536 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
I g n a c i j  Vo j e, Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku. Ljubljana : Znan-
stveni in{titut Filozofske fakultete, 2003. 367 strani.
Dubrovni{ka republika, drobcena dr‘avica na vzhodni obali Jadranskega morja, velika dobrih 1000
km2 in z vsega skupaj do okoli 35.000 prebivalci v obdobju poznega srednjega in zgodnjega novega veka,
je imela ob sicer skromnih naravnih virih posebno mesto in vlogo v posredni{ki trgovini v prostoru med
svojim balkanskim zaledjem in Sredozemljem. Sprva imenovana kot komuna v zadnjih stoletjih pa kot
republika je bila v dvanajstih stoletjih obstoja stalno ogro‘ena od svojih sosedov. Njeno pre‘ivetje, ki ga
lahko poimenujemo z izrazom »settebandierismo«, se je zato izra‘alo v sposobnosti nenehnega prila-
gajanja mo~nej{im silam. A zastave mo~nej{ih dr‘av, ki jih je dubrovni{ka plemi{ka republika priznavala,
so potem, ko se je otresla bene{ke odvisnosti sredi 14. stoletja (a po bene{kem vzoru uredila svoj dr‘avni
ustroj), pomenile za{~ito ne pa nadoblasti. Za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti, to je suverenosti, v
okolju, kjer se je sre~eval katoli{ki, pravoslavni in muslimamski svet (osmanski dr‘avi je priznavala
za{~itni{ko vlogo do skoraj zadnjih let svojega obstoja v za~etku 19. stoletja), pa je bila potrebna izjemna
prodornost njenih ljudi. Njeno svobodo namre~ ni zagotavljalo le mo~no mestno obzidje, na katerem je
vihrala zastava s podobo svetega Vlaha – za{~itnika mesta, njegovi kipi posejani po obzidju pa naj bi dajali
mogo~nim zidovom dodatno trdnost pred morebitnimi napadalci, ampak predvsem njeni u~inkoviti
poobla{~eni predstavniki, ki so prepri~ali mogo~ne sosede ob njihovih vsakokratnih vojnopoliti~nih kon-
fliktih, da je Dubrovni{ka republika nevtralna. Politi~na modrost, diplomatska spretnost, informiranost,
verska doslednost in hkrati premi{ljena strpnost ter delavnost Dubrov~anov je ustvarila republiko z viso-
kimi politi~nimi in gospodarskimi standardi. V besednjaku 20. stoletja lahko nekoliko pretirano in ilustra-
tivno re~emo, da je bila dubrovni{ka dr‘avica gospodarsko nekak{en renesan~ni Hongkong, politi~no pa
neuvr{~ena (nonaligned). Politi~na stabilnost in gospodarska uspe{nost pa sta ji zagotovile take podlage,
da so sprostile kreativnost kulturnih, umetni{kih in znanstvenih energij, ki so bile po {tevilu prese‘nih
rezultatov povsem v nesorazmerju z njenim obsegom in {tevilom njenih prebivalcev.
Zaradi svoje izjemnosti je zgodovina dubrovni{ke dr‘avice z imenitno ohranjenim arhivom u‘ivala
in {e vedno u‘iva veliko pozornost {tevilnih doma~ih hrva{kih in tujih znanstvenih radovedne‘ev. Zgo-
dovinarji, umetnostni zgodovinarji, literarni zgodovinarji, pravniki, jezikoslovci, naravoslovci in {e
mnogi drugi so o Dubrovniku napisali zelo obse‘no in ‘e te‘ko obvladljivo {tevilo znanstvenih, strokov-
nih, poljudnih in prilo‘nostnih knjig, razprav in ~lankov. Samo v preteklih dvanajstih mesecih so iz{le
{tiri (morda pa tudi kak{na ve~) monografije vredne na{e bralne pozornosti: delo Vesne ^u~i}, Posled-
nja kriza Dubrova~ke republike (Zagreb – Dubrovnik 2003) govori o polo‘aju v republiki, mednarod-
nih politi~nih in voja{kih silah, ki so odlo~ale o njeni usodi na prelomu v 19. stoletje, vojni, njenih
posledicah na ozemlju republike ter njeni ukinitvi; o dr‘avnosti dubrovni{ke republike v obdobju od
1358 do leta 1815 govori ponatis knji‘nega standarda Ilije Miti}a, Dubrova~ka dr‘ava u me|unarodnoj
zajednici (Zagreb 2004), ki ga mora verjetno poznati vsakdo, ki ga vsaj malo zanima fenomen dubrovni{ke
neodvisnosti; Robin Harris je napisal zelo berljivo in pregledno knjigo, ki ‘ivo pribli‘a zgodovino
dubrovni{ke preteklosti tudi {ir{emu bralskemu krogu (Dubrovnik. A history. London: Saqi 2003);
Ignacij Voje pa je s pri~ujo~o knjigo, o kateri te~e poro~ilo, posegel na podro~je gospodarske zgodovine
v zadnjih dveh stoletjih srednjega veka, ko je Dubrovni{ka republika stopila v svoje »zlato obdobje«; to
je, ko se je vzpostavila kot uravnote‘ena celota z vitalnim gospodarstvom in dejavno dr‘avno uredit-
vijo. Kot je razvidno iz zadnjega poglavja Vojetove knjige, so bili tudi Slovenci odli~ni poznavalci
»skrivnosti«, ki jih hrani arhiv v Dubrovniku in so v zadnjih sto petdesetih letih prispevali pomemben
dele‘ v bibliografijo o dubrovni{ki zgodovini. Ko nas avtor seznanja z vlogo in pomenom Frana Miklo{i~a
pri izdajah cirilskih listin, je njegov zapis pomemben tudi zato, ker govori o zanimivi usodi cirilskih
listin iz dubrovni{kega arhiva in njihovih izdajah. Ka‘e se »boj« u~enjakov za prvenstvo pri izdajah
listinskega gradiva v ~asu prevladujo~ega pozitivizma in v ~asu oblikovanja idejnega (ideolo{kega)
sveta, ki je jemal za aktualno afirmacijo svojih stremljenj narod, uokvirjen v takrat veliko {ir{e dr‘avne
meje. Pri tem uzremo, da ni {lo le za objavo dragocenega zgodovinskega gradiva, ampak tudi za poli-
tiko, ki si listine v dr‘avnem interesu prisvaja in jih odna{a v svoja dr‘avna arhivska hranili{~a. O~itno
je, da kdor hrani izvirnike pomembnih dokumentov, ima tudi mo~ nad zgodovino. Drugi Slovenec, ki je
posegel s svojimi razpravami na {tevilna podro~ja dubrovni{ke zgodovine od de{ifriranja tajnih pisav
diplomatske prakse do dubrovni{kih slikarjev, je bil Karel Kova~. Nadarjen zgodovinar in {olan arhivist
537ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
ter na~elnik dr‘avnega arhiva v Dubrovniku je na vrhuncu svoje ustvarjalne mo~i tragi~no umrl. Leta
1917 je padel na so{ki fronti v bitki pri Tolminu. Leta in leta je sistemati~no pregledoval dubrovni{ki
arhiv Gregor ^remo{nik in postal eden njegovih najbolj{ih poznavalcev. V svojih {tevilnih razpravah je
posegel na {iroko podro~je kulturne zgodovine ter pisal o denarnem sistemu srbske srednjeve{ke dr‘ave,
izdal dubrovni{ke vire za srbsko zgodovino 13. stoletja in se z razpravami in poznavanjem uveljavil kot
imeniten strokovnjak za srednjeve{ko paleografijo, diplomatiko in sigilografijo. Gregor ^remo{nik je
bil u~itelj in lahko re~emo tudi vzornik Ignaciju Vojetu, ki je prav pod njegovim mentorskim vodstvom,
kasneje pa kot njegov naslednik na univerzi, za~el s plodnim raziskovalnim delom na podro~ju gospo-
darske zgodovine srednjeve{kega Dubrovnika. Ve~ desetletno sporadi~no delo v dubrovni{kem arhivu
in stalno poglobljeno spremljanje literature o dubrovni{ki zgodovini je pri Vojetu rezultiralo v desetine
razprav, {tudij in monografiji predvsem o srednjeve{ki gospodarski zgodovini Dubrovnika in zalednih
balkanskih de‘el.
Ignacij Voje sega s svojo prvo knjigo (Kreditna trgovina v srednjovjekovnom Dubrovniku, Sarajevo
1976) in sedaj s svojo drugo knjigo o poslovni uspe{nosti trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku na
tisto podro~je, ki govori o gospodarstvu – o tisti materialni podlagi, iz katere vznika ves sijaj dr‘ave.
Knjiga, ki je pred nami, je posledica dolgoletnega dela in zajema predvsem ~as zadnjih dveh stoletij
srednjega veka, ko je Dubrovnik, dale~ od pomembnih sredi{~ in osvobojen bene{ke nadoblasti, izkori-
stil politi~ne razmere na Jadranu, utrdil gospodarske povezave z zalednimi de‘elami in postal glavna
izvozna in uvozna luka za velik del balkanske trgovine. Kako je raziskovalno delo avtorja z leti raslo,
ka‘e to, da je nekatera poglavja iz prve knjige dopolnil, predelal in nadgradil z novimi spoznanji ter
pred bralca postavil konsistentno knjigo z naslednjimi notranje smiselno razgrajenimi {estimi poglavji:
Oblike in tehnika trgovine in poslovanja, Poskusi kvantifikacije trgovskega prometa in proizvodnje,
Trgovske in kreditne povezave z nekaterimi sosednjimi de‘elami, Portreti nekaterih doma~ih in tujih
trgovcev, Ljubljan~ani v srednjeve{kem Dubrovniku ter ‘e omenjeno {esto poglavje z naslovom Slo-
venci in dubrovni{ki arhiv.
Avtor je zasnoval svoje delo predvsem na analizi obse‘ne serije notarskih knjig (Debita notariae),
v katerih so vpisane zadol‘nice v trgovske in obrtne posle vpletenih ljudi. Poleg knjig zadol‘nic pa je
pisec uporabljal med drugim {e sorodne notarske in kancelarske knjige, ki tvorijo posebne arhivske
serije (Diversa notariae, Diversa cancelariae) ter tri ohranjene zasebne poslovne knjige. V predstavitvi
notarske slu‘be, notarjev in notarskih knjig nas avtor v prvem poglavju seznani s temelji, oblikami in
na~ini kreditnega poslovanja. Z analizo in vsebinsko razgradnjo zadol‘nic (z razli~nimi oblikami trgov-
skih dru‘b, meni~nim poslovanjem, kako so se zainteresirani zadol‘evali, kak{ni so bili blagovni kredi-
ti in v kak{ni vi{ini, kak{ni so bili pogoji vra~anja, kak{ne obresti oziroma kako so jih obra~unavali,
kak{ni so bili ~asovni roki, kak{ne vrste blaga, cene, obseg trgovine itd.) ilustrira vse oblike kreditnega
poslovanja, v katerega so bili vpleteni vsi prebivalstveni sloji. Seveda ne vsi v enaki meri. [tevilno
ponavljanje istih posojilodajalcev in posojilojemalcev v ve~jih in velikih poslih ka‘e na ozek krog ljudi,
ki je sodil v dru‘beni hierarhiji v zgornji sloj – med plemi~e, trgovce in deloma obrtnike. Ti so obvladali
in obvladovali kapitalsko poslovanje zahodnega tipa, razvitega zlasti na italijanskem podro~ju, ki je
imel za posledico razli~ne vrste proizvodnje, {iritev trga, trgovsko mobilnost in dobi~ek, ki je bil glavni
motiv. Vendar je osebno bogatenje, ki je gnalo v tveganja posameznike oziroma v trgovske dru‘be
povezane ljudi (mimogrede: brez tveganja tudi ni zgodovine), posredno ustvarjalo dr‘avno blaginjo.
Dr‘ava, ki je dajala trgovini svobodo, trgovcem zagotavljala varnost in bila znotraj svojih meja pravno
stabilna (seveda ne v popolnosti, a je k temu prepoznavno te‘ila), je zagotavljala s tem tiste ‘ivljenjsko
pomembne okvire, v katerih so se obetavno razvijali zgodnjekapitalisti~ni blagovno-denarni odnosi, od
katerih je imela korist celotna dru‘bena vertikala in tudi sama dr‘ava. Kot avtor poudari, so bile notar-
ske knjige od srede 13. stoletja dr‘avna lastnina. Iz tega jasno izhaja, da si je s tem dr‘ava zagotovila
tudi nadzor nad gospodarskim poslovanjem njenih dr‘avljanov oziroma nadzor nad gospodarstvom, iz
katerega je sama ~rpala mo~. Krog je bil s tem sklenjen. Dubrovni{ko republiko je vzpostavljalo kot
uravnote‘eno celoto njeno gospodarstvo in njena dr‘avna ureditev. Kot urejena skupnost, socialno jas-
no strukturirana, vendar dru‘beno ve~inoma te‘ko prehodna, se je zavedala, iz ~esa izhaja njena samo-
stojnost. To pa ji je omogo~ilo izoblikovati jasen lasten dr‘avni{ki razmislek in skupni interes.
Na osnovi zadol‘nic, ki so jih notarji vpisovali v svoje registrirne knjige iz dneva v dan in iz leta v
leto, je, kot smo ‘e omenili, mo~ ugotoviti, s katerimi vrstami blaga se je trgovalo oziroma katere vrste
538 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
blaga so bile trgovsko najzanimivej{e, kak{ne so bile koli~ine, vrednost blaga ter od kje je bilo po
izvoru, torej s katerimi de‘elami so bili trgovski stiki vzpostavljeni in kak{na je bila njihova intenziv-
nost. Avtor se je tako lotil v drugem poglavju, v katerem sku{a prikazati obseg in vrednost kreditne
trgovine, zahtevne naloge. Z zavedanjem, da je raziskovalcu potrebno poznavanjem mer, ute‘i, cen,
denarne vrednosti, pomembnosti in kakovosti blaga v dolo~enem ~asu ipd., je Ignacij Voje opravil
pregled knjig zadol‘nic od prve ohranjene leta 1282 do knjige zadol‘nic leta 1500. Posami~ne podatke
o najzanimivej{ih vrstah blaga, ki so ga v Dubrovnik uva‘ali (srebro, glamsko srebro, svinec, svin~ev
glaj) oziroma iz njega izva‘ali (sukno), je strnil v sumarne rezultate po posameznih obdobjih. Na eni
strani je to narekovala deloma ohranjenost knjig zadol‘nic, na drugi strani pa predvsem sam zgodovin-
ski polo‘aj v zalednih de‘elah, s katerimi je potekala trgovinska dejavnost, ki je po vrednosti in koli~ini
blaga nihala v skladu z vojno politi~nimi razmerami v njih. Trgovino z balkanskim zaledjem je v precej{nji
meri oviral fevdalni partikularizem, ko pa so ta prostor zasedli Turki, so se po prvotnem zati{ju trgovske
mo‘nosti za podjetne Dubrovni~ane razprle. Politi~no in carinsko poenotena osmanska dr‘ava je dajala
trgovcem bolj{e mo‘nosti in promet je po obsegu in vrednosti narasel. Takrat se je trgovina v samem
Dubrovniku demokratizirala, saj so se s trgovskimi posli, ki so jih obvladovali plemi~i, v ve~ji meri
za~eli ukvarjati (in jo prevzemati) veliki trgovci in tudi obrtniki. Dubrov~ani so takrat v nekr{~anski
osmanski dr‘avi »odkrili« {e eno dobi~konosno dejavnost: odkupovanje su‘njev in ujetnikov je postalo
pomemben vir njihovih dohodkov. Avtor se povsem jasno zaveda, da v tem poglavju o kvantifikaciji
trgovskega prometa in proizvodnje ne daje popolne slike, vendar pa rezultati odra‘ajo dolo~eno stanje
in razmere na takratnem gospodarskem tr‘i{~u.
S trgovskimi povezavami Dubrovnika s sosednjimi balkanskimi de‘elami in z de‘elami v Sredo-
zemlju se je uspe{no ukvarjalo ve~ zgodovinarjev. Voje, ki sodi mednje in tudi v tej knjigi tega podro~ja
ne zanemarja, pa je vendarle trgovinsko in trgovsko podobo dubrovni{ke iskateljske podjetnosti raz{iril.
Pozornost je usmeril v manj raziskana ali sploh neraziskana podro~ja: v Dalmacijo, italijanske Marke,
slovenske de‘ele, Istro in Trst. Medtem, ko je bila pozornost zgodovinarjev usmerjena v trgovske stike
Dubrovnika z ju‘no Italijo in Sicilijo, je Voje zaoral ledino in pokazal na {iroke trgovske povezave med
Dubrovnikom in Markami ob srednji italijanski obali. Fragmentarni podatki o prisotnosti Dubrovni~anov
v Istri in v slovenskih de‘elah pa ka‘ejo zgolj na to, do kod so segale njihove trgovske tipalke, ki pa
njihovega obse‘nej{ega interesa niso spodbudile. Tudi obratno je bilo podobno. Glas o Dubrovni{ki
dr‘avici, ki je v 15. stoletju za~ela do‘ivljati svoje zlato obdobje, je segel tudi do nekaterih redkih
»Slovencev«. A zdi se, da jih je v samo mesto, kot ka‘e Vojetovo skrbno brskanje po arhivskem gradi-
vu, prej kot premi{ljena ‘ivljenjska poteza pripeljala usoda. V dveh stoletjih so bili trije, vendar med
njimi tudi Francisco de Pavonibus de Lubiana, ki velja (prav po Vojetovem odkritju) za prvega znanega
glasbenika slovenskega rodu. Tudi Trst v srednjem veku za Dubrovni~ane ni bil privla~en. [ele v 18.
stoletju, potem, ko je postal osrednja luka in svobodni emporij izredno ozemeljsko pove~ane Avstrijske
monarhije, se je trgovinski interes med obema obalnima mestoma ob~utno pove~al. Pri{lo je do ‘ivahne
blagovne menjave; med drugim se je dubrovni{ka republika oboro‘evala prav preko tr‘a{kega pristani{~a
z boroveljskimi pu{kami.
Voje je v knjigo vklju~il tudi {tiri portrete ljudi, ki so se ukvarjali s trgovino. Posebej zanimiva sta
dva: Mihajlo Martinu{i} iz 14. stoletja in najpomembnej{i latinist in pesnik Dubrovnika Ilija Crijevi} iz
15./16. stoletja, ki je prehodil ‘ivljenjsko pot od vzkipljivega pretepa~a, poeta, {olnika, duhovnika in
denarnega prekup~evalca. Avtor ne dopolnjuje zgolj na{o vednost o njunem ‘ivljenju z novimi podatki,
ampak poda jasno podobo o tem, kak{en je bil lik trgovca nasploh, ~e je hotel biti uspe{en v, kot pravi
Filip de Diversis, »republiki trgovcev, ki nosijo plemi{ki naziv«. Od idealno zami{ljenega trgovca, o
katerem je pisal Benko Kotruljevi} v svojem teoreti~nem priro~niku z naslovom »O trgovini in popol-
nem trgovcu«, je bil trgovec v realnem svetu prej tak, kot sta bila Crijevi} in predvsem Martinu{i}:
brezkompromisen in poslovno agresiven v ‘elji po sklenitvi posla, razvraten, oderu{ki, neprizanesljiv
do dol‘nikov. Plemi{ke plemenitosti (ki je seveda dejansko produkt romantike) je bilo malo ali ni~,
razen v doslednem sledenju na~elu, ki se je izra‘alo v grobi praksi, ki naj bi pripeljala do dobi~ka v
vseh stvareh, ki se je trgovec loti: v goljufanju dr‘ave, ~e je le mogo~e, v posojanju denarja, v dru‘abni{tvu,
v vlaganju v posel in goljufanju pri tem, v posredni{tvu, pri izkori{~anju lastnih uslu‘bencev in slu‘ab-
nikov, ali pa celo pri kockanju, ki je ‘e v srednjem veku preraslo v pravo igralni{tvo. Za knjigo, ki
strogo v znanstvenem jeziku meri gospodarski utrip Dubrovni{ke republike v zadnjih stoletjih
539ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
srednjega veka, stoji ‘iva slika mesta, ki vrvi od mno‘ice ljudi v pristani{~u, v carinarnici, v kr~mah, v
karanteni, v predmestju v suknarskih manufakturah, v dr‘avnih upravnih zgradbah in skladi{~ih, v
trgovskih in obrtnih hi{ah in delavnicah, na slikarskih odrih v cerkvah, v {olah. V zasen~enih sobah hi{
se je razmi{ljalo o zvezdah, umetnosti, filozofiji, kjer so misli segale v zarobje ~ude‘a krhkega ~love{kega
‘ivljenja. V borilnici pa so mladi plemi{ki sinovi nabirali izku{nje v sabljanju in spoznavali ob koncu
15. stoletja ru{ilno mo~ topov in ubijalsko mo~ ognjenega oro‘ja. Pri vsem tem je imela trgovina izre-
den pomen in mo~an vpliv na mentaliteto, obi~aje, ‘ivljenjski slog – na vse tisto kar lahko prepoznamo
kot vrednote, iz katerih so izhajali, ko so tkali svoje na~rte in ko so vstopali v svet preko meja svoje
dr‘avice. Trgovina je bila eden od tistih skupnih imenovalcev, ki so zagotavljali uspe{nost dr‘ave v
odnosu do drugih in ki so omogo~ali sobivanje v neki urejenosti, ki jo lahko smatramo za moderno v
svetu, ki jih je obkro‘al.
Knjiga »Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku« je napisana skrbno, podrobno
in natan~no. Zadovoljila bo zahtevne specialiste, vedo‘eljne {tudente in tudi tiste, ki jih zanima gospo-
darski fenomen srednjeve{kih plemi{kih republik, {e posebej dubrovni{ke. Hkrati pri~ujo~a knjiga po-
trjuje dr. Ignacija Vojeta za gotovo najbolj{ega poznavalca dubrovni{ke zgodovine pri nas in za enega
najbolj{ih poznavalcev srednjeve{ke zgodovine Dubrovnika nasploh.
Vasko Simoniti
I g o r  G r d i n a, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860-1918. Ljubljana :
[tudentska zalo‘ba, 2003. 386 strani.
Zgodovina habsbur{ke monarhije, srednjeevropskega imperija {tevilnih narodov, kultur in ver, je
eno od tistih podro~ij zgodovinopisja, ki nikoli ne izgubijo svoje atraktivnosti. V Zahodni Evropi in v
ZDA ni zanimanje zgodovinarjev zanjo nikoli zamrlo; ponekod je pogosto tudi presegalo meje kriti~ne
presoje kompleksnih politi~nih, kulturnih in gospodarskih procesov mnogonarodne tvorbe v srcu Evro-
pe in se izgubljalo v idealisti~nih pretiravanjih. Po drugi strani pa so v dr‘avah, ki so po prvi svetovni
vojni nastale na vzhodu nekdanje habsbur{ke monarhije {tevilni pisci kar tekmovali med sabo, kdo bo
znal opisati zloglasno »je~o narodov« v temnej{ih in grozovitej{ih barvah. Tudi v slovenski historiogra-
fiji tovrstnih gore~ne‘ev ni nikoli manjkalo, ~eprav je treba priznati, da se je nemajhen del znanstve-
nikov tudi v jugoslovanski dobi uspel izogniti ~erem nekriti~nega vrednotenja slovenskega bivanja v
habsbur{ki monarhiji; to velja tako za monarhisti~no kot tudi komunisti~no Jugoslavijo.
Po dr‘avni osamosvojitvi smo tudi slovenski zgodovinarji intenzivirali raziskovanje slovenske po-
litike v habsbur{ki monarhiji, pri ~emer smo se znali vklopiti v tedanji prevladujo~i tok v srednjeevrop-
skih historiografijah, ki je na novo odkrival nekatere najbolj zanimive segmente habsbur{ke preteklosti.
Eden od znakov renesanse na tem podro~ju so bile tudi {tudije o vodilnih slovenskih politikih staro-
avstrijske dobe (dr. Janeza Evangelista Kreka, dr. Antona Koro{ca, dr. Ivana [uster{i~a, dr. Janka Brejca...).
Nekoliko dlje pa smo morali po~akati na monografijo, ki bi kriti~no ovrednotila celotno obdobje slo-
venskega dozorevanja v politi~ni narod, od trajne uveljavitve ustavne ureditve v habsbur{ki monarhiji
(1860/61) pa do njenega razpada in vklju~itve Slovencev v jugoslovanski dr‘avni okvir (1918). Danes
‘e lahko re~emo, da se je ~akanje izpla~alo, saj smo lani dobili na knji‘ne police mojstrski prikaz
Slovencev med tradicijo in perspektivo, ki ga je v obliki politi~nega mozaika zapisal ddr. Igor Grdina.
Nekoliko bolj pozorni spremljevalci Grdinovega izjemno bogatega znanstvenega dela smo njegov
pogled na slovensko zgodovino v okviru habsbur{ke monarhije ‘e lahko spremljali in ocenjevali v
njegovih {tevilnih {tudijah, v katerih je znal bralstvo pritegniti s svojim priostrenim ~utom za podrob-
nosti in mogo~nim narativnim talentom. Grdinova knjiga o Slovencih med tradicijo in perspektivo
vsebuje najbolj{e elemente kvalitetne zgodovinske {tudije, pri ~emer zdru‘uje vse dobre lastnosti tradi-
cionalnega zgodovinopisja in sodobnih znanstvenih prijemov, ki iz mno‘ice podatkov in citatov ustvarjajo
izredno berljivo in fascinantno besedilo v obliki mozaika ~love{kih usod izginulega, a nikoli poza-
bljenega imperija v srcu Evrope.
Grdina za~enja svojo pripoved s kratko oceno za~etkov slovenskega narodnega gibanja, ki je ‘e od
konca 18. stoletja delovalo kot »nekak{na koalicija med ’razsvetljenci z de‘ele’ (Anton Toma‘ Linhart,