigala vsaka partija trupel pol ure in če dodamo k temu splošno pričanje*, da se je, začeV-ši od jeseni 1943. leta, iz dimnika krematorija dan in noč neprestano kadilo ter da se krematorij, kakor plavž, ni ustavljal niti za minuto — dobimo številka za sežigalno sposobnost krematorija: za dan in no*č okoli 1400 trupel.
Zgraditev krematorija je v znatni meri postala potrebna Katynski aferi. Nemci, ki so se bali nadaljnjih razkrinkanj pri Odkopavanju jam, kamor so zakopavali trupla ubitih, sO pričeli V jeseni 1943 na zemljišču lublinskegai taborišča z veliko-mernimi odkopavanji. Odkopavali so* napol segnila trupla ustreljenceV iz ogromnega števila jam, ki so se nahajale okoli taborišča, in so jih sežigali v krematoriju z namenom, da popolnoma zabrišejo sledove.
Pepel in dogorele kosti iz gorišč krematorija so stresali v iste jame, od koder so jemali trupla. Ena teh jam je že odkopana*. V njej so našli skoraj meter debelo plast ogorkov in pepela.
Za taboriščem je še en nedograjen blok. Tukaj so za bodečo žičnato ograjo* samo fundamenti iz opeke. Sten še niso bili zgradili, dozidana je šele ena sama baraka, katero pa še niso opremili z lesenimi ležišči. V njej še niso prebivali ljudje, toda neglede na to* je bila* morda priča največjih strahot, ki so se tukaj dogajale. Ta baraka, ki je dolga in široka nekaj desetoric metrov, je do polovice, do višine nad dva metra, po Vsej svoji dolžini in širini napolnjena z obutvijo ljudi, usmrčenih tukaj v treh letih. Težko bi bilo povedati, koliko parov obutve je tukaj. Morda milijon, morda celo več. Baraka je premajhna za obutev, obutev pada iz oken in vrat Ven. Na enem mestu se je pod njeno težo zlomila stena*, in del stene se je posul z obutvijo vred.
Tukaj je obutev vseh vrst: ruski vojaški škornji in poljski vojaški čevlji, moški in ženski čeveljčki ter kavčukovi pol-škomji in glavnoi — kar je najstrašnejše — na desettisoče parov otroške obutve: sandalčki, šoinički, čeveljčki desetletnih in osemletnih, šestletnih in enoletnih Otrok. Težko si je predstaviti kaj še bolj strašnega od te slike. Strahovite, molčeče priče smrti stotisočev moških, žensk in otrok! Kdor sel prerije čez gore obutve in pride do desnega kota barake, ta takoj dobi pojasnilo za obstoj tega strahovitega skladišča. Tukaj so posebej zloženi tisoči, desettisoči podplatov, spon; posebej zloženi obrezki usnja. Tukaj so prebirali in sortirali oni del obutve*, ki se že ni dala Več v celoti porabiti, posebej so odbirali podplate, posebej spone, posebej pete. Kakor vse* v taborišču smrti, tako je bilo tudi to skladišče napravljeno za korist: po mrtvecu naj bi nobena stvar ne šla po zlu, ne obleka ne obutev, ne kosti ne pepel.
V zadnjih tednih je močno narasla brezposelnost
Kartum. — Vrhovni poveljnik sudanske vojske, general Ibrahim Abboud, je v ponedeljek strmoglavil zapadnoi orientirano vlado ministrskega predsednika Abdula Kalila in prevzel oblast. Abboud je V svojem prvem govoru preko radia izjavil, da bo ukrenil vse potrebno, da se bodo izboljšali odnosi med Sudanom in Združeno arabsko republiko. Vse kaže, da se je nekrvavega državnega udara v Sudanu poleg vojske udeležila tudi policija.
London. — Voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell je zahteval od britanske vlade, naj prizna zakonito* žemljo ciprskega prebivalstva po samoupravi in naj sprejme predloge o konferenci, ki jih bodo formulirali Združeni narodi, ko bodo obravnavali ciprsko vprašanje. Gaitskell je še dejal, da odobrava britanska prizadevanja za mir na otoku, vendar pravi, da je boj proti terorju ravno tako nesmiseln in jalov kot teror sam.
Bruselj. — V Belgiji so objavili podatke o uspehih letošnje svetovne razstave. Objavljeni podatki kažejo*, da so turisti V letošnjem poletju potrošili v tej državi) 220 milijonov dolarjev. Zelo velika turistov je obiskalo bruseljsko svetovno razstavo, saj jih je bilo kar 42 milijonov. Lani so turisti V Belgiji pustili 118 milijonov dolarjev.
Long Beach. — Ameriško letalstvo je objavilo, da so začeli pošiljati Veliki Britaniji rakete na srednjo* daljavo tipa »Thore«. Vsak mesec bodo poslali po pol milijona ton materiala. Veliki Britaniji bodo pošiljali tudi opremo, potrebno za izstreljevanje teh raket, za njihovo kontrolo in zaščitno opremo.
Bonn. — Predsednik grške Vlade* Kara-manlis in zaho*dnonemški kancler Adenauer sta minuli teden podpisala sporazum o posojilu V znesku 200 milijonov mark, ki ga bo dala Zahodna Nemčija Grčiji za gospodarski razvoj. Sporazum tudi določa, da; bo dobila Grčija dolgoročni kredit 100 milijonov mark za dobavo investicijskih dobrin.
Beirut. — V sVojem petem in Verjetno zadnjem poročilu generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldiu so opazovalci svetovne organizacije sporočili, da nobena stvar Več ne opravičuje njihove navzočnosti V Libanonu. V libanonskih krogih potrjujejo, da bo 200 opazovalcev zapustilo držaVoi pred koncem novembra, medtem ko bo preostalih 385 opazovalcev odpotovalo iz držaVe konec leta.
Ženeva. — Tu sta zdaj kar dve mednarodni konferenci, ki obravnavata vprašanja atomskega orožja. Prve konference, ki si je nadela naloga, da bi prenehali z atomskimi poskusi, so se udeležili predstavniki Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. Druga konferenca išče sporazum, da bi se* preprečili nenadni spopadi. Na tej konferenci je pet predstavnikov Vzhodnega in pet zahodnega bloka;. Obe konferenci zaenkrat tavata V slepi ulici in vse kaže, da ni računati z skorajšnjimi uspehi.
Washington. — Bodoče predsedniške Volitve V ZDA bodo leta, 1960. Dotlej bo moral Eisenhoiwer vladati s sodelovanjem parlamenta* 1 II.,, v katerem so si demoi-kratl pri zadnjih Volitvah pridobili še Večjo Večino kakor doslej.
New York. — Newyorški list »Sunda,y News« poroča, da je neki policijski poročnik ustrelil bivšega sovjetskega ministrskega predsednika MalenkoVa* Ma-lenkov bi moral, kot poroča list, nastopiti kot priča v nekem javnem procesu, ki ga je pripravil Hruščev. Ker sle je MalenkoV temu protivil, ga jel policist v sVoiji jezi ustrelil.
Berlin. — Pri volitvah v ljudsko, zbornico V nedeljo 16. novembra je 99,87 Odstotkov Volivcev glasovalo za kandidate Nacionalne fronte demokratične Nemčije. Skupno je bilo 11,829.217 vo-liVnih upravičencev, Volitev se je udeležilo 11,707.715 upravičencev. Neveljavnih glasov je bilo le 0,13 %>.
Zaradi prenehanja nekaterih sezonskih del je v zadnjih tednih močno narasla brezposelnost v vsej Avstriji. Sredi novembra je bilo javljenih pri avstrijskih delovnih uradih vsega skupaj 94.409 brezposelnih, to je za 11.473 ali 13,8 odstotka Več kot konec oktobra in za 13.510 ali 16,7 odstotka več kot sredi novembra leta 1957. Kljub ugodni konjunkturi in pripravi novih delovnih mest doslej ni uspelo zmanjšati brezposelnost v jesenskih in zimskih mesecih, nasprotno je celo* opažati, da brezposelnost v' primerjavi s' preteklimi leti narašča. Največ brezposelnih so V zadnjem času dali gostinjski obrati, kmetijstvo in gozdarstva in gradbeništvo.
Brezposelnost V primerjavi s preteklim letom pa ni samo v zveznem merilu Večja marveč je tudi na Koroškem opaziti isto. Sredi novembra je* bilo pri koroških delovnih uradih javljenih skupno* 7119 brezposelnih, od tega 2681 moških in 4438 žensk. V prvi polovici novembra, je bilo 1654 novih prijavljencev, ki iščejo* delo. V primerjavi z lanskim letom sredi novembra je letos na Koroškem za 1018 oseb Več brezposelnih.
Finančni odbor parlamenta je odobril izdelani načrt za namestitev državnih uradnikov. Za leto 1959 je namreč predvidenih 108.725 uradniških mest, 50.116 mest za pogodbeno nameščene, 14.953 mest za delno* zaposlene pogodbeno nameščene, 79.565 mest za železničarje, 38.938 mest za učitelje, ki jih plačuje zvezna vlada in druge. V primerjavi s tekočim letom bo prihodnje leto stanje državnih nameščencev za 4063 višje.
Novi načrt pa predvideva tudi oskrbo za 78.454 penzionistov državne uprave,
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 22. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta —
18.15	Koroške narodne pesmi — 20.15 K dnevu domače glasbe — 21.00 Ouiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 8.20 Za dobro voljo —
11.00	Ljudske melodije — 13.35 Znameniti umetniki — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Zabavni koncert
—	17.10 Lepa pesem — 20.15 Paragrafi, paragrafi, paragrafi — 21.00 Operni končen.
Nedelja, 23. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije —
11.30	Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Kdo je storilec?", kriminalna uganka.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 11.00 Velika simfonija — 15.00 Okrog Dunaja — 16.00 Plesna glasba — 18.00 Filmske melodije — 19.10 Glasba za zabavo — 18.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 O vojakih in različnih vojaških ljudstvih.
Ponedeljek, 24. november:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Kdo ve? (slov.) —
16.00	Operetne melodije — 16.30 Smrtna kazen — da ali ne! — 18.30 Mladina in gledališče — 18.40 Za ženo in družino (slov.) —
19.15	Od plošče do plošče — 21.00 Zabavni koncert.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30 V nežnem ritmu —
Konec oktobra je bilo pri koroških bolniških zavarovalnicah javljenih 135.907 zavarovanih delojemalcev — in sicer 99.016 moških in 36.891 žensk. V naslednjih tednih je pričakovati še nadaljnje naraščanje brezposelnosti, ko bodoi prenehali z delom še nekateri gradbeni obrati ali pa zelo* omejili svoje delo.
Podjeten pater
V cerkvenem listu krške škofije »Nedelja« (štev. 46 z dne* 16. 11. 1958) smo brali, da je »pater Peyton imel V zadnjem mesecu oktobru nad 5.000 zborovanj v 22 velikih mestih Severne Amerike ...«
Priznati moramo, da je to res podjeten pater, saj je števila njegovih zborovanj kar nenavadno* veliko. Če računamo, da ima mesec oktober 31 dni, potem je moral imeti imenovani pater dnevno* najmanj 161 zborovanj, to se pravi, da je imel vsako uro — toda neprenehoma podnevi in ponoči — povprečno skoraj 7 zborovanj, torej vsakih 9 minut novo zborovanje.
2238 penzionistov monopolov, 28.206 penzionistov zveznih obratov, 87.302 penzio-nista zveznih železnic. Stanje penzionistov bo predvidoma z letošnjim letom zai okoli 920 nižje. Finančni izdatki zato bodo* znašali 4.850,000.000 šilingov.
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 % ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
17.15	Znanje za vse — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 Slavnostni tedni v Luzernu.
Torek, 25. november:
I.	program: 8.45 Zakaj me boli želodec? — 14.00 Poročila, objave. Ob 35-letnici smrti Josipa Stritarja (slov.) — 17.10 Koif-cert — 18.40 Mesec dni deželne politike —
19.15	Lepe žene iz 1001 noči —	20.15
Wagner: „Siegfried“.
II.	program: 8.20 Lahka glasba — 13.30 Znameniti orkestri — 15.30 Glasba iz filmov
—	16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate
—	20.00 Pisan večer — 21.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 26. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba Roberta Stolza — 20.15 Življenje polno glasbe: Carl de Groof — 21.00 Lahko se o tem govori.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 14.40 Vprašanje vesolja — 15.30 Iz južnih con —
16.00	Otroška ura — 17.55 Zabavni koncert
—	19.30 „Meščani Calisa", igra.
Četrtek, 27. november:
I.	program: 14.00 PoročJa, objave. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 14.30 Komorna glasba — 16.30 Sanje iz jekla —
17.10	Popoldanski koncert — 18.10 XY ve vse — 18.30 Oddaja za mladino — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Pozna jesen na zahodu.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 14.40 Angleški lirik John Donne —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Zabavni koncert — 19.30 Muzikantje so tu — 20.30 Rydls digest.
Petek, 28. november:
I.	program: 8.45 Pesmi in narečje iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! (slov.) — 16.00 Operetna glasba
—	17.10 Madžarski zvoki — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Staro in novo življenje", slušna igra.
II.	program: 8.20 Glasba za zabavo —
14.15	Avstrijski komponisti — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Ljudska glasba — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Pozdrav iz Dunaja —
21.15	Lepe melodije lepi glasovi.
Ugoden razvoj trgovinskih stikov z Jugoslavijo
Vladna »Wiener Zeitung« in OVP-jev-skas »Neue Tageszeitung« sta prejšnji teden objavili krajši poročili o ugodnem izpolnjevanju kompenzacijskih sporazumov, sklenjenih na mednarodnem sejmu V Innsbrucku, ki določajo skupno menjavo* blaga med Tirolsko ter LR Hrvatsko in LR Slovenijo v vrednosti 13,6 milijona šilingov.
Lista nadalje še ugotavljata;, dla! se je tudi tranzit avstrijskega, blaga preko reške luke V zadnjih devetih mesecih povečal v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem za 51 odstotkov in znaša Več kot
320.000	ton. V tem. obdobju se je zmanjšal izvoz avstrijskega blaga preko tržaške luke za 16 odstotkov na* 1,6 milijona ton, uvoz, ki je znašal 1,23 milijona ton, pa se je prav takoi zmanjšal za 23 odstotkov.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 22. november:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Mladina poje — 8.45 Frank Sinatra pred mikrofonom
—	10.10 Narodne in domače melodije —
12.15	Kmečka umverza — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Melodije za vas — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Od popevke do popevke —
18.00	Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 2Q. november:
6.00	Pozdrav mladinskim brigadam — 7.35 Igrajo godbe na pihala — 8.00 Žižek: „Pre-dor", igra — 9.00 Prenos reportaže iz otvoritve avtoputa — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Spored slovenskih narodnih — 16.00 1500 km po Makedoniji — 17.00 Lahka glasba — 17.30 Linhart: „Matiček se ženi", igra — 20.00 Variete na valu 327,1 m — 21.00 Veliki pevci.
Ponedeljek, 24. november:
5.00	Pisan spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 V glasbi po svetu — 9.00 P:sani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Narodne pesmi
10.10	Od arije do arije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne in domače viže — 14.35 Zabavna paleta — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.30 Športni tednik — 20.00 Revija zabavne glasbe — 21.00 Poljske popularne pesmi — 21.25 S festivala v Salzburgu.
Torek, 25. november:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Poje zbor JNA iz Beograda — 9.00 Iz slovenskih oper — 9.45 Veseli vandrovčki so spet prišli — 10.45 Za dom in ženo — 11.15 V ritmu cha-cha-cha
—	11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Melodije iz glasbenih revij — 12.45 Venček popevk — 13.30 Poslušajmo kmečko godbo — 14.15 Zanimivosti iz znanosti :n tehnike — 14.30 Voščila —
16.00	Za glasbene ljubitelje — 18.00 Družinski pogovori — 20.30 „Lov na čarovnice , igra.
Sreda, 26. november:
5.00	Pisan spored — 8.05 V dvečetrtinskem taktu — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Južni ritmi —10.10 Zborovske skladbe Antona Forsterja — 11.00 ,,Don Juanove ljubezni"
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pozdrav iz Srbije — 16.00 Koncert po željah — 17.20 Sestanek ob petih — 18.00 Kulturna kronika ___ 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Radijska priredba opere Wert-her.
Četrtek, 27. november:
5.00	Pisan spored — 8.05 Solistična glasba
—	8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Iz opernega sveta — 10.10 V narodnem tonu —
10.31	Godala in harmonika v ritmu — 11.30 Za cicibane — 12.00 Zabavna ruleta — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Dvospevi iz italijanskih oper — 14.15 Turistična oddaja —
14.30	Voščila — 16.00 Zabavne melodije —
16.30	Čestitke za Dan republike — 18.15 Za ljubitelje popevk — 18.45 Rojstvo nove Jugoslavije — 20.00 Domače pesmi :n napevi.
Petek, 28. november:
5.00	Jutranji spored — 8.05 Pojo naši solisti — 8.40 Variete na valu 327,1 m (ponovitev) — 9.40 Poje vokalni kvintet — 10.10 Odprimo glasbeni album — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kolektivi čestitajo — 15.15 Glasbene čestitke za praznik 29. novembra — 15.40 Gruden: ..Dvanajsta ura" — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne —
17.10	Ljudske pesmi — 17.40 Poje zbor primorskih študentov — 19.00 Za jutrišnji praznik — 20.00 Prenos slavnostne akademije na večer pred Dnevom republike.
Vedno več državnih uradnikov