DELAVSKA POLITIKA &rb«]a dvakrat tedensko. In sicer vsako tralo to vsako soboto. ;'jfreiem<*.itv* hm«*čbo Din 15.—. Čekovni račun št 14335, Ste v. 81 Sreda, 7. oktobra 1936 Leto XI Program socialistično-kmefske vlade na Švedskem Zaillta delavca in kmeta v svobodi Sodrug Herman Wendel V soboto, dne 3. t. m. je preminul v izgnanstvu v Neuily sur Seine pri Parizu nemški publicist s. Herman Wendel. Pokojnik je bil odkrit prijatelj Jugoslovanov, odličen poznavalec njih zgodovine in literature ter sodobnih prilik na slovanskem jugu. O Jugoslaviji in Jugo-sovanih je napisal s. Wendel lepo število knjig in člankov, s katerimi nas je predstavil svetu in seznanil svetovno javnost z našimi problemi. Njegove knjige o nas so pravo ogledalo našega narodnega in državnega življenja, v njih lahko s pridom čita naš sodobni svet, da spozna samega sebe. Najvažnejše njegove publikacije o Jugoslovanih so: »Aus dem siidslawi-schen Risorgimento«, »Kreuz und quer durch den slawischen Siiden«, »Sudsla-vvische Silhouetten«. »Aus der Welt der Siidslawen« in kot zaključek njegovih študij o Jugoslovanih nam je podaril knjigo »Der Kampf der Sudslawen um Freiheit und Einheit«. Mnogim je nepojmljivo Wendlovo spoštovanje do nas Jugoslovanov, njegovo iskreno zanimanje za nas. Mi ga razumemo prav dobro. Wendel je bil socialist, človek, ki ljubi svoj narod in smatra tuje narode kot enakovredne, človek, ki se bori za svobodo lastnega naroda in ne okleva pomagati osvobodilnemu boju tujih narodov. Kakšna razlika med Wendlom, Nemcem, socialistom in tisoči onih, ki so prišli in še prihajajo med nas, preko mej! Wendel je prišel, da nam da, drugi so prišli, da nam vzamejo. Mesece in mesece je preživel s. Wen-del med nami. Skoro vsako leto ga je privedla pot v Jugoslavijo, vse do leta 1029. Razvoj naših notranjih prilik je njemu, socialistu in demokratu, narekoval, da ostane izven naših mej. Kljub temu pa s. Wendel ni obupal nad Jugoslovani; poznavajoč svobodoljubnost narodov na jugu, je živel in pisal poslej o nas v prepričanju, da bo po dobi težke preizkušnje sledilo vstajenje in preroje-nje našega juga v duhu svobode in demokracije. S. Wendla ni več med živimi. Umrl je v eksilu, v Franciji, kamor se je umaknil, ko zanj, kot socialista, demokrata in moža visokih duševnih kvalitet, ki jih je mogoče negovati le v svobodi, v novi Nemčiji ni bilo več obstanka. Umaknil se je preko meje, kjer prebiva nemška narodna manjšina svobodno pod okriljem tujega naroda. Slava s. \Vendlu, socialistu in prijatelju ! m Rojen je bil 2. marca 1884 v Metzu ob M. v Nemčiji. Od leta 1914. do 1918. je bil nemški državni poslanec (soc. dem.), kjer je pogostoma nastopal proti terorju in pojasnjeval kulturne in politične razmere na Balkanu v živih in resničnih izvajanjih. Izdani programi Diktatorji ne marajo, da jih kdo spominja na dane in neizpolnjene obljube. V Italiji knjižnice ne smejo več iz-posojevati fašističnih časopisov in knjig iz dobe, ko se je fašizem boril za oblast. Obiskovalec knjižnice dobi za to posebno dovoljenje. V Nemčiji je nacistično strankino vodstvo pokupilo vso literaturo iz dobe, predno je bila vpeljana nacistična diktatura. Toda v dveh milijonih strankinih članskih knjižic je bil natisnjen program nacistične stran- V novi švedski vladi je osem' socialnih demokratov in štirje zastopniki kmetiške zveze. O vladnem programu je predsednik vlade s. Hans-son izjavil med drugim: V času nemiru in vrenja v življenju narodov ter držav, ko se skuša demokratično parlamentarno vladavino izpodriniti in nadomestiti z diktatorično je bolj kakor sicer nujno, da je treba postaviti vlado na čim širšo trdno podlago, da se ji omogoči delo. Naloge so take, ki jih ima državna oblast, da je želeti, da sodelujejo zastopniki različnih idej in interesov, strank in razredov. S tega stališča in z ozirom na volilni uspeh; bosta tudi poslej sodelovali v vladi socialno demokratična stranka in kmetiška zveza. Iz statističnega poročila finančnega ministrstva za 1935 je posneti: Celotna vsota direktnih davkov je le vlomek davčnih prejemkov. Od približno 7 milijard davkov je direktnih le 1861.1 milijona dinarjev. Ta vsota se deli na hišni, zemljiški davek 1210 milijonov dinarjev, rentni davek 36 5 milijonov dinarjev, družabni davek 14 milijonov dinarjev, mezdni davek 136.4 milijone dinarjev, davek na plače nameščencev in uradnikov 117,8 milijonov, davek za srečke in potnike 2.4 milijone dinarjev, vojaške takse 4.1 milijone dinarjev, prometni davek 295.7 milijonov dinarjev, luksuzni davek 27.9 milijonov dinarjev, zamudne obresti 16.3 milijone dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da Blum: Ob priliki velike debate v senatu o pooblastilih vladi v zvezi z razvrednotenjem franka je povzel besedo s. Blum. V kratkih, jedrnatih besedah je orisal stališče vlade, rekoč: Nekoč morda pride dan, ko bo Francija socialistična. Še nismo tako daleč. Odkritosrčno vodimi politiko sporazuma, koalicije in ničesar drugega. Mnogo se je govorilo o omejevanju zasebne lastnine. Mi nismo vlada, ki naj izvede razlastitev, za to nimam pooblastila in tega tudi ne nameravami. Toda ali naj radi tega zakonodavec morda dopusti, da bo interes zasebne lastnine prevladoval nad interesi skupnosti? Republikanski vladi se šteje v zlo, da razpravlja s svobodnimi strokovnimi organizacijami. Kakšni so to novi pojmi o dolžnostih vlade! Da, jaz sem se z Jouhauxem (tajnik centrale svobodnih strokovnih organizacij) večkrat sestal, kakor sem sc sestal z mnogimi drugimi ljudmi, jaz ke, za čijega uresničitev je Hitler obljubil zastaviti svoje življenje. Kakor poroča »Deutsche Revolution« z dne Le na ta način je mogoče dvigniti splošni položaj v državi, ker se delavstvo in kmetijstvo med seboj izpopolnjujeta. Vlada bo poskrbela za izboljšanje stanovanjskih razmer, podprla razvoj kmetijstva. Za nezaposlene bo oskrbela delo ter zavarovala sigurnost nameščencev, ki so postali odvisni zaradi spajanja ali racionalizacije obratov. Navedeni ukrepi za izboljšanje življenjskega standarda raznih skupin sodržavljanov bodo znatno obremenili državno gospodarstvo. Isto velja tudi za splošno zvišanje dajatev starostnega zavarovanja. Tudi oboroževanje, ki ga je prejšnji parlament sklenil bo velja- okroglo milijon delavcev in nameščencev plača 254.2 milijonov dinarjev mezdnega ali davka od plač, dočim plača več milijonov posestnikov 1210 milijonov dinarjev in delniške družbe celo 14 milijonov dinarjev. Prometni in luksuzni davek nista direktna davka, ker ju trgovina zvrača na konzu-mente. Vsa Jugoslavija ima 4,327.000 kmetov, ki plačujejo zemljarino. — Okoli 400.000 kmetov ne plačuje zemljarine. Talca je razdelitev bremen. Delavci in nameščenci bi storili prav, če bi se poglobili v te številke, da lahko povedo onim, ki vedno govore o visokih davkih, pa v resnici skoraj nobenih ne plačujejo, kaj je resnica in jim to tudi dokažejo s številkami. sem Jouhauxa tudi dovedel v stik s predstavniki 200 familij (finančnikov, ki so bili do nedavna izključni gospodarji narodne banke). Odklanjam spreminjevalne predloge senata. Vem, da senat od vsega početka ni bil naklonjen vladi. Da bom govoril čisto odkrito. Meni se očita pomanjkanje avtoritete, pa ni res. To sem dokazal 6. februarja letos (ob priliki, ko so ga fašisti napadli). In če bi prišlo do vstaje, potemi vem, kaj mi je storiti. Ugotavljam, da senat o teh stvareh drugače misli. Toda vlada žal ne more biti tako optimistična!« Z Malo antanto in Rusijo Blum je izjavil v Ženevi, da Francija ostane zvesta Mali antanti in Rusiji in da se na ljubo sporazumu z ostalimi velesilami (mišljena je Nemčija), ne bo nikoli odrekla svojih zaveznikov. 6. septembra t. 1., v novih strankinih članskih knjižicah človek zaman išče strankin program. lo. Obdavčenje se bo moralo ozirati na zmožnost davčnih bremen ter bo treba zlasti obremeniti velika imetja in velike dohodke. Bolje je, da smo pripravljeni na eventualno novo krizo in za preskrbo nezaposlenih. Zlasti pa vlada ne bo dopustila, da bi se gospodarstvo s svojimi pridelki ne moglo preživljati in da bi kmet moral dajati blago pod ceno. Politika vlade ni, da bi omejevala sodržavljanske svoboščine, ampak jih hoče še povečati. Sodelovati pa mora gospodarstvo, kolikor zahteva splošni položaj. Svoboda in varnost se lahko družita. Zunanje politike Švedija ne bo izpreminjala. Javno iivlfenl« Se zastruplieno Mislimo, da ni človeka na svetu, ki se količkaj zanima za javno življenje, ne pri nas in ne po drugih civiliziranih deželah, da ne bi opazil, kako propada vse zdravo, se pogreza v megleno anarhijo, v kateri imajo za enkrat oblast le diktatorji raznih barv in nijans. Prišli smo že tako daleč, da ne smemo govoriti niti resnice, ne smemo se pritoževati, ne priporočati in predlagati stvarnih in pametnih nasvetov, ker hočejo vladati elementi, ki to preprečujejo v svojem interesu nemoteno. To vse je strašno zlo, ki ne more rešiti kritične situacije ne pri nas in ne drugod. Omenimo samo pri nas svoj stari predlog, da se naj združijo v naši državi zdravi demokratični elementi, da dobe vpliv v državi ter izvedejo demokratični sporazum, med različnimi na-ziranji. To je brez oklevanja predlog, ki mora prijati vsem politikom, ki hočejo resnično državno zajednico. Jako postranskega pomena je, kako, na kakšni podlagi se diferencirani vplivi sporazumejo, samo da je sporazum demokratičen. Mnogo govore o hrvaškem vprašanju. To vprašanje je tukaj. In četudi bi bilo mogoče imeti drugačne razmere, je vendar resnica, da se je hrvaško vprašanje potenciralo, ker se ni rešilo, pravično ob pravem času ter se je s tem dopuščalo, da so se odnošaji zaostrovali v smereh, o katerih danes niti govoriti ne smemo. Delavsko socialistično gibanje je faktor, ki hoče, da se to vprašanje reši v prid naroda, hoče, da se organizira v politični stranki ter pripomore v tem duhu k konsolidaciji. Poleg politične svobode je pa potrebna tudi svoboda besede. Koliko krivice se godi delavstvu, narodu, koliko grdih dejanj se ne more ožigosati, ki vsa samo povečavajo nesoglasje, nezaupanje, kar je vse v veliko škodo zdravemu razvoju. Zato je naša zahteva: odkrita beseda in resnica morata zmagati; ti prineseta zdravo demokracijo in zdrav demokratičen sporazum. Tu hočemo socialisti kot politično gibanje tudi sodelovati! In našega sodelovanja iskreni demokrati ne morejo odklanjati. Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako) svojo dolžnosti Kdo je največji davkoplačevalec? Okoli milijon delavcev in nameščencev plača 254.2 milijona dinarjev uslu-žbenskega davka. „FrandJa Se ni socialistična, morda pa Se postane" Špansko ljudstvo brani Madrid Predsednik Španske republike Azana o sovražnikih špan> skega naroda Predsednik španske republike Azana je izjavil posebnemu poročevalcu angleškega lista »News Cliro-nicle«, da španska državljanska vojna ni nikak spor med demokracijo in fašizmom, ampak boj med španskim ljudstvom in neznatno kasto ljudi, ki je odločena, da z vsemi sredstvi brani svoje predpravice. Državljanska vojna je bila neizbežna; kajti bilo je nemogoče doseči soglasje med idejami ljudskih množic in idejami aristokratov, oficirjev in gotovega števila pripadnikov duhovniškega stanu. Šest let serm se trudil in imel potrpljenje, posledica je bila, da je majhna privili-girana kasta ljudi, namesto da bi iskala kompromisno rešitev, napove- dala španskemu ljudstvu vojno. Kaj storiti, ako del armade prelomi prisego zvestobe? Ne se braniti in pustiti, da zavlada nova tiranija? Ne, mi smo morali dati ljudstvu priliko, da se lahko brani, tem bolj, ker vemo iz izkušnje, kako malo korajžne so demokracije, da si medsebojno pomagajo.« I Predsednik Azana je zelo živahno kritiziral politiko nevmešavanja, ki je po njegovem mnenju kriva, da je razmerje moči med vlado in vsta-ši tako neenako. Poln trpkosti je rekel: »Zelo lepo je, biti entuzijast, toda včasih ie boljše, razpolagati z bom-barderji.« Nekaj rezultatov občinskih volitev v moravski banovini Zadnjič smo priobčili splošne rezultate obč. volitev v moravski banovini. Te dni so priobčili beograjski časopisi »Samouprava« i. dr. tudi številke iz posameznih občin. Iz njih se vidi, da je JRZ povsod postavila po več list, opozicija pa le v nekaterih občinah. Hodžera se je uveljavil samo v resavskem okraju, kjer je dobil od 26 občin 21. Rezultati ti-le: iz posameznih občin so (?bčina Novo Selo: lista Iliča (JRZ) 301 glas, Stevanoviča (JRZ) 12 glasov, Lazareviča ((JRZ) 163 glasov, Mladenoviča (JRZ) 304, Stojanoviča (JRZ) 10, Zlatanoviča (JRZ) 1 (eden), Jovanoviča Jevrema (JRZ) 14 glasov — tu je bilo torej postavljenih 7 list JRZ, od druge stranke nobena; občina Prva Kutina: lista Veličko-viča (JRZ) 304, Milenkoviča (JRZ) 50, Mihajloviča (JRZ) 12, Miloševiča (JRZ) 43, Nikoliča (JRZ) 157 glasov; občina Velepoljska: Ivanoviča (JRZ) 168, Zdravkoviča (JRZ) 209, Diniča (JRZ) 8. Jovanoviča Vladimira (JRZ) 0 (nič) glasov. Občina Dubnička, tudi same liste JRZ: Ukoviča 377, Arvoviča 316, Isla-moviča 1 (eden), Grčaka 0 (nič) glasov; občina Vitanovačka: lista Markoviča (JRZ) 301, Živkoviča I. (JRZ) 217, lista Marinkoviča (združena oopozicija) 1 (en) glas; občina Mozgovka: lista Jezdiča (JRZ) 364 glasov, Mladenoviča (JRZ) 2,06 glasov, Saviča (JRZ) 90 in Iliča (Hodžera) 1 glas; občina Strelačka: lista Pejniča (JRZ) 193, Radenkoviča (JRZ) 215 in Rističa (združena opozicija) 5 glasov; občina Sibnica: lista Maksimoviča (neopredeljen) nič glasov, Stankoviča (združena opozicija) 2 glasova, lista JRZ 187. občina Dobrodolska: lista Kostiča (opozicija) en glas, Ignjatoviča (JRZ) 235 glasov. Anglija in Sredozemsko morje Ustavljena ofenziva upornikov Uspehi krivoprisežnih generalov pri Toledu so bili, kakor se je izkazalo, bolj lokalnega pomena. Njihov pohod na Madrid se je ustavil v nemalo zaprepaščenje njihovih časopisnih zaveznikov. Vladne čete so pričele z novo oten-zivo, ki ima za cilj osvojitev mesta Bar-gasa, osem kilometrov severno od Toleda, od koder lahko obvladajo vse o-zadje uporniške fronte. Predmestje Bar-gasa je že v rokah vladinih čet. Poizkusi upornikov, da z letali napadajo Madrid, so se izjalovili. Vladina letala in topovi so jih pregnali. Tudi pred Bilbaom, ob Biskajskem zalivu, ni upornikom sreča mila. Miličniki so vzdržali doslej vse napade upornikov. Kljub vsemu je položaj resen in se tega zaveda tudi španska vlada. Miličniki, ki so doslej operirali več ali manj na svojo pest, so sedaj podrejeni enotnemu vojaškemu poveljstvu, kar je v vojni brezpogojno potrebno. Uporniki streljajo vladne vojake Pri Toledu se je moralo vdati 90 vladnih vojakov. Krščanski in generalski uporniki so vseh 90 ustrelili. Uporniki so prej zažgali poslopje, v katerem so bili utrjeni in jih potem postrelili, ker pestrele vse miličnike dobrovoljce. Ogrska reakcija proti delavstvu Socialno demokratični delavci obračunali s fašistično tolpo V soboto so priredili krščanskosocialna gospodarska stranka in nacionalni študenti demonstracijo proti levičarskemu tisku in Židom. Del demonstrantov je prišel tudi pred uredništvo socialističnega dnevnika »Nepszava«, kjer so pa delavci že čakali na tolpo, ki je hotela vdreti v uredništvo. Delavci so tolpo prav pošteno naklestili s palicami. Drugi del demonstrantov je odšel proti ruskemu konzulatu in dalje proti židovski sinagogi, ki so jo obmetavali s kamenjem. Žandarmerija je napravila konec razbijanju šele po polnoči. Na Ogrskem snujejo namreč novo fronto, ki se navidez tako dobro obnese v sedanjih socialnih razmerah. Krstili so jo s »protiboljševi-ško fronto«, ki je pa le reakcija objestnih cerkvenih in posvetnih magnatov. Mednarodni politični dogodki so med seboj v zvezi. Italija je zagrozila, da izstopi iz Društva narodov, če v Ženevi ne zavrnejo abesinske delegacije. V Ženevi niso mogli te zavrnitve mednarodnopravno utemeljiti. Italija pa le odlaga izstop iz Društva narodov. Tu je kriva angleška politika. V Angliji so vznemirjeni, da bi jim fašistična Španija z Italijo postala nevarna v Sredozemskem morju. Zaraditega po-vdarjajo, da Malte ne dajo iz rok, da bodo Ciper utrdili in obenem pa iščejo v deželah ob Sredozemskem morju no- vih baz za svoje vojne ladje v slučaju potrebe. V ta namen vse priprave in posvetovanja. Z vsemi temi pripravami se misli Anglija zasigurati pred Italijo in nje zaveznicami. Razumljivo je torej, da ni vseeno, če gre Italija iz Društva narodov ter se oddalji od Anglije, kajti potem ostane izolirana, ker bi Francija v sedanjih razmerah ne mogla voditi pro-tiangleške politike tembolj, ker hoče voditi, kakor zagotavlja, absolutno mirovno politiko. doma in pa svdtu> Kerestinski proces. V Zagrebu je pričel proces proti 29 obtožencem, ki so osumljeni, da so 16. aprila t. 1. v Kerestincu v dvorcu bivšega bana Mihaloviča ubili delegacijo JRZ, med katero so se nahajali bivši četniki in en bivši zagrebški detektiv, skupno devet oseb. Obtožene zagovarja 20 odvetnikov. Radi umora bivšega poslanca Brkljačica pa se zagovarja pred ogu linskim sodiščem posestnik Stevo Pejnovič, četnik in znani nasilnež. * Odlikovanje vodje hitlerjevcev v Jugoslaviji. Časopisi poročajo: Adolf Hitler je podelil višjemu inž. Francu Neu-hausnu, glavnemu zastopniku narodne socialistične stranke za nemške državljane v Jugoslaviji, naslov generalnega konzula. Pruski ministrski predsednik general Goring je inž. Neuhausnu brzojavno čestital. — Podeljeno odlikovanje je seveda dokaz, da je delovanje g. in-ženjerja v skladu z življenjskimi interesi naše države in v prid nas Jugoslovanovr Pri tem se nam zdi zlasti važno podčrtati postajanje inozemske politične stranke na našem ozemlju, ki nemoteno razvija največjo aktivnost, razume se — samo med nemškimi državljani. Jugoslovanski škofi so se sestali v Zagrebu, da se posvetujejo o protibol-ševiški fronti po navodilih, ki so jih prejeli iz — Rima. • Seaton Watson (Scotus viator), znani angleški publicist se mudi v Jugoslaviji. Dalj časa se je zadrževal v Zagrebu od koder je odšel v Ljubljano in Beograd. Vodstvo samostojne demokratske stranke je prevzel mlajši brat Svetozara Pribičeviča, ki je umrl, Adam;. —S spojitvijo JNS in Jevtičevega poslanskega kluba najbrže ne bo nič, ker večje število senatorjev ne pristane na to, da bi bila sprejeta v klub Bogoljub Jevtič in Velja Popovič. Minister Cvetkovič obolel. Minister za socialno politiko, g. Cvetkovič, ki je zadnje čase vodil živo agitacijo proti svobodnim delavskim organizacijam in izvoljenim organom Delavskih zbornic, je obolel. Uradno poročajo, da je odšel za daljšo dobo na zdravljenje v inozemstvo. Za njegovega namestnika je imenovan minister za telesno vzgojo dr. Rogič. e Nov trgovinski sporazum z Italijo, ki je bil sklenjen pretečeni teden nas veže, da bomo odslej iz Italije več uvozili, kot izvozili. T. j. od trgovanja z narmi bo imela dobiček Italija. Marjan Telatko: Sužnji Črnega dija-manta Z ene strani planine, z druge griči. Med njimi stisnjen kup hiš — vas. Kot piščanci okoli svoje matere, se stiskajo rudarske kolibe ob črno strašilo, ki ca-ruje v tej dolini: rudnik. Vse življenje teh siromašnih prebivalcev se suče okoli njega, kakor globus okoli svoje namišljene osi. »Kri pije in srka našo moč«, govore delavci. »A vseeno, živi se!« Komaj na pol se je šele pokazal rdeč, debel in zabuhel obraz jutranjega solnca izza gričev, ko se skozi sajasto ozračje prelomi močan glas tovarniške sirene. Sirena! Nekaterim pomeni pričetek dela: šest, dvanajst ur in več. Milijonom in milijonom ljudi pomeni njen znak pričetek dnevne borbe za košček kruha, smisel vsega njihovega življenja: dela. Grobo in izkoriščano delo skozi celih dvajset stoletij... Na polju zamahne kmet z motiko in jo zaseka v plodno zemljo. Povsod, povsod začenja delo. Rudarji gredo na šiht. V zbitih kolonah. V rokah svetilke, pod pazduho črn kruh. Gredo mračnih obrazov, v skrbeh, tiho in pobito. Njih suha telesa so upognjena, glava tišči k tlom, kot da nosijo na svojih hrbtih težko, že od rojstva natovorjeno breme: žalost in bedo. Usta ne govore več o težavah, skrbeh in grenkobi življenja. Vse to je povedano že tisočkrat od tistega dne, ko so se prvič srečali v življenju in skupno spustili v jamo, pa do danes. Med njimi ni več tajn. Vse je odkrito. Vsak pozna tovariša kot samega sebe. Trdo jih veže enaka usoda. Njih duševnost je eno, kakor so enake njih misli... Kašelj duši zdaj enega, zdaj drugega. Ko se odkašlja in pljune, je pljunek črn in s sajami pomešan. In potem jih požira zemlja, drugega za drugim. .. Odprte jame ličijo katakombam in žugajo s smrtjo. Rovi se odkrivajo pred njimi. Labirint podzemeljskih potov. Rudarji se poslavljajo. »Srečno!« odmeva iz doslej molčečih grup. Čuden je njih glas. Kakor, da se ne pozdravlajo med seboj, ampak da velja pozdrav nekemu drugemu, katerega prosijo, da se jih usmili in miruje. »Srečno!« pozdravljajo njih usta, v mislih pa gloda negotovost: »Ali bomo še zagledali luč dneva?« V kraljestvu črnega dijamanta, globoko pod zemljo. Prodirajo vse dalje in dalje. Vsaka skupina v svoj kraj. Sever, jug, vzhod, zahod ... Na določeniih mestih, prično z delom ... Krampi zapojo svojo pesem: »Kruh vsakdanji, daj! daj!«... To je klic njih žene, njih otrok ... V najglobljem kotu podjemeljskega 1 labirinta dela rudar Mate. To je široko-plečat, mišičast, hraber, odločen in odporen rudar. Izpod čela svetijo njegove blage, modre oči, polne iskrenosti. Ljubezniv obraz, ki ga režejo globoke gube, je odsev trpljenja. Ostarel je Mate ali roka mu še ni omagala. Ne sme omagati. Mate je vodja rudarjev in predsednik svobodne organizacije, mož, ki uživa zaupanje. Znana je njegova odločnost, kadar brani skupne interese. Neorganiziranih ne trpi. To so škodljivci, zajedavci na telesu organiziranega proletariata. Vsi rudarji ga poslušajo, vsi ga spoštu-jejo. »To je zlata duša!« Hvalijo ga. Ponosni so nanj. On je edini njihov varuh in zagovornik vedno in povsod. In ta človek je samo delavec, njihov tovariš. Visoko nad svojo glavo dviga Mate kramp, ki se v jeznem zamahu spušča na črni premog in ga lomi. Srdito zamahuje, kot da hoče z enim udarcem uničiti vso krivico, ki jo trpe rudarji dan za dnem, kljub svojemu poštenemu in težkemu delu. Mate se spomni so-druga, ki dela nedaleč od njega in ki mu je pred kratkim rekel: »Bil sem pri obratovodji in mu povedal, da se mi ne zdi varno v jami; na nekaterih mestih utripa luč, kot da bi hotela zdaj in zdaj ugasniti. ,Ti si pijan’, se je zadrl in me zapodil.« Kramp v Matejevi roki se dviga in spušča, kakor da hoče zravnati vso zemljsko skorjo. »Kakšno je to naše življenje«, misli Mate. »Dan in noč visi na nami srmt. Za solnce ne vemo, niti za radost, za beli dan. In vse za borih krvavo zasluženih trideset dinarjev. Doma pa bolne žene, raztrgani in lačni otroci... Dali so nam krampe v roke, vsilili svetilke, ker vedo, da moramo vsi jesti. Jesti suh kruh! Toda, ko bomo združeni vstali proti krivici in terjali svoje ...« Smehljaj zaigra Mateju na obrazu. »Kako dolgo naj še stavimo svoja življenja na kocko pod takšnimi ničev-nimi pogoji? r Ali ni pravkar vztrepetala njegova lučka? Še danes moram govoriti sam z ravnateljem. Prav je imel moj sodrug. Nevarnost preži. Pravi sužnji črnega dijamanta smo. Smrt nam . . .« — Ni še dokončal svojih misli, ko izbruhne pekel za njegovim hrbtom; ogenj in dim napolnita rov. V tem trenutku se zdi Mateju, da so se premaknile stene, da se je ponižal strop. Silno težo začuti na svojih prsih. Strese se vse podzemlje in potem ničesar več. Kakor da se je sprožilo sto min naenkrat. Potresla se je dolina. Iz kolib so se vsuli bosi, razcapani otroci in obupane žene naravnost proti rovu. Od groze široko odprte oči strme v črni dim, ki se vali iz osrčja zemlje. Očetje so padli na fronti dela! Zagrebški kapitol ruši hiše revnih zagrebških delavcev. Zagrebški stolni kapitelj je posestnik velikih zemljišč v predmestju Borongaj. L. 1919. so bila ta cerkvena zemljišča zaplenjena v korist agrarni reformi. Zemlja je bila razdeljena in na njej so se naselili razni kolonisti, ki so si zgradili tudi majhne hišice. Kasneje pa so bila ta zemljišča zopet vrnjena stolnemu kapitlju. Ta je takoj nato zahteval, da kolonisti hišice podro in se odselijo. Do zadnjega časa je stalo tamkaj okrog 20 hišic. Sedaj pa so se naenkrat pojavili od stolnega kapitlja najeti delavci in pod asistenco policije pričeli rušiti s trudom in žrtvami zgrajene hišice. Zalegli niso ne protesti, ne prošnje, ne jok ubogih kolonistov. Najprvo so delavci znosili iz hiš vso upravo kolonistov, nato pa so pričeli, vpričo obupanih družin z demo-liranjem. Ljudje se zgražajo nad postopanjem stolnega kapitlja. Zagrebški listi pa so objavili slike o tem žalostnem dogodku, ki nazorno kažejo, kako velika ljubezen do bližnjega preveva naslednike Kristusa. Vse točno tako kot v Španiji. Povedati je treba vso resnico. »Slovenec« se je zadnjič obregnil ob zagrebške Jude, češ, da se ljudje čudijo od kod 'tem ljudem toliko denarja, da so mogli v zadnjih letih postaviti toliko novih zgradb. Pri tem je »Slovenec« pozabil omeniti še nekoga, ki je zadnje desetletje sezidal v Zagrebu cel labirint dobro se obrestujočih stanovanjskih poslopij in poslovnih lokalov — zagrebškega nadškofa in da je tudi to vzbudilo v javnosti veliko zanimanje. Lastovke se poslavljajo. Zadnjo nedeljo so v raznih krajih Slovenije opazovali cele trope lastovk, ki so se zbirale in pripravljale na odlet v južne kraje. Navadno se lastovke poslove že v početku septembra, letos pa so kljub slabemu vremenu precej zakasnile. — Tiste, ki so pa pred par dnevi odletele, je v obmorskih krajih zajelo neurje. Veliko jih je poginilo v snežnih viharjih na letu čez Velebit v Dalmaciji. Kamniški vlak je usmrtil pretečeni teden dva človeka, voznika Dornika in športnika Engelberta Podobnika. Ne prodajajo nobenih surovin več. Razvrednotenje francoskega franka je povzročilo, da so se zamajale tudi druge valute. Zaenkrat še ni znano, če in za koliko bodo tudi ostale države primorane znižati vrednost svojega denarja. Ta negotovost ima neljube posledice, ker je zastala dobava surovin iz inozemstva. Tovarne, ki so navezane na uvoz surovin in nakupujejo v inozemstvu, dobivajo od ondod odgovore, da bodo pač morale z nakupom počakati, dokler si dobavitelji ne bodo na jasnemi, v kakšni valuti bodo lahko prodali robo. Nihče noče prodati blaga recimo v šilingih ali markah, ker ni siguren, da bo ta denar po par tednih še toliko vreden, kolikor je danes. Ako se namreč tečaj denarja zniža, potem je oškodovan prodajalec, kupec pa profitira. • 12 milijonov stanovanj je potrebnih v Evropi. Mednarodna ženska zveza je imela v Dubrovniku svoj kongres. O so cialnem vprašanju je poročala Jela Mi-nič ter rekla, da bi bilo treba graditi v Evropi 12 milijonov majhnih stanovanj. To uvidevajo meščanske žene. — Mir in socialna politika bi bila bolj koristna, kakor neprestano oboroževanje po vsem svetu. Konvencija o zatiranju terorizma? Z ozirom na marseljski atentat je Jugoslavija predlagala Društvu narodov, da se sprejme mednarodna konvencija o zatiranju zločinskega terorizma. Skupščina je načelno sprejela predlog, da se skliče konferenca diplomatov, ki naj sestavi besedilo nove mednarodne konvencije, po kateri je smatrati vsa nasilja, atentate in^ umore kot nedopustno sredstvo politične borbe. Vsaka država bi bila dolžna zavrniti na svojem ozemlju vsakršno teroristično delavnost. — Definicija, kaj je politični teror in kakšne pravice imajo v azilih živeči begunci v boju proti krivicam in terorju političnih sistemov, se pa utegne s tako konvencijo le pristransko rešiti, ker bi sicer konvencija morala veljati za posamezne dežele in za režime. 7g naših Ucaiev Ljubljana Novi upravnik ljubljanske policije. Dosedanji upravnik policije Vekoslav Kerševan je premeščen kot šef oddelka za zaščito države v notranje ministrstvo. Na njegovo mesta pride g. dr. Janko Hacin, doslej sreski načelnik v Litiji. Z gradnjo študijske knjižnice so pričeli te dni. Predavanje za strojnike in kurjače. Zadnja mezdna gibanja so šele prav pokazala, kako neobhodno potrebna je splošna izobrazba članov strokovnih organizacij. »Zveza strojnikov«, ki je zadnji čas oživela in poglobila svoje delovanje, se tega še prav posebtio zaveda. Nedavno je priredila Zveza radi tega v Mariboru za svoje članstvo predavanje o socialni zakonodaji, ki je izredno zadovoljilo članstvo. Vsled tega prireja »Zveza strojnikov Jugoslavije«, sekcija Ljubljana v 'nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice, Čopova ul. 3 takšno predavanje s. dr. Avg. Reismana iz Maribora o socialni zakonodaji tudi za svoje članstvo ljubljanskega okoliša. Predavatelj se bo oziral zlasti na ona vprašanja delavske zakonodaje, ki zanimajo specijelno strojnike in kurjače. Maribor Organizacija sanitetne službe v letoviščih. Številni primeri okuženja letoviščarjev in domačinov, med temi trije smrtni slučaji, vsled zavživanja s tifusovim bacilom inficirane hrane v Sv. Lovrencu na Poli., so opozorili javnost in merodajne faktorje na pomanjkljivost organizacije sanitetne službe v letoviščih in podeželskih krajih sploh. Ni dovolj, ako se proglasi kakšen kraj za letovišče in potem povabi tujce na ogled pri-rodnih krasot in oddih, treba je tudi ukreniti vse potrebno, kar je za udobno bivanje in očuvanje zdravja tistih, ki prihajajo v take kraje, potrebno. Tu pa smo nekako tam, kjer smo bili pred vojno. Sanitetna služba je prepuščena vaškim občinam, v splošnem pa velja princip: vsak skrbi za ljubo zdravje, kakor veš in znaš! V delokrog sanitetne službe pa spada zlasti nadziranje vseh obratov, gostiln, hotelov in prenočišč, ki služijo tujcem, pa tudi zdravstveni nadzor nad tujci samimi, ki tudi utegnejo zanesti v kakšen kraj bolezenske klice nevarnih epidemij. Tragični dogodki v Sv. Lovrencu na Poh. naj bodo resen opomin vsem letoviščarskim krajem, pa tudi višjim sanitetnim oblastim, da začno prav resno razmotrivati vprašanje organizacije sanitetne službe v letoviščih. Med obolelimi in umrlimi v Sv. Lovrencu se nahajajo ljudje daleč iz notranjosti naše države. Vest o okuženju in smrtnih slučajih se bo razši-širila daleč po vsej državi. To ne more ostati brez posledic za letovišče samo. Saj ni izključeno, da tak dogodek prežene tujce za leta in leta iz kakšnega kraja. Nihče ne gre rad tja, kjer mu vstajajo neprijetni spomini in morda grozi še kaj hujšega. Prebivalstvo takega letovišča pa lahko pride ob lep vir dohodkov, kar zlasti v današnjih časih ni vseeno. Tujski promet ni tako enostavna zadeva, kot si to nekateri predstavljajo. Kdor hoče od tujcev kaj imeti, jim Celje Občni zbor stavbinskih delavcev. Minulo nedeljo se je vršil v predavalnici Delavske zbornice občni zbor podružnice Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije, ki je prav lepo uspel, le udeležba bi lahko bila nekoliko boljša. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora s. Podgoršek, nakar je s. Vodopivec raztolmačil društvena pravila in govoril o nalogah odbornikov ter zaupnikov. Za njim je govoril s. Jelen iz Maribora, ki je uvodoma pozdravil občni zbor v imenu Oblastne podzveze v Ljubljani, nato pa je poročal o pomenu strokovne organizacije, kolektivne, pogodbe, o socialni zakonodaji in delavskem tisku. Po kratki debati je bil soglasno izvoljen novi odbor s s. Teržanom na čelu. Ob zaključku se je priglasilo 12 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Zborovalci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo zgradili Kranj Delavci vzdržujejo trgovine. Naši trgovci so po veliki večini odvisni od zaslužka delavstva. Treba je samo malo pogledati po trgovinah zvečer, ko se zaprejo tovarne, zlasti ob sobotah. Vse trgovine so polne samo delavstva, ki je njihov najboljši odjemalec. Kljub temu najdemo med temi trgovci malo tako uvidevnih, da bi to priznavali in tudi kazali razumevanje za težnje delavstva. Lahko bi prešteli 'na prste one trgovce, ki bi pokazali delavstvu vsaj toliko priznanja, da bi naročili za svoje trgovine najbolj razširjen delavski list »Delavsko Politiko« in žrtvovali za to polnih Din 10 na mesec. Da imamo prav, je razvidno najbolj iz poročila zadnjega »Trgovskega lista« o širši seji »Združenja trgovcev v Kranju«, ki pravi med drugim: »Zbog delavske stavke, ki je trajala 5 tednov, so bili posebno občutno prizadeti trgovci. Na eni strani je nakup občinstva, ki ga tvorijo v večini delavci, popolnoma prenehal. Na drugi strani so spravljale nabiralne akcije trgovstvo v težko stisko. Kdor je odkldnil podporo, temu je grozil bojkot. Ako pa je podporo dal, je bil v nevarnosti, da je storil nezakonito dejanje, ker je podpiral delavce, ki so imeli tovarne nezakonito zasedene.« K temu bi samo pripomnili »Trgovskemu listu«, da bi moral tudi beležiti, kako so imeli inozemski tovarnarji skozi leta svoje »tovarne nezakonito zasedene« po zakonitem delovnem času z delavstvom. Pa se tega »Trgovski list« nikdar ni spomnil, niti širša seja »Združenja trgovcev v Kranju«, čeprav zakon o zaščiti delavcev že od leta 1922 naprej izrecno prepoveduje v industrijah delo preko 8 ur dnevVio in določa za to tudi kazni za one, ki kršijo zakon. Petrovle Za občinske volitve je že pripravljena Kmečko-delavska lista. Plodrobnejše bomio še sporočili. mora tudi nekaj nuditi, če drugega ne, vsaj garancijo za ljubo zdravje in življenje. Obrekovalci delavskih zaupnikov. Med delavstvom v tovarni Doctor in drug se je pojavil nek človek, ki hujska delavstvo proti odpuščenim zaupnikom, češ, da je g. ravnatelj pred stavko ponudil povišanje mezde vsemu delavstvu za en dinar na uro do sklenitve kolektivne pogodbe, ali da so zaupniki to delavstvu zamolčali. Ta vest je zlobno izmišljena in lancirana z namenom, da oblati zaupnike in organizacijo. G. ravnatelj sam bo lahko potrdil, da o čem takem ni bilo med njim in zaupniki Inikoli nobenega govora. Ako dotični človek s svojim hujskanjem ne bo prenehal, bo imel priliko, da bo svoje trditve dokazal pred sodiščem, tako tudi vsak drugi, ki bi te vesti raznašal. G. D. Pekovski pomočniki se nahajajo v mezdnem gibanju. Pred vsem gre za ureditev razmer v manjših pekarnicah. Neugodno je, da se na čelu zadruge nahajajo mojstri, ki so vsled mezdnega gibanja najbolj prizadeti. Potres Par minut pred 17. uro v soboto, dne 3. t. m. je bilo v našem mestu občutiti dva močna potresna sunka. Trajala sta le nekoliko sekund. V sosednji Avstriji so občutili potres mnogo hujše; ponekod so se rušile strehe, dimniki so padali na tla in bilo je celo nekoliko oseb ranjenih. Morilca finančnega stražnika Stranjska Kolarja in Šterna iz Pobrežja so avstrijske oblasti te dni izročile našim oblastim. * Mariborsko gledališče. Torek, dne 6. t. m. ob 20. uri »Živi mrtvec«, Red A; v sredo, dne 7. t. m. zaprto, v četrtek, dne 8. t. m. »Zorka«, red B. svojo organizacijo, posvečali pa bodo tudi pažnjo izobrazbi članstva ter razširitvi delavskega tiska, ki je najboljše orožje organiziranega delavstva v boju za svoje pra-vice. Gostovanje ljubljanske opere. Uprava Mestnega gledališča v Celju naznanja občinstvu, da bo otvoritvena predstava v Mestnem gledališču v sredo, dne 14. oktobra t. 1. Za otvoritev bo ljubljansko Narodno gledališče vprizorilo Puccinijevo opero »Ma-dame Butterfley«. KINO »METROPOL', CELJE 7. in 8. oktbbra DUŠICA-ROŽAMARIJA. Vsakemu najtopleje priporočamo, da si ogleda ta film, ki govori srcu in duši!!! 9., 10., 11. in 12. oktobra MODRENI ČASI. Ta film predstavlja človeka, ki je postal žrtev demona stroja .. . Kljub resnosti sižeja pa spremljajo film samo komični zapletljaji. V glavni vlogi Charlie Chaplin. Grile Občinske volitve so tudi v naši občini razgibale duhove. Socialisti se zavedamo važnosti občinskih volitev, zato gremo v boj samostojno skupno s kmeti, ki bodo tudi kandidirali na naši listi. trna pri Prevaljah V boj za občino! Pri volitvah v naši občini ‘bosta postavljene najbrž samo dve liste. Socialistično misleče delavstvo 'bo nastopilo samostojno. Zanašajoč se na za zavednost našega delavstva, smo (prepričani, da bo 25. oktobra dan naše zmage in da Ibodto k tej zmagi pripomogli tudS vsi kmetje, ki so že prišli db spoznanja, dla je kmetu mesto poleg delavca. Govorice o skupnem nastopu JRZ inJNS še niso potihnile; ne trdimo, da bo do takega nastopa prišlo, mogoče pa je vse. Nam je toi vseeno. Teharje Za občinske volitve ie postavljena Kmečko-delavska lista s kmetom kot no-, silcem. Na listi je zelo mnogo tovarniških delavcev, kar nam' jamči, da bo v občini prišla db veljave tudi delavska volja. Agitacija je v polnem razmahu. Ako bodo vsi zavedhi delavci in kmetje storili svojo dolžnost, bo 25. oktobra zmagala naša lista. Škofja vas Zelo se trudijo za naše glavsove gospodje od JRZ, pa ne bi nič. Delavci v Škoji vasi ne bomo glasovali za listo stranke, ki v svojih časopisih javno grozi, da bo treba pometati vse marksiste iz obratov. Upamo, da v naših vrstah ne bo nikogar, ki bi nasedel. Pragersko Na novo službeno mesto je odšel vodja tukajšnje orožniške postaje. Med prebivalstvom je bil radi svojega taktnega nastopanja in koncilijantnosti zelo priljubljen, kar se je zlasti lepo pokazalo pri njegovem odhodu. Pragerčani in okoličani ga bodo ohranili v dobrem spominu. Trbovlje Uspeli sestanek, Izbraziba je za organiziranega delavca velike važnost. Podružnica ZRJ je sklenila, da bo v jesenskem in zimskem času, ki je za izobraževalno delo najbolj prikladen, prirejala tedensko pod-učna predavanja. Eno takšnih predavanj, ki je doseglo svoj namen, se je vršilo pretečeni četrtek. S. Arh je v zadovoljstvo vseh navzočih pokazal članom pot, po kateri mora hoditi vsak zaveden in oirganiran dielavec, ako hoče priboriti delavskemu razredu trajnih uspehov. Govornik je za svoja1 izvajanja žel obilo priznanja. Zanimivo predavanje. V četrtek, dne 8. oktobra s 'pričetkom ob 4. uri popoldne bo v Delavskem domiu važno in zanimivo predavanje; »Ljubezen, spol in postanek o-troka.«. Ker potrebuje daše delavstvo poduka tudi v takih za vsakogar važnih vprašanjih, izato 'je prireditev tega pedaivanja treba pozdraviti Vabljeni' so vsi. Mladini do 16. let je vstop zaibranjen. Predaval bo v poljudni obliki s. Franc Pliberšek. Zagorje ob Savi Število brezposelnih narašča. Trboveljska premogokopna družba je dhc 30. septembra t. 1. odpovedala službo 29 apneničar-jem. Nadlaljnje redukcije bodo najbrž še sledile. Odpoved utemeljuje družba s pomanjkanjem naročil. Če smo prav informirani, namerava družba delati čez zim.o samo z ©-mejenim številom 'delavstva. Če je to res, potem pač ni potrebno delavstva odpuščati, ker se ga bo na spomlad itak rabilo. Boljše bi bilo, ako bi se uredilo tako da bi se delavstvo pri delu menjavalo, in sicer po en teden ena skupina, potem druga itd:. — Sicer pa upamo, da se bo g. obratovodja sam zavzel za te reducirance, ki so ga pri zadnjih občinskih volitvah tako zvesto volili. Saj ima ta gospod kot član občinske uprave povsod velik vpliv in je končno tudi njegova dolžnost, da skrbi za občane, da ne bodo na zimo stradiali. Prav bi tudi bilo, če bi TPD enkrat priredila v Zagorju predavanje z dnevnim redom; »razlaga službenega reda«, da bi javnost vedela, ali je prav, da se delavcu za iprvi prestopek kar stanovanje odpove ali ipa zagrozi z izgubo službe. Štore Sklenitev obratnega sporazuma. Po dva- dmevnih pogajanjih za kolektivno pogodbo se je v tukajšnjem rudniku in železarni sklenil obratni sprazum med zastopniki podjet-jev in zastopniki delavstva, O sporazumu se je razpravljalo v nedeljo, dne 4. oktolbra na sestanku delavcev. Po vsestranskem po* jasnilu. ki ,ga je podal načelnik II. skupine, Pliberšek, o poteku pogajanj, je delavstvo soglasno odobrilo predloženi sporazum, ki je stopil v veljavo 1. oktobra t. 1. Ta sporazum je za 6 mesecev neodpovedljiv in se ga potem lahko odpove obojestransko z 2-meseč-nim odpovednim rokom. Zanimivo je, da v rudniku in železarni Štore dosedaj sploh še ni obstojala kolektivna pogodba in da se je pri sedanjem stanju dosegel za delavstvo dober sporazum, na podlagi katerega so se zvišale najnižje plače za 1 do 4 Din. Delavstvo je z velikim odobravanjem sprejelo svojo prvo napisano pravico v tej tovarni. To naj bo nauk tudi ostalemu delavstvu, da naj ne troši svojih sil brez skrajne potrebe in da je z modro mezdno politiko, ki jo vodijo preizkušeni delavski zastopniki dosegljiv uspeh, kakršnega delavstvo desetletja ni bilo deležno. — Pri tej priliki pa moramo delavstvu tudi povedati, da je za obrambo in pridobivanje pravic poleg strokovne organizacije potreben tudi delavski časopis, »Delavska Politika«, katero naj si sedaj, po 'uspešnem mezdnem gibanju, naroči sleherni delavec, Soitanj Razgovori za občinske volitve so se vršili pretečeni teden na naši občini. Glave stikajo JNS, JRZ in pa nekateri bivši organizirani delavci. Finančni problemi k. polpretekle dobe igrajo precejšnjo vlogo. Naj-večjo skrb povzroča vprašanje posojila za vodovod, ki je sicer že zgrajen, ipa menda še ne plačan- Baje potrebuje občina v svr-ho odplačila gradbenih in drugih stroškov najmanj 2.5 milijona dinarjev. Na prej o-menjenem sestanku je g. N. predlagal, da naj bi šla .posebna deputacija h gospodu Woschnaggu in ga naprosila, da sprejme župansko kandidaturo na skupni listi z dodatkom, da firma Woschuagg posodi občini vsoto 2.5 milijona dinarjev in tako pomaga spraviti občinski voz zopet v tek. Ali se je že taka dieputacija zglasila pri g. Wosch-naggu ali ne, nam trenutno še ni znano. Čujemo pa, da JRZ ne bi bila pripravljena, iti s skupno listo, ako bi zahtevali tovarniški volilci osem mandatov, kot je to na sestanku zahteval znani K. — Menda ni treba, da še posebej povdiarimo, da zavedni delavci in obrtniki pri teh kombinacijah nismo udeleženi. ________________________ V ogleda »Rdeči roparji in beli rešitelji«. Španski generali so se uprli zakoniti vladi. Povzročili so strašno krvoprelitje, kakršlnih zgodovina malo pomni. »Slovenec«, glasilo katoliške akcije, objavlja dne 20. septembra na str. 2, da so na Hrvaškem proglašene molitve zanje in njih zmago. — Na Portugalskem sta se uprli tudi dve vojni ladji, seveda nasprotno: proti vladi, ki je »Slovencu« pri srcu. Nikakega prelivanja krvi ni bilo, ker sta bila zaradi osamelega slučaja prehitro premagani. In »Slovenec«, glasilo onih, ki jim je glavni nauk: govoriti resnico in nikomur delati krivice, piše: »Rdeči roparji iz Portugalske«. Sodbo naj si ustvarijo čitatelji sami. Jesenice Volilne priprave Jeseniški olbeaui se živahno pripravljajo na občinske volitve. Bivši mogotci, kakor da so zdrknili pod zemljo, 'pripravljajo svojo števno listo, postrani pa se delajo, kakor ida so le oni »favoriti« zmage. V ta namen skušajo zanašati med delavstvo neke spore, pri čemer jim sekumdirajo tudi neki drugi tipi. Javno zanimanje je na strani napovedovane in zelo verjetne skupne liste »slovenskega delovnega ljudstva«, zaradi katere je seveda v hiši št. 37 ogenj v strehi. Tja že pokojni dr. Janez Krek ni rad zahajal, če je obiskal jeseniške delavce. »Nimam tam nič opraviti«, je pravil, če so ga vprašali, ali bo šel kaj gor, V navedeni hiši snuje in razmišlja »možganski trust«, ki hoče na vsak način onemogočiti prej omenjeno listo, jajca pa, ki jih iznese njegova dopisniška kokoš, objavlja v Ljubljani izhajajoče uradno glasilo za klevetanje vseh tistih Jeseničanov, ki se jim hoče prostega odločanja in svobodnega razgovora. Ljudje iz »moiganškega trust a« so kaj kratkega spomina. Čisto so že pozabili, kako so še pred dlvemi leti zagotavljali odobravanje skupnega nastopa, kako so še letos sipomladi vabili, dla bi idlanašnji »nebodijihtreba« s soudeležbo podprli precej radikalno odstranitev ljudi, ki v resnici nimajo nikogar za seboj. Zdaj govorijo o takih, ki se vsakemu ponujajo (slučajno so to tisti, ki so odklonili iti skupaj z »možganskimi trustcm«), o »levičarjih« in »disidentih« (programa iz leta 1933?) in o pravih socialistih (kar naj bodo tisti, ki ustrežejo »možganskem trustu«!!!) Skupina dr. Stanovnika je napovedala več sestankov, toidiai na sestankih, ki so bili prav dobro obiskani, so prebrali samo neke papirje, iz katerih je bilo spoznati, da sestankov ne bo1. Uspeh sestankov je bil prav dober. — Svobodni občan. Soglašajo s pamfletom. Jeseniški lokalni polmesečnik »Na mejah« omenja v zadnji številki naše proslave ob tridesetlenici takole: »O nastopu marksistov ob tridesetletnici je kratko poročal »Slovenec«. S stisnjeno pestjo so zahtevali več svobodie. Poleg nje naj bi najbrž za nikogar ne bilo prostora. Teh nekaj vrst nam pove mnogo. Predvsem to, da list »Na mejah« soglaša z lažnjivim in denuncijantskim »Slovenčevim« pamfletom. Jeseniški delavec pomni to, in čuvaj se takih prijateljev! Tedaj, kadar bodo hodili zastopniki in ikolportreji »Na mejah« po hišah, jim to povej! Ptuj Prireditev strokovničarjev. V nedeljo, dne 11. oktobra pop. bo priredila Splošna delavska strokovna zveza vinsko trgatev pri Novem svetu. Vsi prijazno vabljeni! — Dopoldan bo predavanje o Esperantu v Mladiki. Pridite! Ptujski esperantisti smo pričakovali prihoda japonskega esperantista o. Ikegavva iz Osake, ki se je mudil na študijskem potovanju po Evropi ter je nameraval obiskati tudi Jugoslavijo in se oglasiti v našem mestu. Po zadnji vesti, ki je prispela iz Berlina pošilja L jugoslovanskim esperantistom prisrčne pozdrave ter se poslavlja obžalujoč, da ni mogel priti k l.nam. Vrača se na Japonsko, kjer je — kakor znano — Esperanto že uveden v šole. Da se tudi pri nas širša publika seznani z idejo Esperanta kot mednarodnega jezika, ki si vedno bolj utira pot med raznimi narodi, bo priredil tukajšnji krožek v nedeljo, dne 11. oktobra predavanje, ki se bo vršilo v prosvetni dvorani Mladike ob 10. uri. Predaval bo g. prof. Rakuša iz Maribora. Na sporedu je tudi deklamacija v esperantskem jeziku. Popoldan je namenjen ogledu ptujskih zanimivosti, izletu itd. Prijavljena je že delegacija esperantistov iz Maribora, VaraždJna in Ljubljane. Vse somišljenike in prijatleje našega gibanja prijazno vabimo, zunanjim gostom pa kličemo prisrčno dobrodošlico. — Esperantski krožek v Ptuju. Studenci pri Mariboru Podružnica Delavske kulturne zveze »Vzajemnost« priredi dne 11. oktobra vinsko trgatev v gostilni Mraz (telovadnica). Na sporedu je: godba, ples in petje. Čisti dobiček je namenjen za naš delavski oder. Zalog »Hlapec Jernej in njegova pravica« ne more na oder. Tudi .ponovna .prošnja tukajšnje »Vzajemnosti« za viprizoritev kolektivne drame »Hlapec Jernej in njegova pravica« je bila zavrnjena in vprizoritev prepovedana. Za^ tiskovni sklad je daroval s. Škerlj Ivan, Sevnica, ob priliki zborovanja v Bo-štanju Din 10, Din 9.50 pa so darovali nekateri sodrugi na občnem zboru stavbin-cev v Celju. Iskrena hvala! Sodrugi in so-družice, posnemajte! »Pravo Bidu“ — 45 Glavni dnevnik bratske Čehoslova-ške delavske socialnodemokratske stranke »Pravo lidu« v Pragi je izšel minulo nedeljo v povečani slavnostni izdaji, ker je poteklo 45 let, odkar je bil ustanovljen in 25 let, ko so ga prvič tiskali v lastni »Lidovi tiskarni« (Ljudski tiskarni). Kako češko delavstvo skrbi in žrtvuje za svoj list, je razvidno ravno iz te slavnostne številke »Pravo lidu«, ki je izšlo na 78 straneh in še s posebno prilogo v slikah. Vsi vidnejši politični, strokovni, kulturni in gospodarski delavci stranke so napisali za to številko posebne članke o pomenu delavskega tiska, organizacij in spomine na težke borbe, ki jih je imel list tekom zadnjih 10 letij. Tudi mi se pridružujemo čestitkam te pomembne obletnice z iskreno željo, da bi tudi naša »Delavska Politika« čim- Osrednji urad za zavarovanje delavcev je sestavil statistični pregled za mesec julij t. 1. Iz poročila je razviden ne samo porast članov v primeri s stanjem v istem mesecu lanskega leta, ampak tudi prvič po dolgih letih porast mezd. Res je, da je ta porast malenkosten, je pa vendar razveseljiv, ker dokazuje, da se je padanje mezd končno zaustavilo; ne samo ob sebi, ampak vsled uspešno zaključenih mezdnih gibanj. V juliju 1936 je znašalo število zavarovancev v vsej državi 629.490 (462 tisoč 709 moških in 166.781 žen). V primeri z junijem t. 1. se je zmanjšalo število zavarovancev za 1230, v primeri z istim mesecem lanskega leta pa zvišalo za 42.383 moških in 10.564 žensk. Največji priliv delavstva v primeri z junijem lanskega leta zaznamujejo: grad- Zelo uspešen shod v Boštanju. — Politiko« V nedeljo, dne 4. oktobra se je vršil v Boštanju pri Drmelju dobro obiskan shod delavstva, ki je zaposleno pri gradnji železnice Sevnica— Št. Janž. Zborovanje je vodil s. Sever, re-ferirali pa so ss. dr. Reisman, Eržen in Tome. S. dr. Reisman je poljudno razložil nekatera najvažnejša določila socialne zakonodaje, ki ščiti delavstvo pred izkoriščanjem, s. Eržen je govoril o potrebi delavskega časopisja v boju za vsakdanji kruh pozi-vajoč delavstvo, da si sleherni naroči »Delavsko Politiko«, s. Tome pa je obravnaval pomen strokovne organizacije in priporočal delavstvu, let preje dosegla med našim delavstvom podobno število naročnikov, ki odgovarja našim potrebam in tudi naši moči. Naši predavatelji so že ponovno pokazali na zborovanjih dnevnik čeških sodrugov »Pravo lidu« in naši ljudje so večinoma strmeli, kakšno moč ima delavstvo na Češkem v svojem časopisu. Marsikje je ravno isto »Pravo lidu« pripomoglo, da so se tem hitreje prijavili novi naročniki »Delavske Politike«. Tudi minulo nedeljo so naši proletarci, ki so prišli z vseh vetrov države gradit železnico od Sevnice do Št. Janža, občudovali nedeljsko številko »Pravo lidu«. Če so še besede premalo zalegle, je vžgalo »Pravo lidu«. Po tej poti naprej, trezno, vztrajno in — borbeno za bodočnost najrevnejših! bena industrija (9879), tekstilna industrija (6007) in kovinska industrija (5 tisoč 444). Zmanjšalo se je pa število delavstva v lesni industriji za 3433. Dnevno plačo po Din 8 je dobivalo 86.346 delavcev (po večini vajenci), ki dobivajo stanovanje in brano; 287.459 delavcev je zaslužilo od Din 8 do Din 24, 111.037 delavcev je zaslužilo Din 24 do Din 34; 71.748 delavcev je zaslužilo Din 34 do Din 48 in 72.900 delavcev je prejemalo mezde preko Din 48 na dan. Povprečna zavarovana mezda je znašala Din 21.85 ali Din 0.13 več kot julija lanskega leta in Din 0.29 več kot v juniju 1936. Skupna zavarovana mezda je bila v juliju 343.92 milijona dinarjev proti 313.01 milijon dinarjev v juliju 1935 ali okroglo za 9.88 odstotkov več. 32 novih naročnikov za »Delavsko da pridobiva Zvezi stavbincev Jugoslavije (SGRJ) nove člane. Shod je zaključil z lepim uspehom. priglasilo se je 32 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«, ki so tudi. obljubili, da bodo list plačevali. Delavstvo je. odkar je bil podpisan kolektivni dogovor za stavbince, nekoliko na boljšem. Zavidljiv pa njegov položaj ni. Zlasti so se čule pritožbe, da ima zahteva po izplačilu mezde za prvi teden bolezni za posledico odpust iz službe, čeprav je to proti duhu socialnih zakonov in delavske zaščite sploh'. Delavstvo, med katerim je zlasti mnogo Hrva-tov-Ličanov, se že prav dobro zaveda, da je njegova rešitev edino le v organizaciji. Svinčeni barometer Spekulacija z vojno. Na mednarodnem tržišču vlada ogromno povpraševanje po svincu. Špekulanti so pokupili vse zaloge. V teku zadnjih treh mesecev se je dvignila cena svincu od 15 na 17 funt sterlingov (sko-ro 4.500 Din). Izgleda pa, da se bo cena še poskočila. V najkrajšem času se bo sestala konferenca producentov svinca, ki bo razpravljala o možnosti povečanja produkcije, zlasti tudi o izkoriščanju slabejše vrste svinčenih rud, kar se doslej ni izplačalo. Nad Evropo visi svinčeno ozračje, narodi trepetajo v bojazni pred najhuj-hujšim, magnati, lastniki svinčenih iud-nikov pa si zadovoljni manejo roke: cene svincu rastejo, obenem raste profit. Italijanska lira — navzdol za 30 do 40 odstotkov. Vsled razvrednotenja franka je sedaj tudi Italija prisiljena znižati vrednost lire za 30 do 40 odstotkov. Obenem razpiše vlada novo prisilno 5 odst. notranje posojilo, ki ga bodo morali podpisati predvsem kmeti in lastniki nepremičnin. V pomirjen je prebivalstva napoveduje vlada obdavčenje dividend, znak, da je italijanska industrija v vojni mnogo zaslužila na škodo ljudstva. Ob slabi udeležbi volilcev so se vršile preteklo nedeljo volitve v 50 občinah na Hrvaškem. Postavljene so bile povsod skoro izključno liste bivše HSS. Fey izključen iz avstrijskega hajm-vera. Feya in še nekaj drugih hajm-verovcev so izključili, ker vodi svoje posebne akcije. Nadalje pravijo, da še ni razčiščena zadeva glede Dollfussovega umora. Fey je bil takrat v kanclerjevih pisarnah, pa se mu ni nič zgodilo. — Sumijo namreč, da je umor kanclerja sam dopustil ali celo sodeloval pri njem* Demonstracije hakenkreuzlerjev na Dunaju. Na Dunaju so priredili hakcnkreuzlerji ob priliki prihoda neke nemške izletniške družbe demonstracije za ftirerja in rajh. Socialni demokrati pa so demonstrirali proti bakenkreuzlerjem. Vmešala se je policija, ki je to pot morala nastopiti proti nacistom'. Vatikan je med prvimi, ki so priznali španskega poslanika upornikov. Zgodilo se je to 2. t. m. In potem se gospodje čudijo. .. Zvezo svobodomislecev na Poljskem je vlada oblastveno razpustila. Pa je res predrznost, biti v današnjih časih svobodomislec. Radek aretiran? Havas poroča iz Moskve, da je bil Radek aretiran. Radek ni sicer v zvezi s Trockisti, pač pa je vedel za zaroto, pa tega ni javil. Stavka hotelskih nameščencev v Parizu je trajala samo 42 ur. Vlada je z uspehom posredovala. * Razveljavljen zakon. Rimskokatoliški zakon je po starem' avstrijskem državljanskem zakonu neraz-družljiv. Navaden smrtnik se ne bo take razveze zakona nikoli dosegel. Kar ne more doseči navaden smrtnik, je v Avstriji dosegel vodja Heirmvehra knez Starhemberg. Cerkveno sodišče na Dunaju je razveljavilo Starhembcrgov zakon, češ, da ni bil konzumiran, ■ > r -i »v l tfl® Vas ne more prisiliti, da bi kupovali blago-v neki določeni trgovini, vendar Vam lahko stanovanje vedno odpove, mora se držati le zakonitega odpovednega roka, ne da: bi pri tem imel ali navajal kak vzrok za odpoved. Volnene dokolenke, moško In Zenske nogavice iz lastne pletarne nudi | Eksportna hiša LUNA, I Maribor, Glavni trg Stev. 24. Delavski pravni svetovalec G. M. Trbovlje I. In F. M. Prlstavd-Črna: Ponovno smo že opozorili, da odgovarja delavski pravni svetovalec v »Delavski Politiki« samo naročnikom. Vaju žal nismo našli v seznamu naših naročnikov. Ker se uprava ravno sedaj vsled vedno večje brezposelnosti bori s težkimi žrtvami, da more delavstvo vzdržati neodvisen list, se moramo držati našega sklepa, da odgovarjamo samo naročnikom. Ko bosta torej naročila list in plačala naročnino vsaj za prvi mesec, dobita tudi takoj odgovor i.na Vajina vprašanja. To velja tudi za vse druge, ki žele odgovora v »Delavski Politiki«. Vojniča. G. J. v Č. Vprašanje: Služil sem v vojski, toda bil sem 1. 1931. predčasno odpuščen, ker me je komisija spoznala, da sem vsled bolezni nesposoben za vojaško službo. Že lansko leto sem dobil poziv, da plačam vojnico in letos zopet. Ali sem zavezan plačati vojnico ali naj se pritožim? Odgovor: Vojniča je denarna obveznost za vse državljane, ki osebno 'ne služijo pri vojski. Plačujejo jo vsi, ki so začasno ali stalno nesposobni. Vi ste del kadrskega roka odslužili. Toda ako postane kdo po odsluženju kadrskega roka za vojaško službo /nesposoben, plačuje vojnico toliko časa, dokler ne postane zopet sposoben. Vsako leto ob priliki naborov se lahko javite — če ne boste pozvani — in zaprosite, da vas spoznajo sposobnim za vojaško službo. Ako uspete, boste vojnice oproščeni. Po 27. letu sicer ne boste več služili kadrskega roka. pač pa boste morali na orožne vaje. — Ako pa mislite, da se vas je nepravilno uvrstilo med vojničarje, vložite pritožbo pri komandi vojnega okrožja in proti rešitvi komande v petnajstih dneh na komando divizijske oblasti v Ljubljani. Odpoved stanovanja. (Bevško) Vprašanje: Ali me more hišni lastnik, ki je povrh še moj svak, vreči iz stanovanja brez odpovedi? Ali more zahtevati od svojih najemnikov, da si nabavljajo živ-ljenske potrebščine v njegovi trgovini? — Odgovor: Hišni lastnik Vam more sta-novane odpovedati le po zakonitih predpisih, ako nimate z njim Kakega posebnega dogovora glede odpovedne dobe. Ako ni v Vašem kraju kakih drugih krajevnih običajev, se odpoveduje po zakonu in sicer s prvim v mesecu za prvega v prihodnjem mesecu. Ako pa Vas je gospodar brez odpovedi kar vrgel iz stanovanja, ga lahko tožite radi motenja posesti in sicer v 30. dneh. Lahko pa s tožbo tudi zahtevati povračilo morebiti povzročene škode. Hišni lastnik Uspehi mezdnih bojev v luči statistike Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Za organizacijo In »Delavsko Politiko" Zoliteuiilte vedno lo povsod M In pecivo Iz Delavske pekarne v Montom. ESgj t Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen t Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.