Leto IV.
Zvezek 4.	Mali traven 1907.
H/-! Knoi/ i*7 Ofwil^o ilustrovan mesečnik v UUIlloV IZ niriKt;, prospeh afriških misi-
jonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K. Naroča se pod. naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst, via Fontanone 4. — Oddajalnica Klaverjeve družbe: Ljubljana, Frančiškanska ul/' 8.
Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost na glavno voditeljico Klaverjeve družbe, gospo grofico M. Terezijo Ledoliowsko, Rim, via dell' Olmata, 16
Vsebina številke meseca Malega travna.
Hiša kot prenočišče prepotrebna. — Trgovina z sužnji. — Sužnjev škapulir. — Kratka misijonska poročila.
predpravice in pooblastitve za duhovnike.
Da bi se tudi duhovščina v vedno večjem številu dejanski vdoleževala Klaverjevega podjetja, prosila je glavna voditeljica Klaverjeve družbe za vse duhovnike, ki pripadajo tej družbi, pri Nj. svetosti papežu Piju X. sledečih predpravic in pooblastitev in jih je po pro-pagandinem posredovanju tudi dobila :
1.	Vsak duhovnik, ki pripada Klaverjevi družbi, ima trikrat na teden osebno oltarno predpravico ;
2.	pooblastitev, vernikom ob smrtni uri podeliti popolen odpustek po od papeža Benediktu XIV. splošno predpisanem obrazcu;
3.	s papeževimi odpustki blagoslavljati rožne vence, križce, razpela, svetinje in manjše kipe in rožne vence blagoslavljati z Brigitinimi odpustki.
Propagandino pismo z dne 23. majnika 1905.
Kla?erim družba za afriške misijoue!
Ako vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudij v Afriki, in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonskim sestram, opozarjamo ga na Klaverjevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim inisijonom. Ima že dva novicijata, enega v Rimu, drugega pri Mariji Sorg blizu Solno-grada. Sprejemajo se jako vestno vzgojene gospice, posebno one, ki znajo več jezikov. Tiskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet, naj se blagohotno obrne na
Grofica Marija Terezija Ledochowska
Rim, via dell' Olmata 16.

Leto IV. — Št. 4.
Mali traven 1907.
Odmev iz Afrike
Blagoslovljen po Piju X.
Upravništvo: TRST, via Fontanone 4. Stane za celo leto I K.
Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlč. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo ^h« za žive in mrtve ude. ms^ko-:

mM KOS prenočišče pmpome&m.
(Iz misij onske dežele Zambezi).
anes se usojam izraziti svojo toplo željo v korist stoterim malini črncem, za katere moramo duševno in telesno skrbeti. Ta iskrena želja ne obsega druzega nego to, kar je človeku najbolj potrebno: Poslopje, v katerem se lahko zavaruje proti vsem ponoč-nirn nezgodam.
Nasi mali kaferski otroci v Boromi so Yam, preblagorodna Gospa glavna voditeljica, zel6 hvaležni za V ase neštevilne dobrote. In res ko bi le prišli v Boromo, bi se koj prepričali o nežni, otroški ljubezni in iskreni hvaležnosti, katero do Vas gojijo. Z največjim veseljem bi Vas kot svojo mater sprejeli in svoje spoštovanje do Vas izrazili v preprostih nedolžnih pesmicah, katere pa bi Vaše plemenito srce bolj ganilo nego najumetnejše pesmi v evropskih zavodih. Ali kako težko bi Vam bilo pri srcu, preblagorodna Gospa, videti tako veliko gručo majnih, nedolžnih črncev, ki morajo vsako noč ob vsakem vremenu prenočiti pod milim nebom. Ker se pa vsak z lastnimi očmi o ti žalostni bedi ne more prepri-
čati, naj se mi dovoli, da popeljem ljubljene evropske bralce saj v duhu k malim črncem in jim pokažem razne potrebe in nevarnosti, katerim so zadnji v enomer izpostavljeni.
Od 255 majhnih deklic, kateri vzgajamo, jih prenočuje okolu 40 pri svojih ubozih stariših; več kot 200 pa ostanejo pri nas tudi črez noč. Ali pomislite! Sto najmlajših se še skrijejo po noči v nekem dobro sezidanem prostoru, kjer so zavarovani proti občutljivemu mrazu. Čudno se vam zdi, ko govorim o „mrazu" v „ vroči Afriki!" I)a ljubi bralci ravno meseca maja, junija, julija in avgusta je pri nas — po dnevu nikakor — ali po noči zel6 mrzlo. Lahko si mislite, kakšnih hudih posledic za zdravje je ta mraz za naše šibke, lahko oblečene otroke, kateri izjemši nekoliko slame nimajo nikakega pokrivala, nobene odeje, ki bi jih branila proti tako mrzlemu zraku. Kaj jim pomagajo na jasnem nebu bliščeče zvezde, ko jih ravno tako ogrevajo, kakor nezakurjena peč vašo sobo v Evropi.
Kar mi pa najbolj tere srce. je misel, da prihajajo k nam otroci, da bi se jih krščansko vzgojilo in zaraditega morajo tudi ostati v našem zavodu. Zalibog pa se jim tukaj slabše godi nego doma pri svoji družini. Urne je sicer ubožec. Koča njegova se gotovo ne da primerjati z evropsko hišo. Tukaj pogrešamo vsake vgodnrsti, ki gotovo več ali manj pri zadnji dobimo. Vendar pa ima nekaj skupnega z vsako tudi najkrasnejšo palačo v Evropi, ima namreč — streho. Bodisi torej, da je koča še tako borna, je za gospodarja gotovo zavetišče proti vsakemu hudemu vremenu.
Ali ozirati se moramo tudi na druga nevarnost, ki preti vsem, kateri se ne nahajajo v gotovih varnih krajih. Hijene, tigri in druge divje zverine krožijo zlasti po noči okoli, strašijo prebivalce z groznim tulenjem ter ne prizanesejo nobenemu živemu bitju, tudi človeku ne. Glej, črnceva koča je tako zgradljena, da je tudi ta nevarnost izključena. Drugače pa v našem zavodu. Dvorišče, v katerem prenočujejo otroci, je sicer obdano z zidovjem, ali kaj, ko je dotično tako nizko, da ga imenovani sovražniki brez nobenih težav lahko preskočijo. Predstavimo si torej trenutek, ko se približa kak tiger k naselbini, ter s svojim vpitjem celo družino prebudi iz sladkega spanja. Revčki jamejo kričat in se jokat še na pol zaspani tekajo sem pa tje, v velikem strahu se držijo drug druzega ter neprestano upirajo oči na zidovje, katero bi sovražnik lahko vsak hip preskočil in si enega izmed njih izbral za žrtvo. Ne mislite pa, da
so to le sanje! Še pred kratkem, v tekočem letu (1906) so napravile hijene in tigri blizu naše hiše veliko škodo. Največ so trpele mačke in psi. Tako je sledil predrzni tiger psu našega vlč. o. misijonarja kar do hišnega okna, kjer ga je tudi dobil in — kakih 10 metrov od tistega okna je mirno počival deček. Recimo, da bi
Dve zamorčki iz misijonske postaje Boroma. .
odnesel kak tiger enega izmed otrok, bi bilo to gotovo zelo velika škoda za naše apostolsko delo. Saj so nam izročile družine svoje otroke v trdnem zaupanju, da jih varujemo. V takem slučaju bi gotovo vsi vzeli svoje otroke domov in ti ubožci bi bili tako oro-
p an i prilike, da l)i se krščansko vzgojili. Ali ne bomo torej skrbeli, da dobijo potrebno zavetišče proti takim nezgodam ?
Ko pridejo deževni časi, pa nam pretijo zopet nove nevarnosti. Dež lije z neba kakor s škafom, razni vetrovi razsajajo po deželi, grom in blisk grozita na sivem nebu. Oh, kaj ne vsega morajo pretrpeti ti ubogi otročiči ! j 11 vse zaradi tega, ker hočejo biti krščansko vzgojeni !
Tako vidite torej, prehlaga Gospa glavna voditeljica, in ravno tako vi vsi, ki s svojimi podporami skrbite, da se luč evangelija vedno bolj razširja med ubogimi prebivalci Afrike, vi vidite torej, kako neobhodno potrebno je za našo črno mladino prostorno, dobro sezidano poslopje.
Konečno prosim vas ljubi dobrotniki, usmilite se naše uboge mladine, podpirajte nas v njihovo korist, Bog vam bo obilno povrnil.	Sestra Thierry.
(Iz nekega pisma o. Pavla Liekens-a, frančiškana, dne 29. oktobra 1906). ajvažnejši prostor za nevredno in ostudno kupčijo z sužnji, ki
vlada v Tripoli in v čelom K......, je radi svoje lege Benghazi.
Smem reči, da se nam vsako leto najmanj 4-500 sužnjev pripelje iz oaz Sahare. Posebno pogostoma se to nahaja v AVaay, v Sudanu in v okolici jezera Ecliat. Množica teh ubogih je že pri svojem prihodu prodana bodisi Beduinom, katerim morajo črede pasti, bodisi v mestu Turkom ali Arabcem. Druge se pelje v Carigrad, Smirno ali v kako morsko pristanišče, kjer morajo svoje revno življenje pri visokih uradnikih ali v bogatih družinah prestati. Po briseljski pogodbi so zastopniki držav pooblaščeni, sužnja oprostiti, kateri prosi njih pomoč proti krutemu ravnanju svojega gospodarja. Misijonaiji pa nikjer ne dobijo težavnejšega dela kakor pri teh oproščenih. Ali nimajo nobenega pojma o veri, ali spadajo k mohamedovi veri. Zlobno ravnanje pod katerem trpijo, jim je vzbudilo slabosti, tako, da jih je težko spraviti k čednostnemu življenju. Kašo delavnost moramo s temi zadovoljiti, katere odkupujemo takoj pri prihodu iz notranje Afrike. Občevanje z Arabci se mora potem prepovedati in samo italijanski poduk dovoliti. Na ta način bi zamogli imeti krščansko
0-
■3—
TRGOVINA Z SUŽNJI.
občino.
Za sedaj se ne more preprečiti to nečloveško trgovino. Država zaprč rada eno oko in ona sama kupčuje s temi ubogimi žrtvami. Po mojem mnenju je le ena pot, da bi ta za vselej nehala. Sultana se mora primorati, da privoli konzulom varstvo sužnjev. Po tej do-godbi sem spoznal lakomnost teh Orijentalcev do denarja: Za arabskega kupčevalca so pripeljali 19 sužnjev ; to sem zvedel in sem takoj sporočil konzulu. Upal sem, da bo kupčevalca kaznoval in žrtve rešil. A konzul mi je rekel, da pričakujem preveč. PašJi bi odvzel kupčevalcu sužnike, a le zato, da bi jih v turških pristaniščih za svoj žep razprodal.
Moje sočutje se je spet ganilo, ko so mi naznanili četo 200 sužnjev. Ali na mesto da bi to naznanil oblasti, zbral sem svoje piihrambe, ter šel na semenj in odkupil 12 najmanjših od čete — uboge, pohabljuie in iztradane, komaj še živeče žrtve. Na petmesečnem potovanju skozi puščavo obstajala je njih brana iz nekega močnika iz moke in vode. Redko kdaj so dobili požirek kamelovega mleka. Eden izmed teh malih mi je pravil žalostno usodo, njegovega še tako mladega življenja. Ta leta, koja so za naše otročiče najsrečnejša, začelo je že njegovo žalostno življenje. Mati je šla v neko bližnjo vas na semenj, da bi kupila malo žita. Doma je pustila šestletnega dečka, z opominom naj ne zapusti hiše. Ko se je zmračilo in so sosedje brez matere prišli domov, se jo dečka polotil strah v hišici in tedaj je šel poprašat kje je mati tako dolgo zaostala. Tu je moral izvediti resnico. Uboga žena je prišla v roke nekemu trgovcu s sužnji. Akoravno je bil mlad, občutil je deček velikost svoje izgube. Sedai ni bilo za njega več obstanka v hiši. On hoče in mora svojo mater dobiti. Povsod jo kliče. Glej, tu se mu bliža nek mož, kateri ga potolaži in pomiri in mu celo zagotovi, da ga bode k materi popeljal. iS'ato ga pelje ob podnožju nekega holma v dolinico, kjer deček v resnici med drugimi ženami vidi tudi svojo mater. Presrečen hoče k nji iti, da bi je spet ne zgubil. Ali ropar ga drži trdno in namesto da bi se ga usmilil, vrže ga k nekemu kupu enako vlovljenih dečkov. Tu je pridružen k njim ter dobi verigo na nogo. Sedaj se mora zadovoljiti od daleč gledati svojo mater. In vedno, vedno jo gleda, s srčno željo k nji priti vsaj v zaupanju da bi isti gospodar še njega kupil... Crez nekoliko časa se podamo na pot, in nas pripeljajo v Waay.
Tukaj nas postavijo na trg. >Mi čakamo svojo usodo. Za me je vse zgubljeno. Jaz sem prodan in se ne morem nikdar več
vrniti k svoji materi. Vse stokanje ne pomaga nič. Neusmiljeno ženo nas naprej. S to imenovano hrano, neki zmes vode in moke, smo š'i skoz puščavo. Mnogo mojih sotrpinov je pomrlo na tem petmesečnem potovanju. .laz sem ostal, akoravno mlad in kruto ravnan, pri življenju in bom dobrotniku, kateri me je odkupil, vedno kvaležen. — .laz pa, ki živim med tem divjim ljudstvom, upam in prosim še zanaprej za Vaš dar, ki edini omogoča to usmiljeno delo.
Sužnjev škapulir.
Povesi ix črnega dela srelo.
Od Aleksa Halke.
(Nadaljevanje1,
Od svote, katere je prinesel, ostalo je le še malo denarja. Misijonar je že bolel z okupljenimi oditi. Tužno upitje, klici na pomoč zaostalih so mu zmirom v i šesili doneli. Misijonar je hotel, je moral biti gluh tem glasom, akoravno so razdirali njegovo srce, kar ga naenkrat revna zamorkinja krčevito zagrabi za konec njegovega talarja in ga prosi:
„Ostani, oče, ostani! Le enega še odkupi, samo edinega!'' Pri tem kaže zamorskega mladenča, ki oddaljen od drugih stoji vtopljen v mislih. Tudi njemu so roke in noge vklenjene, in ako se ne motimo, z težjimi verigami kakor pri drugih jetnikih. Vendar nikoli ni na pomoč klical, kakor njegovi sotrpini. Ponos in odločen pogum se razločno razvidita na njegovem obrazu.
Obraz misijonarjev razsvetli žalostno veselje. „Pavel! Ali si to ti ? Ti eden iz mojih najpridnejših !" zakliče in teče k njemu. „0h! Ua bi le te še oprostil!"
„Za njega bi moral še čez trikrat toliko denarja dati, kakor jih sedaj še imaš", omeni zlobno kupec s sužnji. „Ti ga ne dani tako dober kuj), kakor druge. Poglej le te grudi, ta pleča, ta hrbet! Ta ponese dvojni naklad slonove kosti. In razun tega mislim se še na poseben način maščevati na tem trdoglavnim mla-denčem. Torej ni za celo tvoje zlato na prodaj !"
Plamenito pogleda mladenič, in naglo odgovori Arabcu : „Prihrani si svoje besede; čeravno bi me dobri oče hotel odkupiti prosil bi jih, da tega ne storijo". Potem se obrne do mi-
sijonarja ter mu reče : „Da, oče, jaz sem mlad in morem mnogo prenesti; pusti me torej. Tisto-le pa odkupi! Pri naši materi v nebesih za to te prosim !u In tu je pokazal na svojo telesno mater. Tekmovanje najžjahtnejše vrste se je sedaj začelo med ubogo zamorsko ženo in njenim sinom.
Trgovec s sužnji je potegnil s poslednjim, ker njemu ni veliko mar za slabotno žensko. Tako se je konečno misijonar vdal prošnjam visokomislečega mladeniča in dii svoj slednji denar, da odkupi njegovo mater. Oproščena je bila pa brez tolažbe.
Napočil je trenotek ločitve. Užaljena oklenila je uboga žena zadnjikrat svoje roke okoli vratu sina. Njene ustnice držale so se njegovih, gledala mu je v očesa, hotela si je njegov obraz na večno v spomin vtisniti.
„Dovolj, uboga mati", opominjal je konečno misijonar. „Pokaži sedaj, da si kristjana. In ako Pavla na zemlji več ne vidiš, v kristijanskih nebesih, o katerih sem tebi pogosto govoril, tam ga zopet najdeš". Reva pa teh besedij ni slišala. Brezglasno padla je na tla poleg svojega sina. Grenka ločitev jo je pripravila za nekoliko trenotkov ob zavest.
„ Vzemi to, Pavel', pošepetal je misijonar mladeniču, kadar ravno trgovec s sužnji ni tje gledal, in stisnil je njemu škapulir brezmadežnega spočetja v vklenjeno desnico. „To je znamenje, katero nosijo otroci nebeške matere. V trenotku nevarnosti vrzi si ga okoli vratu. Marija pomaga! To boš zvedel. Ostani zvest in stanoviten".
Mladenič je hotel odgovoriti, pa ga je že stražnik na znamenje odtrgal od strani misijonarija. Tabor se je vzdignil. Karavana se je zopet začela gibati. Misijonar se je med tem z oproščenimi zamorci, in z Pavlovo materijo, v misijon povrnil. V srcu vseh odkupljenih vladala je radost in veselje nad zopet pridobljeno svobodo. Tudi prebivalci misijona so se veselili z vestjo, da jim noben napad več ne grozi.
Edino srce materino je bilo potrto.
O, ve matere omikanega sveta, ki menite, da morate britko žalost prenašati, kadar se vrata odgojevalnega zavoda za nekoliko mesecev za vašim otrokom zapr6, ki mislite žalosti umreti, ako Bog vaših ljubih k sebi vzame, pomislite na Pavlovo mater, in naj vas ni žal majhnega darca, katerega izročite delu oproščen j a sužnjev! Vašim lastnim otrokom bo Bog povrnil, karkoli ste storili za uboge zamorce.
(Dalje sledi).
Kratka misijonska poročila.
TJele. Prečastiti prelat premonstra-tenzov piše glavni voditeljici naše družbe kakor sledi : „Katoliško prebivalstvo v Uele štfje približno 3350 duš, in nekoliko stotin katehumenoev se je v teku leta 190H vpisalo. Tri Sirotišnice štejejo nad 800 otrok, in število zgradenih kapel je narastlo na 26. Nimamo naznaniti nobenega smrtnega udarca izmed osobja misijonarjev, ki obstoji iz 10 duhovnikov, 9 bratov in 10 sester. V Gumbari se je zgradilo novo poslopje za sedež misijonarjev, ki je nekoliko trdneje, kakor prejšnje. Tudi se bo zidala novo cerkev, ki ne bo nič manj lepa, kakor ona v Amadi. Podpiranje kristjanov in vzdrževanje katehistov, nas stane mnogo truda. Toda mi s* zanašamo na darežljivost katoličanov, katera nas ni nikdar zapustila.
Praznik sv. Terezije v Linzoli (francoski Kongo). O. Doppler, iz družbe oo. Sv. Duha, pišs nam v pismu datiram m dne 15 oktobra prošlega leta: „Danes sem blagoslovil malo kapelico, katero so kristjani in katehu-meni neke naše postaje katehistov pod varstvom sv. Terezije sezidali. Ker lahko v teh kapelicah, za silo pripravljenih, hranimo „Najsvetejše", dokler se v tem kraju mudimo, smo imeli popoldne sv. blagcslov, in v resn;ci ni to nobena navadna prikazen, imeti cerkveno petje in ceremonije v divjem okraju Kongo in pod slamnato streho. Hvala za požrtvovalnost naših katehistov da praznu-
jemo sem ter tja take male slavnosti v pragozdu, katere so zelo nabožne in koristne.
Iz Nemške-vshodne-Afrike nam poroča P. Ruedel i/, misijonske diužbe sv. Benedikta: „V notranjih postajah so se naši misijonarji zopet pridno lotili gradenja, ali od vseh krajev prihajajo poročila o lakoti, katero dobimo pri vsaki ustaji. Delavce se dobi le za hrano, za denarje ne. lliž je osemkrat dražji kot prej. — Tolažilno poročilo je prišlo iz Kvire, namreč prvo sv. obhajilo tridesetih deklic, katere je lanski upor ob srečo pripravil".
Dežela Ifamakvanska. Suša je še zmeraj. Ud meseca julija do 15. novembra ni padel ne dež ne rosa. Vojna v veliki deželi Namakvanski traja naprej, in ni misliti na hitri konec.
Mongala (belgijski Kongo). O.
Fonce, vodja misijonske postaje v Novem-Antverpnu poroča, da dži napraviti železen čoln, v katerega se bo pozneje del parni stroj, ako se doloži še 2000 fr. k nabrani svoti. Medtem se ga mora še veslati, in tako je ta čoln velike koristi za misijonarje.
Misijonska postaja OO. Frančiškanov v Beiri. O. Rafael piše, da otroci berejo, pišejo in da se uče godbe, kakor tudi mizarstva, čevljarstva in krojaštva. Ima namen delavnice povečati, da bi se več črnih otrok sprejelo, a pomanjkujejo mu denarna sredstva.

„Delo najbolj božje je sodelovanje za zve-ličanje duš!"
Geslo družbe Sv. F. Klaverja.
Ponatis člankov iz „Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov.
Izdaja Klaverjeva družba v Solnogrudu. — Tisk tiskarne Amati Ilonoli v Trstu. Odgovoren urednik: Anton Slamič.
Od 1. do 31. januarja 1907.
a).	V denarju:
Za afriške m sijone: Karla Kovačič 2 K; preč. gospod Avguštin Jager ■20 Iv ; preč. g. Vincenc Tomagnin 2 K i prež. g. Josip Kohic 1 K; po prež. gospodu Tul 40 v.: Jernej Stern 2 K: Pangrac Baloh 1 K; Župnija Kainnje 10 K ; M. Ravnik 60 v. Marija Dominis 3 K, 50 v. ; Franc Čugelj 7 K, 50 v : preč. g. župnik Krejči 10 K : po preč. g Krejči od M. Weber 2 K; Ana Pip 1 K; Marija Vogel 5 K; Janez .Tenčič 10 K, 60 v.; Antonija Devet 1 K, 60 v. ; Peter Trebeč 1 K : preč. gospod Božič 10 K ; preč. gospod Jane-zič 1 K ; preč. g. župnik Pfajfar 9 K.
Za sv. maše: Elizabeta Metlikovec 2 K; M. Gustinčič 6 K ; po Kuntarič
2	K; Janez Jenčič 46 K.
Za stradajoče: Družina Mlakar 7 K, 30 v.; A. Jerman nabrala 15 K ; po E. Globočnik 1 K ; po Kuntarič od L. Vider 2 K.
Za odkup sužnjev in poganskih otrok: Franc Engelsberger 3 K; Franc Fakin za svojeca krščenca Franca 6 K ; po M Brenčič od K M. S. za eno .zairiorčko 20 K ; E. N. N. za eno zamorčko 20 K; E. K. K. za eno zamorčko 20 K.
Za kruh sv. Antona v Afriki: Marija Knož 5 K ; Peter Pečolar 40 v. : Janez Pečolar 40 v.: po Francu Kupčič : M. H. 10 K; F. K. 8 K; I. G. 2 K: Helena Mumo 1 K : P. Tomažič 3 K ; Ana Kot 2 K: preč. g. Palir 2K; Franc Fakin 2 K Apolonija čaner 1 K : Marija Bulinger 1 K ; M. Germad-nik 1 K; Ana Lanišnik I K; J. Žnideršič nabral 4 K, 80 v.; po Kuntarič od A. Kobi 40 v.: Marija Germeki.r 1 K, 30 v.; Uršula Ulaga 1 K; po Uršuli Ulaga od M Cilšek 2 K: Puhreiter 1 K; M. Brenčič 20 v.; M. Režeta l K : po Košak od Kušpar Ko.-ak 2 K ; E. Košak 40 v.; Julijana Sed-minik 20 v.: po Francu Ravnik 13 K, 70 v.; Marija Skorjanc 1 K ; M. Tev-žič 40 v.: preč. g. župnik I. Nagi 4 K, «0 v.; .lanež .Tenčič 10 K; J. Žnideršič 1 K . po Martinu Kot od J. Udr h 1 K; M. Kajtna 4 K; J. Krastnik 1 K.
Za vinar sv Petra Klaverja : Janez Pečolar 60 v.; Peter Pečolar 60 v.; Peter Trebeč 60 v.; Vincenc Muškovic 60 v.; Ana Magajne 60 v.; Franc Bubnič 60 v.; Ana Sernak 9 K; Janez Žnidaršič 18 K, 86 v.; Franc Nastron 8 K; Andrej Makorič 60 v.; Ursula Ulaga 12 K, 40 v.; M. Brenčič 6 K, 40 v.; M. Šuman 60 v.; M. Rešeta 6u v.; Alojzija Kocmut 4 K; razni dobrotniki po Petru Pačolar 3 K, 61) v.; Ivana Bari 14 K; Končan 8 K.
Za bele Očetje. Za semenišče v severni Viktorija Nyanzi: Po Kuntarič nabrano 2 K, 3 ) v.
Za družbo sv. Petra Klaverja. Po vspeševalni prinosi: Preč. kanonjk J. 1'avletič 2 K; preč. g. župnik Gerčar 2 K; F. Vidovič 2 K; J. Perdili 2 K ; J. Esih 2 K: pieč. g. župnik Smid 5 K; preč. g. župnik Jemec 2 K; preč. g. župnik Lodnik 2 K ; M. Ferk 2 K; Elza Globočnik 2 K; preč. g. župnik Atteneder 2 K: Peter Trebeč 2 K; M. in F. Pavletič 5 K; Ana Go-vešek 2 K; Gabriela Gosti 2 K: Marija Fon 2 K; Apolonija Kavčič 2 K; L. Dugar 2 K; preč. g. Valentin Jereb 2 K; M. Lemeš 2 K; Neža Vurkelc
3	K ; M. Drobeč 2 K ; M. Skorjanc 3 K : preč. g. Šmid 2 K ; Matia Ražun 2 K ; Neža Šabec 2 K ; Jera Tominec 2 K ; Ivana Gorjup 3 K; F. Mihelčič 2 K; M Sporen 2 K; Janez Auguštin 2 K; Mina Bogataj 2 K; M. Žibret 2 K; J. Krovat 2 K; M. Šubič 2 K; F. Berčič 2 K; N. Berčič 2 K ; J. Rant 2 K ; preč. g. župnik Sitnenec 2 K; Peter Pečolar 2 K; Hrastnik Martin Ana, Terezija, Frančišek, Marija, Jožef, Marija 14 K.
Skupna Svota: 54t) K, '2« vin.
b).	V predmetih:
Uršuline v Stari-Loki: znamke in razne stvari; preč. g. župnik Pfajfar : mašni plašč.

£

3«
v
Častilci sV. Petra ^laVerja
posebno vi manj premožni
pristopite vsi
k »Vinarju sv. Petra Klaverja za Afriko".
Ne milijoni bogatinov, temveč vinarji revežev vzdržujejo misijone.
* P
I
lie
i
||6
■ mtSMm.- --
lie
F
Mesečni prispevek: 5 vinarjev.
Vsak udeležnik sprejme lepo podobico in blagoslovljeno svetinco sv. Petra Klaverja.
Kdor pridobi 20 udeležnikov, nabira mesečne prispevke in jih pošilja družbi sv .Petra Klaverja, je imenovan (aj za
- nabiralca (nabiralko).---
Nabiralci morejo zadobiti vse odpustke podeljene družbi sv. Petra Klaverja. Udeležitelj sploh so deležni svetih maš, oziroma sv. obhajil in molitev po tej družbi podpiranih, misijonarijev, misijonskih sester, kakor tudi pokristjanjenih J zamorcev.

Natančneje se poizvfe v posebnih pravilih. Zahteva naj se jih od družbe sv. Petra Klaverja, Trst, Via Fontanone 4, in Ljubljana, Frančiškanske ulice 8.	j?