C. C. Postal-'. - Esce ogni mercoledi e sabalo. -16 setiembre 1925. *.no (tftvilka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldnp in soboto ziutruj. Stane za cdo Wio 15 L. « pol I eta 8 L. « čctrt leta 4 L. Za inozemstvo cdo Icto 35 L. Na narocila Inez do- pnslane riaročnine se nc mon mo ozirati. Odgovcni vrcdnik: Poldt Keinpcrle. fOWZMf/J št 74 . V Gorici, v sredo Is > septembra 1925. utovr, efrankirana pisrna .\ Scuole). U slouenske zeleznicorje in cestorje. (Piše poslanec dr. Besednjak) Pri prometnem ministru. Na Kmetsiko-id'elavsko zvczo se je obrnilo več želeszničarjev ker jMi je žeiezniška uprava premestila iz do- mačih kra.iev v notranjost države. Znhtevali so moje nujne pomoči. Ker sem vidd, da gre za splosrio odredbo, ki zadeva vse nove pokraji- nc, sem prosil za razgovor s promet- nim ministrom Cianorn, da ga opo- zorim na škodljive posledice njego- vega ukrepa. Pond aril sem, da pomeni nova po- j litika Ihr! udarec zh številne železni- čarske dnižine, ki badb s premestit- vijo gosinodarsko vničenc. Mnogi že- lezničarji so si zgrndili hišico. imajo kosček zeml.Mšča, rcdi.io pri Iiiši kra- vo ali par prašičev, njiliova dnr/ina je navezana na zem'ljo, zakai samo z železničarsko rroezdo ni mojroče pre- liraniti številnih otrok. Ako premesti vkid'a očeta v drugo pokra.iino, je iz- podkopala s tem obstunek družini. ŽslezniSki minister mi ie odvrnil, da se morajo železničarji premikati iz dežele v deželo, d(a spoznnjo drža- vo in dn se ne stvori na posameznih postajah protekcija in korupci.ia. Ako se žclezničarji preveč udomačijo na cnem krajn, nastanejo različna »pri- jatcljstva«, žeiezničnrji greido svojim »prijateljem« na roko in to n-e sine "biti. Odtvmil sem, da imajo slovenski in lirvatski železničarji prav malo prili- ke za pro'tekciio, saj so nameščeni v prav podreienih in m-ilo odločilnih slnžbaih. Tndi ni res, da j? premešč-inje žc- lezničarjciv vedno v korisit železniške uprave. Gotovo je n. pr., da so dclav- ci na progah izvrstni le ted'ai, ako poznajo posebnosti terena. na katc- rem clelajo. To more jo pa biti samo domačini. Pri ostalih uslužbencih je treba delati razliko mod1 mla-dimi ne- oženjenimi fanti in med družinskimi oöeiti. Konec razffovora je bil ta. da je promctni minister obljubil: 1) premotril bo položaj železničar- skib dclavcev (vseb, ki spadnjo pod »SezioTie lavori«) in premislil, ali bi ne bi'lo boljše, jih piisititi na mestu, kjer so; 2) ffleidb ostalih želiezničarjev se bo pa oziral nn posamezne shtčajc in vpošteval le posebne razmere sofovih usluzboneev. j Povabil me je, naj mu predložim vse vpošteva.nja vredne primere, ki jib lioče vestno preštudirati. Da bi minister premeščanie želez- ničarjev kratkomalo ustavil, ni bilo moGfoče dosieči. Razinne se, da s tem izidiom niseim mopel biti zadovoljen, ker ie pač po- lovicarski. Toda raie to kot nič. Na- Šim železničarjem ne preostaie drugo, negfo da javiio od skičaja do slnčaja Kmetsko-dclavski zvezi svoie poseb- ne zahteve in prito/be, ki pojdeio na pristoino mesto v Rim. Minister je li koncu pripomnil, d!a je izdal ukaz, naj ?re uprava vsem premeščenim žeiezničariem kolikor more na roko, naj jim presikrbi sta- novainia itd. Pri ministru za javna deia. Kakor železničarji so se obrnili na Kmetsko-delavsko zvezo tudi cestar- ji, ki jih vlada seid'aj odpušča iz siluž- be. Ko sem prisel na ministrstvo, so bili odloki že sestavljeni in nodpisani ter celo registrirani pri Računskcm dvoru. (Corte dci conti.) Uradniki so mi zatrjevali, da je prekasno in dia se ne da vcč pomagati. Izposloval sem si zato razgovor z ministrom za javna dela Giuriatijem in ga opozoril na žalosfno usodo, ki je zadcla po nrtdblžnem več naših drnžin. Minister mi je odgovoril nastopno: V vašib krajih-so prišli .se-dlaj v velja- vo italijansk.i zko-ni. ^tevilo ccstaricv mora zato odigovarjati predpisom no- ve postave. Ccstarjev je pri vas pre- več, treba jih je nekaj odpustiti. Koga ! naj odpustim? Odiločil sem se. da od- pustim predvsem tistc, ki so stari, to ste pravi ljudi, ki so dosejjli 65. leto. Izmod' ostalih sem si odbral tiste, ki ne vrše dobro službc, ker so leni ali pa nesposobni. To je n^jboilj pravično načelo. »üospod minister.« — sem mu odvrnil, — »cestarji, za katere se potegujem, niso ne leni in ne nöspo- sobni. So pošteni, delavni in diiscipli- nirani. Zgodila se jim je velika kri- vica.« »Jciz jih ne poznam,« — mi je od- govoril. »Držal sem se poročil, ki so mi jih poslali podrejeni inzenirii. Njim moram pač zaupati.« — »Zgod.ila se je, go»!K)d minister, krivica družin- skini očetom s 6. otrdki.« Minister me je povalbi'1. nai prcdlo- žim za posiimezne primcrc dokazila in da bo nato prav radl prciskal sln- čaj za slučajem in popravil mo-rebitno krivico. Prizadeti cestarji naj vložiio torcj pri Kmctsko-delavski zvezi utcmeljc- ne pritožbe, ki iih izročim nnto nrni- strti v pretres. V Rimu 14. sept. 1925. Kaj se godi po svetu? Tc dni se posvetu.iejo v Žencvi od- pos'lanci cvropskih in inozemskih d!r- zav, kako bi dali svetu mir. Dolge razprave in seje, brezkončni protoko- li in zaplsniki so polni najlepših hz- sed o mini in obnovi vseua kar je vojna razbiia. Kot v zasmeh vsemu tonm mirotvornemu delu pa sc naj- večje dlržave vedno bolj zapletajo v | vojne s kolonialnimi narodi. V Kvro- (< lÄ KOVÜ1C O VliiiiO^li-Ui pO&üJiLIcUl. l\l i naj narede konec vojskam in pobi- janju, v svojih prekoniorskih posest- vih pa davijo Francozi, Spanci in Angl'-izi domačine za vrat in hočejo vsak dan več dobička izsesati iz svo- jih ko'lonij. Vojiic v Marokn. Siriji in nainovejša v Mosulu dom in Francozi niso uspela. ker ni- so slednji popustilii v eni točki. Za- htevali so naimrcč, d'a jim Rifanci pre- puste vse ru'dfnike. V Atlasovern po- gorju se namreč nahajajo naibolj bo- gata ležišča fosforjn. Če bi Francozi dobili v svoje roke ss te rudnike, bi biln v nüli posesti vsa fosforova nnj- d'isca na svetu. In to disi francoskim kap'talistorn, zato hočeio znišiti za vsako ceno rifanski odpor. Ne slava in ne potreba domovine ne zoveta frnnco^kih polkov v boj, ampak volja bogatinov, ki -hočejo svoie kune povečati. „Patrijoti naj gredo v Maroko!" Svoje želie pa znajo ti izkoriščeval- ci zaviti v lepe besede o narodni dolž- nosti in proevitu domovine. Toda tudi ljudstvu se odipirajo oči. Niti Spamsko, niti francosko liuidistvo ne čuti potrebe, da bi se pretepalo na afriških tleh. Vedno večie nezadovolj- stvo se širi mod množicami. Duška tej ncvolji so dnli atentati na špan- skcga kralja Alfonza XIII. Po vseh večjih tvorniških središčih Francije pa prirejajo socialistične stranke shode pro'ti vojni v Maroku. V spre- vodih nosijo table z napisi »Dol z vojno! Patrijoti naj gredo v Maroko!« in s podobninni. Pripravlia sie tu'di i>o vsej državi 24 urna stavka kot znak pmtesta proti vojni, ki jo lioče ka- P'talisticna plast izvojevati s krvjo in davki delovnih množic. Francoska policija pa pri'dino zapira v ieče vse, ki vpijejo proti vojni. Vendar se vlada ne slepi več, češ, da ie ljitdstvo za vojno, ampak hoče s sedan jo veli- ko ofenzivo streti odpor Rifanov in utešiti svoje hrepcnonje po novem bo- gastvu ter zajcziti tok vedno bolj na- raščajoče ljud^ke nevolje. Mi pa dvomimo, Č2 se bo ta tok dal zaieziti; prej aH slej bo moral splnviti vse tiste, ki pod krinko na- rodlnosti in domoljubja tlačiio1 šibke in zatirane. DNEVNE VESTI. Komu in kako se prijavi škoda, ki jo povzročijo vojaki? Iz Drežnice, Sp. Idrije. Cerknega, Banjsic, Ccpovami, Vipavskega sta prejela poslanec dr. Besedn'wk in taj- ništvo Kmetsko-delavske zveze mno- fio prošenl, da bi posredovali pri vo- jaškem oblustvu radi skodc. ki jo povzrot'iijejo vojaki pri vajah. Ker se mudi poslanec Besednjak v Rimu, je posrcdovul včeraj pri diviziiskem po- veljstyu v Gorici dr. Biteznik. G. pol- kovnik, ki vodi tozadcvni oddelek, je tajnika dr. Bitcžnika zelo vrijazno spreji'l in mu je izjavil: Ce povzroäjo posamezni vojaki svojevoljno skodo, naj jih prizadeti posestniki naznanijo orožnikom ali pa častnikom. Stran 2. vOORlŠKA STRATA V tu fco skodo na} prizttdeti poscst- niki prijavijo takoj diviziiski kamandi v Gorki, Ufficio ///. Laliko naznanijo nastalo škodo tudi poviljništvu polka, kl ima vojaške vajc\ Prizadeti na} oceniio skodo pra- vično in ne previsoko. Voiaško ob- lastvo določi na to komisijo. ki sko- do preceni in izpluča odškodnino. Prizadeti posestniki naznanijo sko- do lahko tudi tajnistvu Kmetsko-de- layske zveze, ki jo ho potem nazna- nilo tukajšnjemu oblastvu. Podatki pa morajo biti popolnoma resnični in na- tančni. Posestniki v Bunjsicuh. ki morujo radi streljanja dnevno zapuščati svo- jc hise, na} occnijo tudi škodo, ki jo imajo zaradi tega. Dne 17. sepiem- bra bodo Banjšice res izpraznjene, ker to zahteva varnost prebivalsiva ob priliki streliiih vttj, ki se bodo vr- sile ta dem. Da bi bilo delo bolj ure- jeno, bi bilo umesino. da nuznanijo posestniki svo}o skodo domačemu županstvu tor ga nanrosijo. da javi ocenjeno škodo vojaškemu oblastvu v Gorici. Dr. .1. Biteznik. Poroka. Danes v sredb sta se poročila g. Kristjan Bavdaž, bivši župan in se- dan ji podzupan v Kanalu z srdč. Ani- co Petrovčič iz znane Maksove dru- žine v Gorici. Mhidcmu mini obilo sreče! Dva koncerta pevskega zbora »Zveze slov. licit, društev«. V Gorici je nastopil zbor v soboto v dvorani »trg. Doma«, v nedeljo pa v Dornbergu v dvorani »Posoiilnice«. Udeležba v Gorici je bila dobra, v Dorubcrgu je pa bila dvarana nabita. Uspeh obeli konccrtov Je bil narav- nost sijajen. Nedeljska »fxlinost« je poročala, da sc je vr.šil sobotni koti- cert v Gorici ob neznatni udeležbi. Kaj je hotel poročevalec s tem, ne vamo; ugotavljamo lc to. da je bila udeležba dobra. Več o konccrtih v pri!>. številki. AH s kolom ali ne? V italijanski komunistični stranki je nastal hud spor. Ore za to ali naj se iiapove fašizmu neizprosen boj, magari s krvjo, ali naj sc z agitacijo in tajniin rovarjenjem izpodkopuje fusizem. Voditelji, ki zagovarjajo pr- vo mišljenjie, med temi je tudi našim komunistoim znani poslanec Bordiga, bodo najbrze podlegli drugi struji, ki jo podpira tudJi moskovska interna- cionala. Zvezne države na Baikanu? Državtniki male antante, ki se ude- ležiipjo zborovanj »Društva naro- dov« v Ženevi, se veekrat sestajajo na sestanke. Inozeinsko časopisje že piše, da pomeni to pričetek vstvarja- nia zvczniih dr/.av na Balkanu. Naj- brze bi pa bilo bolje, če bi se orej spo- razmuoli z Bolgari in v prvi vrsti vzidali temelje za jugoslovansko dr- žavo, ki bi sega'la do Crnejra morjaa t 1S.T- j «i j • 9 i'i Njega od nikoder ni... jj V nedeljo so na Siiežniku z vcii- kanskimi slovesnostmi 1>1 a .iro sil a vl j a 1 i novo planinsko kočo, v kateri sta za d'Annimzia pripravljeni d've clegantno opremljeni sobi. Vsj je bilo priprav- ljeno, a glavnega je manjkalo. Pcsniik je poslal brzoiavko, da ne more priti z Ictalom na Sne/nik, ker ie vrenic si a bo ... Dobro se pozna. Stefan Rad'ic je v Ženevi iziavil an- ^leškmi noivinarjem: »Šestnajstkrat seim hi! do&lcj v ječi in vs-akokrat, ko sem jo zapustil sem se prerodil.« Bo že res; šo.itnajstikrat IK) Iastni izjavi. Moč fašizma. \\> zadnjili fašistovskih podatkili šteje fašistovska stranka 9000 krož- kov s 700.000 vpisani-mi: 590 žsnskih krožkov s 25.000 članiauni: 16 legij, ki imajo skupaj 90.000 mož: 18 legij mladinskih čet z 70.000 fantiči. V siui- dikatih je vpisanih 800.000 oseb. Fa- šistovskih želczničarjcv je 80.000. V laststovskih rokah je pa 6317 ol)čin- skili in 68 okrajnih zastopov. To je vse. V pojasnik/ pripominjamo, da je v Italiji okrog 40 miljonov litidi in §e dosti, dosti oibčinskih in pokrajinskih svetov. »Pisemce pisala bom ...« Te dni se je tajnik vseli tajnikov Farinacci spet spoiniiiil svojega j?o- spodarja z drobnim pisemcem. Naj-. prej našteva koliko tovarišev }d že prcliJo kri za fašizem; ob koncu pa piše: »Mi vsi od prvcjra db zadnjegn+i, sino pripravljeni izpolniti tvoia pove- lja brez razpravljanja. Ti imaš voj- sko, s katero laliko delaš tako, da do- sežeš postav'ljeni cilj: Fašistovsko državo.« Res jirnctk! Kje so že ti časi! »Gor. Straža« je prod nekai tedni priobčila nekaj misli o kritiki na splošno, a (lanes nas sili poročilo o iičiteliskem koncertu v Solkanii, d'a napišenio nckaj vrstic na ta račun. Poročilo vsebuje take stvari. da se mora clovek za glavo prijeti. Ubogi pevovodja, uboici pevski z-bor. ki nio- rata žeti toliko lepe, tako lepe poll va- le. — Pustimo vendar t^ke neokifs- nosti, ki spadajo daleč nazaj. Po- dobno čitamo v poročilili o slov. glas- beiiih prireditvah. ki so se vršilc, ko se ni živcl tisti kritik. Pribiti ie treba, da dobra vrHja sc ni vse v tikem sln- čaju, zato opuščajmo v bodoce take >-kri tike« in ne smešimo se prod sve- tom. To naj bi vsljalo za strokovnja- k-e v presojanjn petja, pa tndi za take, ki »iiriso stroikovnjaki v prcsojanju petju«. A. S. Imajo poveljnika! Po smrti vrhovnega generala črnib srajc jc po dolgem obotavljaniu .spre- je! to mesto general princ Mavricij Gonzaga. ('eneral (Jonzaga ima vsa prsa pokrita z najvišjimi voiaiškimi odlikovanji, ker se je v voini res iz-. kazal kot cden naihrabrejših italijan- skili častnikov. Nckateri krogi trdijo, da bo novi poveljnik prostovoljne fa- šistovske milioe vpeljal nekai novih reči. Pozor pred sleparjein! Po Vipavskem kroži človek. ki po- tuje pod razniini j-meni. Mnkrat je Kralj, drngič je Kemperle, potcm Lo- gar. Povsod izjavlja, da ga je poslal dir. Josip Bitežnik zaraidfi rekurzov proti dtivkom ali pa radi kaksne dru- gic pravne zadeve. Tako se ic zglasil pri gostilničarki v Branici, pri gostil- ničarju ala zdravje. Zdaj v 51. letu pa, namesto •dia bi se šel zdravit, je odplul kot mi- sjonar na avstralske otokc med izvr- žek današnje dTužbe — med gobave, da jih to'lazi, sam tolažbe potreben, v njih groznih nmkah. — Take vrsti- ce naj berejo tisti. ki blatiio di'hovski stan. »Rast.« U]>ra\ra »Rasti* pouovno pozivlja vse one, ki so še na zastanku z na- ročnino (2 liri) za drugo številko »Rasti«, naj to kmalu poravnajo v svrho končne nrcditve računov. Uprava. Kakšna bo vinska letina? Zadnji »Gospodarski list« pravi, da se bo po doscda'njih cenitvah oridela- lo v Italiji okrog 42 mil. liektoJitrov vina. Splošno bo letina nekoliko sllab- sa old lanske. V naši deželi bo menda za eno četrtino manj pridcl/ka kot la- ni. Na jir/nem Tirolu pa bo, kot pra- vijo, boljse kot lani. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. Zbog zomljepisnih, gospodarskih in narodopisnih razmcr množi se slo- venski živelj v Gorici od dne do dne. Vse preziranje po političnem obla- stvu, v&e zatiranje po mestni upravi nič ne izda in po prirodnih načdili ne more iz-dlajati. Obrt in trgovina po- časi, a dosVjdno prehaia v slovenske roke in v razvoju slovenskega življa v mestu je razvoj in bodočnost Gori- ce kot sredisee zgolj slovenskili po- krajin, srcdišce no toliko n a rod no, ka- kor trgovsko, obrtno in duševno sre- disce. To sree ne more gibati brez slovenske krvi in brez tega središča hirajo slovenski ud'jo. In hirali in za- ostajali so stolotja ravno, ker se je odtegovalo od njih in podvezavalo. Zadnjili 30 let vspela so se vsa stolna mesta kronovin čuda hitro. Gorica zaostaja, ker se ne pusti, da bi sc raiz- vijala naravnim potem, ker se nje u- prava tira iz gospdar. polia cdino in izključno na narodnostno boiišoe. Deželni upravi in deželnomu gla- varstvu ni skrito in ni moglo biti ne- vidno, da je razvoj mesta Gorice od- visen od gospodarskega napredka slovenske okolice in slovenskili po- krajin. Vendar sta ravno on a zavirala ves napreclek po gori razloženeni davčnem-dokladnem sistemu. po do- sledfnem, petintridesctletnem zanema- rjanju Spške in Vipavske dolinc in Brd in dež^lnemu zboru v njegovi ita- lijanski večini je bila prva in skoro tdina skrb pomagati Furlanski'nizini in furlansko-italijaiiskermi življu v Gorici, če tndi na očitno skodo me- stu, kot stolnemu mestu in trgovske- mu središču dveh tretjin površja kro- novine. Po takem postopaniu m s tern, da je mestna uprava sama imela pred očrni vodno Ie italijanski narod- ni iiaprcdck in trošila v pospeševanjc j tega tisočake, in je politična dežclna uprava vse to podp;>inagavala — do- v.elo se je dan dan es do tega, d!a je mesto Gorica brez pravili sredstev, brez zivljwija, brez upanja na boljšo bodočnost, in vendar v strahu pred navalom slovenskega življa. Deželni poslanci slovenske narodmosti so si svesti, da je treba mestu Gorica od^- pomoči ravno taiko, kakor hirajočim slovenskim pokrajinam. Treba je po- spešiti gospodarski razvoj enega in drugega. V biagor slovenskega prebi- vaistva samegu žcleti morajo n zdravo, krepko sredisče, ki prejem moči qd okolice in jih dvoino vrača. Pogoj razvoja pa je prosto gibanje in rast prebivalstva, ki se v mestu po zemljepisni ls'gi in narodopisnih raz- merah ondi sknplia, to je po njega naravni, odločujoči večini slovenske- ga ljudstva. Dokler se odreka po de- žclni, mestni in politični upravi svo- bodio narodno, gospodarsko siovcn- skemii mestneniu prcbivalstvu. dokler se stavlja kot pogoj sprejema v mest- no obcino renegatstvo, zatijevanje materncga jezika in slovenskega ro- du, dotiej ni mogoče, da deželni po- slanci slovenske narodnosti pomaga- jo italijanski vecini, da se krepi mest- . na uprava, da se ji daje sredstev na prihotice, ker vedo, da se iz njih ple- te bič, ki podi slovenske sodeželane iz mesta, paid'a po njih plečah, ako me hlapčujejo inorodnemu živliu. Obupen gospodarski po-ložaj s'lo- venskih pokrajin in volja ljudstva, katero zastopajo, privelo je podpisa- ne poslance do odločitvc zahtcvati z vso silo preustrojitev deželne uprave. Uvidevajo, da v gospodarskem in gmotnem razvoju slovenskega ljud- stva leži njega napredek in bodoc- nost, uvidevajo, dti se zavira in zati- ra narodnost slovenskega prebival- stva v stolnem mestu Gorica. da se onemogocuje gospodarski razvoj po pokrajinah, uvidevajo, da ie zaman od scdanje dežclne in mestne uprave pričakovati dcla v korist in biagor celoskupne dežele po nje prirodnih središčih, uvidevajo, da po sedan ji se- stavi dczehiega zastopstva ni mogoče takega resnega dela, ker bi tako de- lo pred vsem hasnilo slovenski strani kronovine — radi tega niorali so priti do prepričanja, da po dosedanjem potu in postopanju ne smeio dalje, ako necejo sami biti krivi propada in pogina ljudstva, katero zastopajo. Priglašanje želiam italijanske večine kakor do sedaj za plačiio z drobtina- mi, umikanje svoijh nastopani iz ozi- ra na deželno in osredno politično o- blast in vedno zatajevanje svojih o- pravičcnih zahtev brez pravega upa- nja na zbolšanje, hasnilo ni sloven- skemu ljudstvn. In upanja na zboljša- nje njih položaja proti italiianski ve- cini ni, ako postopajo slovenski de- želni poslanci kakor do sedai. ako še dalje trpe brezmejni upliv na deželno vlado po italijanski večini. deželnemu glavarju s pripomocjo deželne vlade. Upanja ne morejo imeti, ker traja si- stem izkoriščanja slovenskega dela dežele dosledno že 35 let za celo dobo ustave brez presledka in se kaže zo- pernost vseli odločujočih činiteljev jasno in nepobitno. Slovenska narod- nost propada na korist italijanskj. Zgubili smo Ločnik, odiema se nam Dolenje, preti se vzeti Devin. sega se po Pod gori. In ne propada iz prirodne šibkosti, ne zbogg višjega kulturnega Sitanja italijanskih deždanov. marveč | po vlndajočem sisfcemii, ki razvija po- < nosnost italijanskega pkimena, pu- ščaje nekaznovano vsako zasinelio- vanje in ponižanje našega plemena, ki daje prav pritožbam Ie ene stranke, tako da le-ta močni brž, ko pride v dotiko z d'ruffo. Brez pravejfa pomena na sebi, pride do veljave, kakor hitro se dotakne druge, jascn dokaz kon- stantno dejstvujočega mogočncga de- želncga in vladnega aparata. Proti temu aparatu deželnim poslanccm slo- venske narodnosti ne ostaia drugega nego poučiti ljudstvo o bednem svo- jein stnnju, prepričatj je, nai nikakor ne pričakuje vzgoje in podpore od drugih, od onih ki so prav za prav poklicani, da biagor dcžele vsestran- ski pospešujejc. V Gorici, dne 1. febr. 1897. »OORIŠKA STRATA« Stran 3. Naša dekleta na Sv. gori. V ned'eljo so ponwuale na Sv. go~ 'o mladen'ke dekliških krožkov. V najkrasnejšem dnovu, najlepšem red'u in v ogwmncm številu — bilo jc nad 2300 dtkilet — se je izvršilo to roma- nje, ki ostane vsem v naijle-pšem spo*- niinu. Slavnostni cerkveni govor je tfovršeno in prepricevalno govoril vi- Pavski dekan g. Brcitenberger. Popol- dne se je vršila krasno zasnovana dekliška akadeimija, ka.teri ie priso- stvovalo nebroj mladcnk iz cele de- žele. Po svoji zasnovi, številu in di- sciplini je bilo to deklisko romanje najvzornejša verska manifestacija, ka.r smo jih vidcii. Vsa cast dckletom in prirediteljem! Telovadni nastop v Idriji. Telovadmi odsek »Kat. del. druzlxj« v Idriji priredi prihodnjo nedeljo po- poldne na starem šolskem treni v Idri- ji tclovadmi nastop. V slučaiu slabega vremena se bo vršiia telovadba v re- alčni telovadnici. Spored ie zdlo ob- Širen in zaniiniv; objavljen ie bil v našcm listn zadnjič, ko smo iavili, da se ho vršil nastop ldrijskesra okrožja na Črnem vrhu. Radi vo.iaških vaj je Pa morala prired'fitev na Crnem vrliu odpasti. Idrijski odsek vat>i k telovad- bi vse bratske odseke. zlasti pa vi- Pavske, ki so najbližii. Pričakuje tudi z vso gotovostjo, da *ra bo pose- tilo ostalo članstvo naših Drosvetnih or^anizacij v obilne;m številu. Vlak bo cene.jši! Da, toda zaenkrat ne še pri nas, marveč v Jugoslaviji. Minister za promet .ie že izdai naredlbo, po kateri se znižajo cene na potniških vlakih za 20 od sto. Zemlja se trese. Letosnje leto je polno nenavadnih in naglih zračnih sprememb. Viharji so prcjšnii teden kar divjali po vsej Kvropi. Nalivi so bili taki kot še ma- lokatero leto doslej. V zvezi s temi vremen.skimi prikaznimi so tuidli po- trcsni sunki, Jci so jib zaznainovale mnoge potresne opazovalnice. Poseb- no moeni so bili sunki zadnii petek od Pete do šeste lire zjutraj. Izgubljeno. Po romanju na Sveto goro due 2. t. m. so se našle v cerkvi sledeče stvari: 1. knjiga »Večna molitev«; 2. knjiga »Resnice za večnost«; 3. knji- ga »Kvišku srea«; 4. mala torbica z denarnico in z razgLednicami; 5. zlat Prstan; 6. svetinjiea Mariiine druzbe s trakom; 7. bela šerpa; 8. črni robec za na glavo; 9. dežnik; 10. demtrnica; II. škatijica z denarjem. — Kdor je »zgubil katero iznied toh stvari, jo dobi pri predstojnistvu svetišča na Sveti gori. Valuta. Dne 15. septembra si dobil : za 100 franc, frankov 114.50 do 117 60 Lir za 100 belg. frankov 106— do 109.-- Lir za 100 švic. frankov 456.— do 485.— Lir za 100 češ.-slov. kron 71.50 do 72.25 Lir za 1 zlato inarko 6.30 do 6 40 Lir za 100 dinarjev 43-- do 44.50 Lir za 1 sterling 117 25 do 117.60 Lir za 1 dolar 24.— do 24 20 Lir Novci po 20 frankov 92,— do 96.— Lir za 100 avst. kron 0.0336 do 0.0345 Lir Benečijske obveznice 71.50. Slovenshim dijahom! PONAVUALNI IZPITI na goriskih srednjih šolah (gimnazi- ji, rcalki, kom plan cut ami in trgovski soli.) Di'jaki, ki so v julijskem zasedunju Padli iz enega ali vec predmetov, in ki hi radi polagaU tozadevne izpite v oktobru, naj vložijo PROŠN.IO za hripustitev k izpltu na ravnateljstvo sole najkasneje DO 25. SEPTEMBRA t. I. (V zadnjern trenutku so prvotni rok do 15. t. in. podaljsali). Prosnja naj bo pisana na nvkolkovanem pa- Pirju. Opozarjamo ponovno vse pri- zadcte, da gotovo vložijo vrošnjo, ker siccr ne bodo pripuščeni k iz- flitoni. OKTOBERSKI IZPITI NA GIMNAZUI. Vsi izpiti (sprejemni. ponavljalni in sposobnostni) se zacneio dne 2. oktobru, in sicer za vse razrede. Izpiti za sprejetn v I. razred se bodo vršili v sledečem redii: 2. oktobra: aritmetika: 3. oktobra: diktat in risanie; 7. oktobra: »prova integrativa« (to }e italijanska prosta mdoga). Kdor polaga ponavljalni izpit iz italijanscine, naj pride v solo 3 okt., kdor ga itna sumo iz »prove integra- tive«, naj pride šp Ie 7. okt! * * * OKTOBERSKI IZPITI NA KOMPLEMENTARNI ^OLl. a) Sprejemni izpiti za I. razred (za one, ki jih bodo polagaU prvie, in one, ki so padli iz kakega predme- ta v juliju) bodo: 2. oktobra (ob 9. uri): aritmetika; 3. oktobra (ob 9. uri): diktat in ri- sanje; 5. oktobra (ob 8. uri): ustmeni iz- piti. b) Ponavijalni in sposobnostni iz- piti za II. in III. razred se bodo vrsili od 6. oktobra dalje. Mestne novice. * Zaeetek pouka na Roriskill Ijud- skih šolah. — Prihodnji pondeljek, t. j. 21. septembra se začne poiik na vsch go-riisikili Ijudskih sol all. Otroci obojega spola. ki so rojeni v času meid! 1. januarjem 1912. in 31. deccm- broni 1919., so dolžni po zakonu obi- skovati šolo. Oni nčenci in učenkc, ki so že lansko leto cbiskovali mestne Ijudske sole, naj se javijo prihodnji pondeljek ob 8. uri v šoli. Otroci, ki prvič vstopijo v solo, in oni. ki priha- jajo iz drugih občin, se moraio zgla- siti v sprcmstvu staršev ali njih na- mestnikov isti dan ob 8. uri. Š seboj naj prinescjo osebno knjižico (libret- to personale), ki jo dobiio na anagra- fičneni nradu (Via Mazzini 19). Vpi- sovanje se bo vrSilo: a) za decke: Cappuccini; , 1. v soli Ricatfdo Pittcri — Via 2. v soli Vitaliano Fumajralli — Via Cappella; 3. v soli Oiacoino Leopardi — Via O. Leopardi. b) za deklice: 1. v soli Cateirina Percoto — Via Mameli; 2. v soli E'lisa Frinta — Via Co- delli. Slovenski stars:, ne pozabite na prošnjo za poiik slovenščine v db- datnili urah! Tozad'evni vzorcc smo že dvakrat priobčili v »Straži«. * Petindvajsetletnica poroke. V to- rek sta praznovala petindvaisetletnico poroke g. I. ^filiffoj in njcs:ova sopro- 5?a Josipina, lastnika ffostilne pri »Buon Furlanu« v Gorici. * V znanje. Dne 1. septambra 1925. se jc nasila v bližini sadncjra vrta lira z verižico. I fro hrani Koriška občin- ska blagajna, kjer jo lahko iwaviceni lastnik dobi. Konzularni vizum na potnem listu se preskrbi na Komju v Draščekovi hiši II. nadstropje. * Smrtna kosa. — V pondeljek dne 14. zjutraj je po do'lgi in mučni bo- lezni umrla ffospa Hermina dr. Trošt- ova. Zavratna bolezen jo je pobrala v evetju let, v dvaindvajsetem letu. Pokojnica je bila iz ujrlcdnc Urban- čičeve družine na Baču pri Knežaiku in se je pred par leti preselila s svo- jim možem dr.iem 1. Trostom v naše m-esto. Bila je blaga s:ospa. Zapušča enolctno hčerkico. Pokoj nieni dusi, preostalim naše sožaljc! * Dr. Just Bačar se je vmil in zopet redno sprejema. »Naš čolnič« bo izšel koncem sep- tembra. Dopise ie trcba poslati naj- kasneje do 21. t. m. * Nedostojnost. — Pred par dnevi je vcčja družba naših l.iudi, s katero je bil tudi neki duhovnik iz Oor, obi- skala tukajsnjo lovsko ruzstavo. Pri odhodu se je neki uslu/irjnec razsta- ve popolnoma brez potrebe in na žal.iiv načiu obregnil ob odhaiajočeffa župnika. Priporočamo odibo-ru lovske razstavc, da takoj napravi red1 in I pouči nastavljencc, dti moraio biti napram vsem obiskovalcem dostojni in vljudni. Če ne homo primo'rani gt>- I voriti o'streje. Kaj je novega na cleželi? Štandrež. * (Nesrcča z grana-to). t-usSoči, in sicer na me.ii med Štan- dre jm in Sovodnjarni, je pred'casom posxavila neka ital. tvrdka, ki se pcča z nabiranjem in čiščenjem vojnega streliva, lesene kabine1, v katerih iz- praznjujeio posainezni dclavci razno- vrstne strelivo. Pclo je seveda zelo nevanio, toda pomanjkanje, brezpo- scl.nost in drui>e slične nadlojrc, so že marsikr.ga prisilile, da je prišel sern k bistri Soči tvegat zivljenie za pre- potrebni vsakdanji kruh. Pri tvrdki je bil delj časa zaposlen tudi 25 letni mhidenič Ivan Proscnik, jugosil. dr- žnvljan, (doma iz občine Hrast pri Metliki). V petek večer ie sklenil, da bo delal še sanio naslednii dan, nnkar se povrne v svojo domovino. a usoda je hotela drugače. V 'soboto ziutraj je vesel kot navadlno prišel na dclo ter začel izpraznjevati granate. 10 minnt pozneje je prišel k niemu delovodja, 30 letni Mattiazzi Alojzi.i, dbma iz Krmina, najbrze s kakirn naročilom. V tern hi'pu se ie zgodilo kot se že na- vadno zgodi: granata se ie razpočila ter ju grozno razmesarila; oba sta v pn.r minutah izd'ihnila svoje duše. Po- greb nesrcčnega mladeniča sc ie izvr- šil v nedcljo ob veliki udeležbi občin- srva na štandrežko pbkopališče; tni- pk> nesrečnega deiovodje, — ki ie za- Püstii vdovo ter 2 otroka, — ie bilo v pDndeljek prepcliano v njegovo ob- čino. M'>en. V pofiidcljok zvečer je začel nena- doma goreti hiev tuk.ijšnjcffa posest- nika Josipa Štanie. Prisli so goriški np-niejrasci, ki so se z veliko vnemo lotili gaiSenja. §e pred njimi so pa korajžni domačini, rued njimi p. d. Koritnik zabranili, da se ogdnj ni rnzširil na sosedna poslop.ia. Senik je zgorel popolnoma. Plave. (Ustanovitev »Prosvetn. društva«.) Zadnjo nedeljo se je vršil ustanovni olxini zbor »Pro'sv. društva«. Udcle- žili so se ga zgolj vfant.ie in možje iz Plavi, Poidlcsia in Zamodveiev. Vla- dalo je med iidteleženci iiprav sveča- nostno navdusenje za prosvetno delo- vanje v vrsti društev »Staničevega prosvetnega okrožja«. Naidfeli so dru- štvu hue »Lipa«. Priprave za ta obč- ni zbor so se v hitrici izvršilc. ker so se fantje in inožje resno lotili dela z:i ustanovitev dmštva. Za predsednika je izvoljen g. Drašček. Krenka volja in Ijubezcn do drnštva ie ua.'boljSe jamsivo, da bo zajelo diruštveno dlelo globoke koreninc v vasi. Fantie. mož- je in dekleta, Ic korajžno st opriniite društva, ker resni so časi. Fantie, Častitamo! Kanal. Kanalska, mladina priredi due 19. in 20. t. m. prireditev v prostorih župnišča. Mhidi igralci bodo nasiopili prvič na odru v igri »Krivonrisežnik«. Na sporodu so dokhimaciie in p-tje. Nastopi kanalski cerkveni pevski zbor. Za to prireditev vla'da povsodl veliko zanimanje, raili tega se obcta velika vdcJežba. V sirhoto zaeetck prireditve ob 8. uri zvečcr. v nedeljo ob 3. uri popoJdne. Tolmin. (Nacini propadajocega komisarja.) 2e nekaj časa sem komisari in uka- zuje po Tolimimu gospod Mrach, pra? vilno slovensko Mrak. Kot povsod drugod tako se tudi komisar Mrak drži svojega stolčka kot klop kože. Qlavni vzrok, da je temu g. komisarje- vanje tako pri sreu pa ni blagor obči- ne, ampak najbrže dnevnice. ki jih rabi, ker rnu gosti'lna slabo nese. Ko- ma j se je sl'.salo, da bodo tudi v Tol- minu razpisane občinske volitve, se Mraku zmrači liee, ker nima dosti iipauja, da bi ga hoteli Tohninci za svobodno izvoljenega župana. Pred par dncvi je zato začel razposiljati vabila vsem irglcdnejšim osebani, naj se udeleže sestanka, ki ga sklicuje, da sc potnenijo rad'i bližnjih občinskih volitcv. Naibolj zaniiniv je pa v vabi- lu zadnji odstavck, kjer pravi oblast- ni gospod komisar, dti se bo morebit- na odsotnost povubljenih smatralu kot nasprotstvo proti sodelovanje z italijanskimi elementi. V teh bescd'ah tiči prikrita grožnja, ki ni ne lepa in ne dostojna ofcčinskega komisarja, kateremu je prefektura poverila vod- stvo občinskill poslov. Pa tudi grož* nja ni nič izdala; od 45 povablienih so prisBi na sostanek Ie trije in šc eden izmed1 ttüh je ugovarjal komisarjevi oblastnosti. To ie kajpak gospoda ko- misarja raztogotilo tako, da ie v pon- deljek scdel na vHak in se peljal z nckaterimi svoiimi somišljeniki poro- cat na višj^ oblastvo. Zavedni Tol- minci so pa podlpisali v pondeljek protest, kjer izjavljajo, da se niso ho- tcli ndeležiti sestanka sklicanoga po komisarju Mrachu zato, ker so vabi- la spsana v nedostojni obliki in vsc- bujejo prikrite grožnje. K temu pripominiamo Ie, nai si ob- lrstva ogledajo tohninske razmere in naj si ne puste jemati ugleda pri ljud- stvu vsled taikih komisarjev. Rihemberk. Tukajšnje »Prosv. društvo« vprizo- ri v nedieljo dne 20. septembra ob 15. uri na dvorisču Lj. posojilnice Lessinogovo šaloigro v 5. deianjih »Vojakova sreča« (Minna v. Barn- chelm) s sodeilovanjem svoicga in dornberskega pevskega zbora. Pri prireditvi svira koncertna godba . iz Prvačine. NaSi prijatelji in somišlje- niki! »Vojakova sreča« bo v ne- deljo prvič na odru v slovenskem pre- vodu. Če se hoeete začasno vživeti v življenje vojakov in nesebiČno ljube- zen njegove ljubljenko, katera ga ne zapusti tudi v največji bedi, pridite k nam. Omenjencga dne je pri nas obi- čajni »bondimski semeni«, tako da vam je dana najlepsa prilika. da se odzovete našemu vabilti v prav obil- ncm številu! Staroselo pri Kobaridu. Poročati moramo o izrednem slu- &IJ11, ki se ic pre.iš.n;ii todion dogcxiil v na.ši mal.i vasi. PosTušaite: en dim smo imeli kar tri poroke! Kranic Franc se je poročil z Antih Marijo, §tih Anton si je zbral nieno sestro Amalijo, Uršič Anton je pa stopil v zakonsko zvczo z Aloizijo Rakuše.ik. Vs::m trcm pnroin želiitio v novem stanu obilo srece. Kal nad Kanalom. Dne 6. t. m. smo pri nas praznova- li običajni cerkveni shod »a.ngclsko nedeljo«. Slovesno sv. inašo ie daro- val g. dekan iz Kanala. l.")omači pev- ski zbor je spreinljal na orgljah g. I. Kacin iz Oorice. Po popoklmiski služ- bi božji sc ie v n>;ki gostilni vrsila med lokovškimi in vrhavškimi fanti tckma posebne vrste. Šlo ie namreč za to, kldb bo razbil več stcklonic in kozarcev ter oddal več klofut. Ko si ie pctorica, med njinii tudi eno dckle, priborila rudečo svetinjo na srlavi, se jL tekrna zaključila. (lostilničar ima I>recej škode na razbiti posodi. Fant- ie! Takšne svetinie vam ne delajo časti! Iz Bovškega. Konccin prctcklcga tedna ie v naših Qorah pritisnil tak inraz, da smo že vsi dali za letos slovo gorkim dnem. Nase vasi in trgi so se že izpraznili; letoviščarji so pobni'li svoje kovčeke in zbežali pred snegom, ki ie žc* po- bcli! naše vrhove. Le vojaštva je še ponckod toliko, da nam nadomestuje letoviščarje. Pa tudi vo'aki se že pri- pravljajo proti jugu. Stran 4. »QORISKA STRA2A« Bovec. Iz nasega trga se pa še nekd'o »na- pravlja na pot. Vsa.i tako laliko skle- pamo iz nekaterih doiiodkov. Glavne bilke v »snopu« so izginile, ker nima- jo stavbne obnovitvene zadruge nič več zidati. Pust fill so pa iz golega do- moljubja še par Hudi, menda za do- bro seme. Ta prcostalina se ie v ne- deljo tudi hotela dostojno postaviti in je v ta namcn razpošiljala po oko- liških vaseh lcpake, kjer pa ne vabi na kako patriotično prireditcv, atnpak na — snoparski pies. Da se ie prika- zalo v plesno sobo tudi precej »za- vednili« tržanov im tržank dcloona iz strähn, ddoma iz radovednosti, se razuine. Nam sc pa Ie euldlno zd'i, da dopušča fašistovska stran'ka. da se vse delo nekaterih nJciiih sekcij po deželi začme in koiiča s plesi, katere vsi naši pametni ljudie obsojajo. — Pa šc nokaj. V naši občinski hiši se je ba.ie začela prava tekma za občin- ske tajnike. Naš dosedanii tainik, ki razume vslod dolgolL .i je dekan iz Postojnei v zbranih bcscdali pojasiiil vdi'ko d'elo, ki ga je jubilant izvršil tekoni 25 let na cerkvenem, gospodarskem in sp-losno kulturnem polju v župniji in si postavi1! s tern nemiuljiv spomernik v srcili svojih župljanov. K slovcsnosti je poslal ju- bilantu sv. oče apostolski blagoslov in g. apostolski delegat iz Roke ljube- zniv pozid'rav in pismo, v katerern se mu zahvaljuie za vc'liko delo. ki ga je izvršil in ga vnši v iiticnu cerkve za tamosnjc ljudstvo. Če pripomnimo, da uči «:. diekan še danes do 27 ur sole na teden. da prc- sedi tu in tarn tudi cele noči v spo- vcdnici, idbbimo majlino sliko o nje- govi vcli'ki ddavnosti. pa tudi o nje- govem neporiišnem zdravju. Bog ga oh rani čvrstega in čilega našcniu ljudstvu še mnoga leta! * * * (Dekanijski shod Marijinih driižb.) Isti dan je obhajala trnovska dekli- ška M. dr. 251-etnico. Pris'lo- ie k jubi- leju d'vajset Marijinih družb s 16 za- stavami. Ccrkev je bila lei>o okraše- na — kakor raj je bila. V krasnih go- vorih sta navdusevala govornika čč. gg. dr. Mirko Bruniat in Ksaver La- vrenčič zbra.ne družiienice, ki jih je bilo krog tisoč. — Po cerkveni siIo'vjs- nosti je bilo poskrbljeno tudi za po- šteno zabavo: na župnijskcm vrtu se je nanireč vprizorila igra: »Roka bo- žja« in šaloigra: »V zadregi«. Idrijske novice. Šolska iriladina v Idriji vprizori dne 19. in 20. septembra v rudniškem glc- dališču pravljico v treh slikah »Janko in Metka«, (po znani nemški pravljici »Hansel und Gräteil«). Režijo vodi stud. art. g. Rudi Kogej, ki je naslikal tudii nov'o sceno za tretic dcjanjc. Mladina nam bo s tem priponnoglai do lepega dinševnega razvedrila. Ome- njena pravljica je preložena v vse jc- zikc in sc povsod vpriza.rja z velikim vspcliO'in. Cisti dobičok je namcnjcn revni šolski mladini. V petck, dne 18. septembra t. 1. se vprizori igra za ljudskošolsko mladino ob 18. uri proti vstopnini 50 stotink. nakar že danos »pozarjamo starše šoloobvez- iiill otrok. Darovi. Q. Špacapam Leopold iz Mirna je daroval Goriškemu godlbcneinu krož- ku 100 dinarjev. — Srčna hvala. H1ŠA z inventarjeim, jako priprav- na za mesarsko obrt, je na prodaj. — Naslov pove uprava lista. GOSPODIČNA PODUCUJE slo- venščino, angleščino, francoščino in nemščino od 25. sept, naprej. — Via Cap. Vando'la 26, pritličjc. NOGAVICE IN VOLNENE PLE- TENINE na stroj se izvršujeio v na i:ovo od'prti delavnici v Gorici, is'ca Morelli 6, II. nadstr. — Delo don^če in trpežno! — Cene zmerne! NOVA PRITLICNA HIŠA z dobro idočo ključavničarsko delavnico in vrtom blizu glavne coste se radi se- litve takoj proda. Cena 14 tisoč lir. Primerna za ključavničarja, krojača ali drugega obrtnika. — Leon. Beguš 207 v Šempasu. VINARSKA ZVEZA v Gorici na- znanja, d>a se je preselila s svojo za- logo vina v ulico Formica štev. 1. tik Piazza Corno. MED kupi v vsaki množini tudi v pan jih Žnideršič & Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošliite vzo- rec. SemcnsHa pšenica. Javljamo kmetovalcem, da imamo v skladišču selekcijonirano (odlbrano) seme pšenice italijanskega izvora (gentile rosso in inaüettabilc 96). — Pšenica iz Nemčije še ni prispela in mogoče ne prispe pravočasno. — Po posti blaga ne razpošiljarno. ker je poštnina predraga. Zadružna Zveza v Gorici Corso Verdi 37. Pozor! Naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši v Solkanu (Solkanska cesta) last- no TRGOVINO Z MEŠAN1M BLA- GOM. Blago prvovrstno, cene zmer- ne, postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča I. VEL1ŠCEK, SOLKAN 369. ZDRAVNIK Or ]. Bačar v GORICI, viale 24. Maggio St. 9 se je vrnil in zopet - redno sprejema. - Stolpne ore najmodernejšega sistema ki sc navijajo vsa- kih S dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Kotnen na Krasu ZOBOZDRAVN1K Dr. L MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira w gorici na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od. 3, dO 5. PO DRUŽNICA Ljuhljansfce hreditne hanhe g Bopici Corso Verdi „TrgrovsRI Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kran], Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Sprejema hranihie vloge in jih obrestujp: na vložne kniižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun "ler proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — lzvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupujc in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. PlaCa vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Prav gotovo je, da najboljše origtnalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDÜCCI 25, (prej Gosposka ulica) Pred nakupom oglejte si veliko izbiro aii pa zahtevajte cenik. Teod. Hribar (nasi.) « GoHca CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) UeilHa zaloga češhcge platna iz znsne touarnc negenchart S Raymann, vsalio- vrstno blago za poračcnce hohor tudi utliha izbira tnoshega in zenshega suhns. BBago solidno! Cene zmerne! „Mundlos" šivalni stroji „Görickef< duoholBsa, motopini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gonca Piazza Cavour št. 9 Mehonicna delsunica, Piazza Cavour Steu. S.