kamniški obćan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • STEVILKA 6 JULU 1962 CENA 20 DIN Leto vstaje -1941 - na Kamniškem V CETRTEK, 19. JTJLJJA 1962, JE UREDNISKI ODBOR »KAMNISKEGA OBCANA« POVABIL NA RAZGOVOR O VSTAJI NA KAMNISKEM PREZIVELE UDELEŽENCE. RAZGOVORA SO SE UDKLE2ILI: TOMO BREJC, MARICA BREJC, FRANC AVBELJ, JOZE JERAS, BRANKO POLJANSEK, LAĐO PODBEVSEK, ALBIN VENGUST, FRANC ZORE IN IVAN ZORE. TOMO BREJC o vstaji na Kamniškem »►Na Kamniškem vstaja ni po- tekala tako kot po vsej Gorenj- ski. Na začetek oborožene vstaje so v posameznih okrožjih odločil- no vplivale različne okoliščine. Predvsem je bil to sestav vodilne- ga partijskega kadra v okrožju, realno in pravilno sastavljeni plan prvih vojnih akcij, njih izvedba, dalje stopnja oborožitve edinic, njihova borbenost itd. V kranj- skem okrožju je hitrejši razvoj partizanskih akcij že v začetku zavrlo dvoje neugodnih dejstev: pri i/bij'i okrožnega vojaškega vodstva nismo imeli najbolj sreč- ne roke, mimo tega pa se je so- vražniku posrećilo, da je že prve dni vstaje iztrgal iz vrst vodilne- ga kadra take borbene tovariše, kot so bili Janežič v Tržiču, Sto- šič v Kranju itd. V jeseniškem okrožju je bilo sicer vojaško vod- stvo dobro, imeli pa smo dokajš- nje težave z mobilizacijo v parti- zane, v kamniškem okrožju je majhna slabost v konspiraciji za- krivila, da nismo izvršili v noći od 27. na 28. julij ene izmed pred- viđenih akcij v kamniku. Sin iz- dajavca Beča je sicer malo vedel o pripravah za vstajo, a je to po- vedal očetu, ta pa Nemcem. Prva značilnost narodno osvo- bodilnega boja na Gorenjskem bi Pila mo mojem mnenju, enotnost vojnih akcij na vsem področju. Okvirni nacrt teh akcij smo po navodnih tovariša Zagarja izde- lali na znanem posvetovanju 17. oziroma 20. julija 1941 na Jelo- vici. Tcdaj smo tuđi določili da- tum vstaje. Naloga vojnih komi- tejev po okrožjih je bila, da so ta nacrt podrobno obravnava'ii in ga ustrezno prilagodili posameznim posebnostim okrožij. "Vstaje na Gorenjskem nišo sestavljale samo posamezne akcije proti okupator- jevim vojaškim edinicam ali vo- jakom, marveč je bila to resnično organizarana vstaja, ki je poteka- la po vnaprej določenem nacrtu. Druga značilnost bi bila v tem, da smo s širšo organizacijo OF na Gorenjskem začeli sele v dru- gi polovici septembra 1941, ko smo mogli uporabiti že velike iz- kušnje OF v Ljubljani. Tretja značilnost: oborožena vstaja je odločilno vplivala na spremembo mišljenja ljudi in je izredno učvr- stila vere v zmago osvobodilnega gibanja. Politično razpoloženje ljudi na Gorenjskem bi se dalo označiti nekako takole: takoj ob začetku okupacije so ljudje upali, da i'ašizem le ni taiko krut, kot smo govorili mi. Tako razpolože- nje nam je ćelo nekoliko oteževa- lo priprave za vstajo. Ko pa so Nemci začeli izseljevati, se je raz- položenje izredno naglo obrnilo v naš prid. Zaupanje v naš politični aktiv je začelo rasti neverjetno hi- tro, ker so ljudske množice začelo sp^/navati, da smo govorili resni- c<5, ko smo opozarjali, da je '<>- šizem obsodil naš narod na smrt. S samo vstajo, katere nemajhna zasluga je tuđi v tem, da je sko- raj docela zavrla množično pro- seljevanje, pa so ljudje dobili vc- ro v lastno moč, spoznali so, da okupator ni niti vsemogočen niti neranljiv in so začeli upati v re- šitcv, katere poroštvo so bile prav naše partizanske edinice. Menim, da je vstaja v kamni- škem okrožju tako lepo1 uspela predvsem tuđi zato, ker je v okrožju obstajala dobra partijska organizacija, ki nj poznala opor- tunizma, ki je bila borbena in di- sciplinirana. Med ljudstvom je uživala zaupanje in ugled, čeprav so jo '•esiavljali večinom.i mlajši ljudje in čeprav številčno ni bila močna. V političnem in vojaškem vodstvu je vladala popolna enot- nost mišljenja in akcije. Vse to so bili pogoji ia dober uspeh, ki smo ga dosegli. Vstaja na Kamniškem pa je marsikaj prispevala tuđi k NOB na Slovenskem. Kamniški bataljon si je v boj ih z Nemci pridobil velike vojaške izkušnje, ki so bile v marsičem zelo dragocene tuđi za ostale par- tizanske edinice na Slovenskem. Zdi pa se mi, da je bilo še po- sebno1 važno spoznanje o usodni povezanosti partizanskih vojaških akcij s političnim delom na te- renu. Zmaga Mengeško-moravške čete pri Mohorju nad Moravčami je tako navdušila prebivavce, da so sami začeli prinašati v gozd hrano in opremo, ne da bi sploh natančno vedeli, kje so trenutno partizani. Nasprotno pa so neka- teri neuspehi naših enot tuđi po- litično slabo vplivali na terenu.-« 25. maja 1941 so v kamniškem partijskom okrožju ustanovili vojnorevolucionarni komite, ki so ga scstavljali đr. Marjan Derma- stia, Tone Šturm in Stane. Zerov- nik. Ta komite, ki je delal v naj- večji tajnosti, je začel pripravljati upor v sođelovanju s posamezni- mi najzancsljivcjSiini komunisti. Zbiral je orožje in municijo ter organiziral šest borbenih grup, in sicer v Crni, Domžalah, Duplici, Kamniku, Mengšu in Radomljah. V kamniško okrožje je prišel Tomo Brejc-Pavle, ki je »prinesel od CK KPS ukaz o začetku obo- roženega upora v kamniškem (Nadalj. na Z. strani) TOMO BRETC-PAVLE, organizator vstaje na Kamniškem Aktivnost KPS se je ođražala v propagandi za vstajo na Kamni- škem. O tem priča tuđi gornji dokument (Nadalj. s 1. strani) okrožju. Začel naj bi se v nedeljo, 27. julija 1941, opolnoči. Na tem sestanku smo sklenili, da je treba izvršiti tele sabotažne akcije: 1. blokirati vse ceste, ki vodijo v kamniško okrožje in to bodisi mi- nirati cestišča ali soteske, preko katerih vodijo, če to ne bi bilo mogoče pa jih zatrpati z drevjem, ki raste ob cestah; 2. pretrgati in porušiti vse telefonske zveze na področju okrožja; 3. porušiti že- lezniško progo Ljubljana—Kam- nik, in sicer na odseku med Du- plico in Domžalami; 4. zažgati skladišče bencina na Zapričah pri Kamniku in skladišče bencina v Domžalah ter napasti žandarme- rijsko postajo v Kamniku. Naloge posameznih grup so bile naslednje: 1. kamniška grupa naj zažge skladišče v Kamniku, na- pade žandarmerijsko postajo in poreze telefonsko napeljavo okrog Kamnika; 2. grupa iz Crne naj minira cesto in mostove na Crniv- cu; 3. dupliška grupa naj minira most čez Kamniško Bistrico na Duplici ;n razdere železniško pro- go med Duplico in Homcem; 4. mengeška grupa naj uniči telefon- ski vod iz Meng.ša v Jarše in na- peljavo ob kamniški progi, minira del železniške proge med Jaršami in Bodico, razbije nemške napise po Mengšu in zažge kakšen ko- zolec žita, ki so ga pustili ljudje, ko so jih Nemci preselili; s pose- kanjem dreves naj onesposobi za promet cesto Mengeš—Kranj ali pa Mengeš—Vodice; 5. radomelj- ska grupa naj uniči mostove od Homca do Do-mžal in zapre cesto, ki vodi od Bistrice proti Kamni- ku; 6. domžalska grupa pa naj zažge skladišče bencina v Dom- žalah ter onesposobi cesto proti Moravčam in podre most pri Iha- nu. Po izvršenih akcijah naj se zbe- rejo grupe na naslednjih mestih: — domžalska na Lazah pri Krum- perku, — črnska, dupliška in kamniška na Kratni, — mengeška v Mengšu pri kam- nolomu, — radomeljska pa v kolovških go- zdovih. Iz vseh teh grup naj se osnuje Kamniški bataljon, ki sem mu bil postavljen za komandanta. Za ko- misarja smo določili Toneta Stur- ma, za intendanta Maro Derma- stia, za orožarja pa Lojzeta Ber- ganta. Roman Potočnik naj bi prevzel dolžnosti sekretarja Par- tije na terenu. Bataljon naj bi se- stavljale štiri čete, in sicer Kam- niška, Radomeljska, Mengeška in Domžalska, in vsaka naj bi štela okrog 20 borcev. Takoj po sestan- ku, torej od petka popoldne dalje pa vse do nedelje zvećer, smo se sestajali s posameznimi grupami. Tone Šturm je imel sestanek z dupliško, jaz pa s kamniško gru- po. Na teh sestankih smo tovariš:: obvestili o akcijah in pripravan nanje. Ponovno smo jim obrazlo- žili namen borbe in jim prikazali, da je najveeja dolžnost zavednega proletariata Slovenije in Jugosla- vije ta, da žrtvuje vse sile za čim uspešnejšo in čim množičnejšo borbo proti okupatorju, kajti osvoboditev izpod okupatorjevega jarma je odvisna samo od naše lastne borbe in borbe Rdeče ar- made. Jugoslovanski proletariat mora takoj v boj, da razbrememi nem.škj priti.sk na sovjetsko fron- to. Za kraj in začetek vstaje člani grupe na teh setankih še nišo iz- vedeli. Povedali pa smo jim, da so od trenutka, ko se sestanek neha, mobilizirani za borbo in da morajo biti vsak ča pripravljeni za odhod na akcijo in v partizane. Clani partije, s katerimi smo ime- li še posebne seslanke, pa so mo- rali v nedeljo do večera obvestiti posamezne tovariše, da se bo vsta- ja začela tistega dne opolnoči « (Dr. Marjan Dermastia-Urban). O delu grupe v Crni pripovedu- je Franc Podstudenšek-Rok: »Pri- prave za vstajo na našem pod- ročju, v dolini Crne, je vodil Lud- vik Pezdir — Roman Potočnik. Zvezo z nami, bili smo večinoma rudarj] v rudniku kaolina, je do- bil po našem domačinu Jožetu Vi- dru, ki je bil pomočnik v njegovi čevljarski delavnici v Radomljah. Pred začetkom vstaje smo imeli nekaj sestankov. Sestajali smo se na Jeranovem na prostem, naj- večkrat v gozdu nad Mihovčevim mlinom. Tako smo delali zato, ker so Franca Poznika, Generoza Si- tarja in Ivana Sušnika, ki so bili člani partije, hitlerjevski plačan- cj tedaj že zasledovali. Do dneva vstaje smo pripravili okrog 50 kg razstreliva in nekaj vžigalnikov, ki nam jih je prinesel Jakob Mo- lek iz Kamnika. Za akcijo samo pa smo se razdelili v dve skupini in vsaka posebej je dobila določe- ne naloge. Na predvečer vstaje je Franc Poznik pripeljal k meni Emila Grziniča, ki ga je poslal Tone Sturm. Po kra.jšem razgovo- ru sem ga odvedel v domačo hišo, po večerjl pa sem povedal očetu in bratu Janezu, da borno nooojš- njo noč izvedli vrsto sovražnih akcij in ju povabil k sodelovanju. Grzinič jima je razložil, da se bo- do to noč komunisti in zavedni državljani uprli okupatorju in da bo po vsem kamniškem okrožju precej grmelo. Oba sta bila pri- pravljena sodelovati in okrog osmih zvečer smo odšli z našega doma na zborno mesto, ki smo ga določili na desnem bregu reke Cr- ne pod hišo Franca Romšaka. Tu so nas že čakali vsi drugi, ki smo jih obvestili o akciji. Razdelili smo si straže in določili tovariše, ki naj bi šli v rudnik po razstre- livo. Vrafar pri rudniku nam je j/.ročil ključe skladišča in karbid- no luč. Previdno smo naložili ne- kaj zabojev streliva, vžigalno vr- vico in vžigalnike in se vrnili po strmem klancu proti cesti, ki smo jo na tem kraju imenovali Pirče- ve vijuge. Na robu ceste smo zlo- žili tovor k tistemu, ki smo ga prinesli s seboj, postavili straže in takoj začeli kopati dve jami. Na- polnilj smo ju z razstrelivom in pripravili vžigalne vrvice. Po končanem delu smo pustili na mostu stražo in odšli po cesti do Vaniškovega in Potoškega mostu. Tam smo pod nosivce položili raz- strelivo in čakali, da je ura kaza- la pet minut pred polnočjo, kajti ukazali so nam, da je treba akcije začeti natančno ob polnoči. Tedaj smo na obeh mostovih hkrati pri- žgali vrvice. Na enem sem jo pri- žgal sam, na drugem pa Karei Lo- gar in moj brat, Janez. Čez nekaj trenutkov se je oslepljujoče z;i bliskalo in močno zadonelo. Vy. naokrog po dolini in visoko po strmih hribih je padalo kamenje in deli lesenih mostov. Takoj z;i tem smo se vrnili pod serpentine in z bratom Janezom sva tuđi tam prižgala vrvice. Eksplozija je zadonela še huje kot pri mosto- vih. Na drugi breg reke Crne je padalo kamenje in na bližnjih kmetijah so popokale vse sipe. Po akciji smo se vrnili domov. Gr- zinčič je noč prespal pri meni, /.jutraj pa je odšel v Kamnik. Druga skupina se je zbrala v Zs:. Crni pri kmetu Francu Smeres niku. Na kraju, za katerega srnu se dogovorili, so posekali drevj,' ter navalili na cesto debla in vc like skale. Tako so cesto popolno ma onesposobili za vsak promet.- Pri Kamniku so> se zbralj člani k;imniške grupe. Razdelili so se v manjše skupine, ki so zvečer otl- ?.lc na akcijo. Svojo naloRo je do- bro opravila le skupina, ki je, pri Podgorju po/aKala telefonske dro- Kove in potrgala žice ter tako pre- kinila '/.vezo med Kn ni nikom in Kranjem. Druge akcije v Kamni- ku se nišo posrećile, ker je izda- javec F. Beč obvestil gestapo o pripravah na vstajo. Zato je sku- pina, ki se je skrivoma približala skladišću bencina na Zapričah padla v zasedo, pri čemer so M. Kolarića ranili in ujeli. Skupini, ki sta bili dolooeni, da zažgeta bencinsko ćrpavko in gestapovske garaže, sta se nenadnega strclja- n,),a v Kamniku prestrašili in čla- ni 90, ne da bi izvršili nalogo, odSli domov. Drugega dne so Nemci večino teh ljudi aretirali. Postavili so tuđi zasedo pri Pero- vcm na brvi, ki vodi če/. Bistrico na Kratno in preko katere bi mo- rala kamniška grupa pri ti na zbi- (Nađalj. na 3. strani) Sestanek vojno-revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje pri opekarni v Volčjem potoku (risba: Dore Klemenčič-Maj) Križkarjeve smrekice, zborno mcstc> prvih partizanov iz Kadomclj pri Kamniku Dr. Marjan Dermastia-Urban, komandant Kamniškega bataljona daje zadnja navodila pred napadom KAMNIŠKI OBCAN 2 (Nadaljevanje z 2. strani) rališče. Zaseda Je ubila dva sko- jevca, Miklavčiča in Mlakarja, ki sta hotela po končani akciji na Kratno. Mlađinca sta pađla kot prvi žrtvi vstaje v kamniškem okrožju. Tuđi dupliška grupa se je za izvršitev nalog razdelila v već manjših skupin. Prva skupina je v tovarni Remcc na Duplici one- sposobila nekaj stro.jev, druga je uničila telefonske zveze, tretja pa zažgala dupliški most čez Bistrico. O akciji na Duplici pripoveđu- jeta Mirko Jerman in Tone Sturm: «V Smarci in na Duplici so pote- kale prve priprave za vstajo po- dobno kot v drugih krajih: zbirali smo orožje in pripravljali bojno opremo, ugotavljali razpoloženje posameznih tovarišev in jih sku- šali pridobiti za vstajo. Se pred začetkom vstaje smo napravili tri uspelo napisne akcije po Smarci, Nožicah in nekaterih homških hi- šah. Napisali smo: ,Dol s fašiz- mom!', ,Zivela svoboda!', ,Zivela ZSSR!'. Datumov se ne spomi- njam več natančno, vendar mi- slim, da je bila prva akcija na dan, ko so Nemci napadli Sovjet- sko zvezo, to jo 22. junija, druga čez teden dni, tretja pa približno tuđi teden zatem, vsekakor pa po prvih selitvah in verjetno res 8. julija, kot je zapisano v nemških arhivih. Za akcije sem odgovarjal jaz, sodclovali pa so tuđi Rudi Boljka, Anton Sešek, Albin Za- bavnik in moj brat Stanko. Barvo in čopiče srno dobili pri mojem bratu Etbinu, ki je imel trgovino v Smarci. Čudno, da Nemci po prvi akciji nišo pokazali kakšnega posebnega vznemirjenja. Edino homški občinski komisar je po- klical na sestanek vse obrtnike in trgovce iz občine, vendar jim je zagotavljal, da so Nemci prepri- čani, da so prišli ,banditi', ki so popisali zidove s protinemškimi gesli, ž avtom iz Ljubljane. Po drugi akciji je ponovno sklical iste ljudi; tedaj pa je že izjavil, i se sestanka prav tako moral udeležiti, slučajno v planine. Na tem nestanku smo se dogovor.li da se borno zbraii zveČer ob pol dvanajstih pri dupliškem jezu in, katere somišljenike borno obve- vestili o akciji. Ob določeni uri se nas je zbralo blizu 15, in sicer Tone Sturm, ki je akcijo vodil in bil že od 22. junija 1941 v ilegali, Vinko Dobaj, Stanko Grilanc, Kočar, Berto Kodrič, Julij Oce- pek, Tone Sešek, Pavle Ulčar, Al- bin Vengust, Stane Zerovnik in Stanko Trebec z Duplice ter še dva ali trije, katerih imen pa se ne spominjam več. Tovariš Sturm nam je razloži 1, kakšne so naše naloge. Nekaterim so se zdele tež- ko izvedljive, ko pa smo zagledali velik ogenj nekje pod Smarno go- ro, smo se odločno lotili postav- ljene naloge. Po akciji smo vsi, ki sem jih naštel, odšli na zborno mesto na Kratno, drugi dan pa je prišel za nami še Vavpotičev po- močnik. V partizane je šel tuđi Rudi Boljka, ki pa se jo priključi! Kadomljanom. Za komandirja na- še čete, ki naj bi jo sestavili po odhodu v partizane, je bil prvotno določen Rafko Fornezzi, po na- rodnosti Ceh, za namestnika pa Julij Occpek. Ker pa se je prvi skesal, drugi pa odšel že čez tri dni na teren, je nato komandant Urban postavi] za komandirja mene.« (Mirko Jerman). »Ob pol dvanajstih smo se zbra- li člani dupliške grupe. Naša na- loga je bila, uničiti most čez Bi- strico in razdreti železniško progo na Duplici. Nato smo se razdelili v dva dela. Da nas Nemci ne bi presenetili, saj smo bili komaj ne- kaj več kot dva kilometra odda- ljeni od Kamnika, smo na treh krajih ob cestah, ki vodijo k mo- stu, streljaj od njega postavili po enega tovariša s puško ali pištolo. Ker smo vedeli, da most ne bo gorrl, če ga ne borno polill s pe- trolejem ali bencinom, smo odšli v tovarno stolov, kjer so vedno imeli večje količine bencina, ki so ga potrebovali za prevoze in men- da tuđi v proizvodnji. Najprej smo poiskali nočnega čuvaja Franca Bernota. Povedali smo mu, da se je začel boj proti okupatorju in naj brž izroči ključe od skladišča bencina. Ko nas je videl oborože- ne, se je zelo prestraši! in izdavil, da bo naredi] vse, kar hoćemo. Na- to smo mu še zagrozili, da ga bo- rno ustreliili, če bo Nemccm izdal, kateri tovariši so se udeležili akci- je. Ražen tega smo ga, da Nemci ne bi mislili, da je povezan znami, zvezali in mu zamašili usta ter uka- zali, naj leži do prihoda Nemcev na mestu, kamor smo ga položili. V skladišču smo našli dva soda po 200 litrov bencina. Pograbili smo prvega in ga zakotaliii na most, kjer smo ga odprli in razlili vse- bino ter nato zažgali. Ker pa je bil most iz debelih brun in iz hrastovega lesa, se ni vžgal tako, kot bi mi radi. Ogenj je kmalu ugasnil. Zato smo se vrnili po dru- gi sod v tovarno, nekaj pa jih je šio k sosedom po butare. Ko smo privalili še drugi sod in ga od- prli, smo presenećeni ugotovili, da v njem ni bencin, temveč telečja kri,'ki so jo v tovarni uporabijali za barvanje stolov. Ker bencina v tovarni ni bilo več, je eden od nas odšel po ključ k poveljniku gasivcev na Duplici, da bi dobili bencin v gasivskem domu. Ko smo dobili ključ, je nekaj tovari- šev odšlo ponj. Izpraznili smo mo- torko in prinesli gorivo na most. Drugi pa smo medtem začeli s krampi in koli trgati mostnice in jih metati v vodo. Potem smo za- žgali pripravljene butare in se od- pravili na Kratno, nekaj tovarišev pa je odšlo domov. Druga skupi- na, ki je dobila nalogo, da raz- ruši progo, ni opravila svojega de- la, ker ni imela primernega orod- ja.« (Tone Sturm). O pripravi vstaje v Radomljah pripoveduje Ivan Pirš-Rastko: »-V Radomljah in njihovi bližnji oko- lici je vodil priprave za vstajo dr. Marjan Dermastja-Urban. Z dvema tovarišema, Francem Bu- kovcem in Jožetom Pernatom, so bili namreč že mesec dni pred vstajo v ilegali. Nemci so jih ho- teli aretirati, pa so se jim umak- nili. Pred začetkom vstaje smo imeli več sestankov. Vodil jih je vodno dr. Marjan Dermastia, ki je prihajal nanje s tovarišema Bu- kovcem in Pernatom. Na teh se- stankih smo govorili predvsem o tem, da je treba združiti vse sile za boj proti okupatorju. Mimo te- ga smo dobili nalogo, da si mora vsak od nas priskrbeti puško in večjo količino municije, ki naj jo hrani sam. Zbira pa naj tuđi bom- be in razstrelivo, ki ga bodd pd- tem uporabljali vsi borci. 26. ju- lija 1941 je bil zadnji sestanek pred vstajo. Tedaj Jjam je Urban sporočil, naj borno ikripravljenj na oboroženo borbo, dan in čas za- četka pa borno zvedeli kasneje. Drugi večer sta nas moj brat Lu- ka, ki je bil tedaj kandidat Par- tije v tovarni na Duplici in Jože1 Perne, obvestila, da se borno zbra- li ob desetih zvečer v Križkarje- vih smrekicah. Ko smo ob določe- ni uri prišli na dogovorjeno me- sto, smo izvedeli, da borno natan- ko ob polnoči podr'li oba mostova preko Bistrice v Radomlje. Tova- riš Urban nas je razdelil v dve skupini in nekaj pred dvanajsto uro smo bili pripravljeni za akci- jo. Oba mostova smo onesposobili za promet tako, da smo potrgali mostnice in prežgali prečne in podolžne lege. Po opravljenem de- lu smo se zbraii pri glavnem mo- stu pred Radomljami. Tu smo do- ločili, kdo bo šel takoj v partizane in kdo bo ostal na terenu. Opazil sem, da so bili nekateri tovariši že v popolnj bojni opremi. Pri ak- ciji nas ni nihče oviral. Ko pa smo razpravljali, kdo bo šel v partizane, je prišel mimo Franc Sinkovec iz Radomelj. Nekateri smo se mu zakrili, da nas ne bi spoznal, drugi pa so ga ćelo opo- zarjali, naj pazi, ker je most po- drt. Se isto noč je o vsem, kar je videl, obvestil Reparjevega Pep- četa, ki je kasneje posta] znan raztrganec. Pepče je takoj ob treh zjutraj šel k nemškemu komisarju občine in prijavil vse, kar je videl Sinkovec. Povedal je tuđi imena ti stih, ki so bili tedaj pri mostu. Zaradi tega je že po našem odho- du prišla k mostu žandarska pa- trulja, na katero so naleteli Meng- šani, ki so nas proti jutru iskali, in nato vse jutro patruljirali po Radomljah, pred našo hišo pa ćelo ustrelili v zrak. Po tem sestanku smo šlj nekateri domov, drugi, ki so se odločili, da bodo šli v parti- zane, pa so se napo'tili v krom- perške gozdove nad Laže in tam postavili taborišče. Naslednje ju- tro so Nemci vse moške mobilizi- rali za popravilo mostov. Ob de- setih dopoldne je prišla v Radom- lje nova patrulja mengeških žan- darjev. Ves dan so ostali v vaši in iskali podatke. Pri tem. so jim vneto pomagali Alojz Vizjak, zna- ni mešetar, ter Sinkovec in Re- parjev, ki smo ju že omenili. Ob treh popoldne so Nemoi pri- šli aretirat mehanika Slavka Pav- lija, ki ga je Vizjak osumil, da je komunist, in s katerim sta se že dopoldne sporekla v gostilni pri Modru. Ko so se žandarji pribli- žali njegovi hiši, je Slavko skušal pobegniti skozj okno. Zandarji pa so streljali za njim in ga ubili. Nekaj dni kasneje, 10. avgusta, smo hoteli maščevati Slavko vo smrt in kaznovati Vizjaka. V nje- govo stanovanje smo' vrgli bombo, pa je odnesel zdravo kožo. Tuđi drugič, 18. avgusta, nam je ušel. Pozno popoldne, 28. julija, ura je bila okrog 6, so Nemci hoteli aretirati mojega brata Luko. Prav tedaj smo bili na našem dvorišču Luka, sedaj pok. brat Stanko, Ru- di Boljka in Ciril Ravnikar, ki sta tudj kasneje dala svoji življe- nji za svobodo. Pogovarjali smo se in ugibali, kaj bo. V tem so prišli zandarji v spremstvu namestnika komisarja nemške občine Ahlina in vprašali po bratu. Ko jih je Luka zagledal, je skočil v svinj- sko kuhinjo, ki ima prohod na vrt, in jim ušel. Videli so, da so ostali praznih rok, zato so nas pognali v hišo. Nama z bratom so ukazali, naj takoj poišče^va Lu- ko in grozili, da ga bodo drugo jutro ustrelili pred domaćim pra- (Nadalj. na 4. strani) Perovska brv — mesto, kjcr sta pađli prvi žrtvi Požgana tovarna Remtc na Duplici KAMNIŠKI OBCAN 3 (Nadali. » 3. strani) gom. Ce pa ga ne bodo dobili, bo- do vso družino izselili. Ko so odšli, s^a vse povećala očetu, ki pa je ofirnil, da se raje da seliti. Pripomnil je tuđi, da morava vedeti, kaj je najina dolž- nost. Razumela sva, kaj misli, in odšla za drugimi v partizane. Opremo sva naložila v pleve, ki jih je moja žena odpeljala na travnik, kjer sva odbrala svoje stvari in odšla na opekarno. Proti večeru sta prišla za nama še Rudi Boljka in Ciril Ravnikar. Drugo jutro se nam je pridružil tuđi Lu- ka in vsi štirje smo se napotili proti taborišču naše čete. Ko smo prečkali rovsko cesto, smo od da- leč videli brata Toneta, ki se je peljal z vozom. Pomahali smo mu v pozdrav in slovo. V taborišču nad Lazami smo postavili šotore. V vsakem je spalo po pet mož. Sam sem prinesel s sabo 12 šo- torskih kril, ki se mi jih je po- srečilo dobiti ob prevratu. Dnev- no in noćno taborišče je bilo skup- no, v dolinici pod njim pa smo imeli kuhinjo. Z našega področja so šli tedaj v partizane: dr. Mar- jan Dermastia in njegova žena Mara, Franc Bukovec, Roman Po- točnik, Ivan in Miha Jerman, Bo- ris Lenček, Jože Perne in žena Angela, Jože in Stanko Pirš, Ciril Ravnikar ter Franc Novak-Raub- šic Jager iz Radomelj. Iz Preserij so bili doma partizani: Ivan Go- lob, brata Janko in Edi Pelech, Ivan Semen in njegova žena Ma- rija ter Štetan Štangel, medtem ko je bil Rudi Boljka s Homca. Nekaj dni kasneje so se nam pri- družili še France Kobilica, Franc Kokalj in Vili Rožič iz Jarš ter Stane Dobovšek in Marjan Va- jevec iz Zasavja .Od teh nas je dočakalo svobodo samo 13. Naš prvi komandir je bil Stefan Stan- gel, ko pa je bil ranjen, je nje- gove dolžnostl prcvzel Tono Ble- jec. Mara Dermastia je bila se- kretarka Partije, Miha Jerman pa sekretar SKOJ. Meni so poverili skrb za preskrbo in bil sem in- tendant čete- Zborno meato vseh grup je bilo na Kratni, kamor se je posrećilo pri ti samo kamniški in dupliški grupi, od koder se je slednja, ki j-c dan po vstaji štela 14 bore 2v, premaknila v gozd nad vasjo Pe- rovo pri Kamniku. Ker borci nlso dobili zveze s terenom in ker so v okolici Kamnika opazili večje premike Nemccv, so se umaknili v gozdove proti Kolovcu, nato pa v Tuhin.jsko dolino. Nemci so na akcije prvih par- tizanskih grup reagirali oštro in hitro, ker so hoteli uporniško gi- banje v kali zatreti. Žandarji in gestapovci so že nasleđnje jutro aretirali mnogo ljudi, o katerih so menili, da so sodelovali v noć- nih akcijah. Dclno so tuđi uspeli, ker se nekaj udeležencev ni umak- nilo v gozdove. Šef civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske F. Kutschera je takoj odredil poli- cijsko uro od 10. zvećer do 4. zju- traj in izdal ukaz o ustanovitvi izrednega sodišča. Že 2. avgusta 1941 so padli kot prvi tavci iz kamniškega okrožja: Ignac Hren, Lcopold Đremelj, Mirko Exler iz Kamnika in Lojzc Glavić iz Meng.ša. Od drugih are- tirancev pa so sredi septembra 1941 većino odpeljali v taborišče Krieseldorf pri Spittalu ob Dravi. Ćeprav so prve akcije oborože- ne vstaje proti okupatorju v kam- niškem okrožju lepo uspele, je šio v partizane vendarlc manj borcev, kot je bilo predviđeno. I'rav tako tuđi v medvoškem okolišu nišo bi- lele formirane enote, ki bi se nr- ralc združiti z Rašiško četo. Tako je nastal na eni strani številčno ne posebno moćan Kamniški ba- taljon, na drugi strani pa toraz- merno moćna RaAiška četa. Glav- no poveljstvo je zato odredilo, naj se navedeni enoti združita, da bi laže vskladili akcije in povećali svojo aktivnost. Spričo tega sta komandant kam- niškega bataljona dr. Marjan Der- mastia in komisar Tone Sturm ta- koj odšla v taborišče Rašiškc čete. Medtem ko sta se tu sestala s to- varišem Lojzetom Kcbetom in z njim razpravljala o novem razpo- redu čet, o njihovih operativnih področjih in nalogah, o novem ko- mandantu ter o načinu bojevanja s sovražnikom, so prišli na Rasico najprej borci Radomeljsko-men- geške čete, z njimi pa še borci Kamniško-dupliške čete in trzin- ski prvoborci. Tako se je na Ra- sici zbralo preko 100 partizanov, ki so formirali 1, kamniški bata- ljon. 17. avgusta je novo formirani bataljun slovesno prisegel. Pred postrojenim! N>rci sta komandant i 11 komisar najprej govorila o no- menu in namenih partizanske borbe, nato pa so borci pred za- stavami prisegli zvestobo ljudstvu in Partiji. Po prisegi so prcbrali povelje komandanta, v katerem so \ " i odrejene naloge posameznih čet, in objavili spremembo v šta- bu bataljona. Tovariš Roman Po- točnik je posta! komisar bataljo- na, njegovo dotedanjo dolžnost »e- kretarja okrožja pa je prevzel to- variš Tone Sturm. Član štaba je postal tuđi Tone Blejec. V noći po prisegi so se nato čete premaknile na svoja območ- ja. Ena najvećjih bitk Mengeško- moravške čete z Nemci je bila 21. septembra 1941 na Mohorju pri Moravčah. Komaj 12 partizanov se je brez izgub borilo z mnogo močnejšimi nemškimi policijskim! enotami, o čemer pripoveđujc udeleženec tega boja in najstarej- ši borce kamniškega bataljona v letu 1941 — Janez Bizjak — ta- kole: »Ob koncu avgusta 1941 sem se s hčerjo Marijo pridružil Menge- ško-moravški četi, v kateri je bil tedaj že moj sin Janko, ki je bil komandir čete, in njegova žena Angelca. Z naj inim prihodom se je število borcev povzpelo na 20 ali 21. Ne morem se spomniti Pri opekarni v Volčjcm potoku so bili sestanki organizatorjev vstaje Mohor — prizorišče enc najuspešnejših bltk v letu 1941 Prvi tald, ustreljenl avgusta 1941 v JarSah 111'«.:n vsch oorcev, saj je razum- ljivo, da jih v tedanjem času ni- sem mogel vedeti. Vseeno jih bom poskusil nekaj našteti. Iz Mengša so bili: Mati ja Biejcc, po pokliču krojač in v četi namestnik ko- m-.indTja, Janez Ogrin, Anton To~ melj brata Stanko in Maks Škofic in Tcmaž Knavs. ki je bil dor;a 7. Dolcnjskega in je živel v Mcng- šu. B;i je izredm dr^en in hraber. Ra/^Tižal je cpeko in pravili so da ;c odkar so se v ivlengšu začiii pri] uivljati na upor, vedno vozil s sabo na vozu puško. M^d borci iz Mangša je bil tuđi ključavni- čar Jaka Jankovič, ki ,1e bil zelo živčen. Iz Trzina so prišli v četo: Karei Mlakar, ki je bil komisar čete, Tine Kmetič in Stane Ha- bat, iz Dom žal pa Stane Cad in njegova sestra Ivanka ter zobo- tehnik Marjan Vajevec, ki je bil sicer doma iz Dolskega, a je imel službo v Domžalah. V četi je op- ravljal posle bolničarja. Crnučani smo bili mi štirje, včasih pa se je zadrževal pri nas tuđi moj sin .Dominik. Dva tovariša, Stanko Grilanc in Pavle Ulčar, sta prišla iz Kamniške čete. Nekaj časa je bil v četi ranjenec iz Radomelj- ske ćete Stefan, eden s Prevoj ali Crnega grabna (Vencelj Novak) in še eden iz Zasavja (Martin Smer- kolj). Člani čete smo bili razde- ljeni na borce in neborce. Za sled- njc sem bil odgovoren jaz. Poleg mene, ki sem bil tedaj star že 55 let, so spadali v to skupino še ti- šti ključavničar iz Mengša in pa ženske. S ključavničarjem sva bi- la zadolžena za stražo, ki sva jo opravljala izmenoma. Kot zani- mivost naj povem še to, da je komandir čete po vsakem premi- ku določil za neborec poseben (Nadalj. na 5. strani) KAMNIŠKI OBCAN 4 (Nadaljevanje 8 4. strani) kraj, kamor bi se morali umak- niti ob morebitnem napadu. Četa je imela s terenom precej zvez. Najvažnejši sta bili pri Poldetu Mišu na Gorjuši pri Kromperku in pri Petričevih na Lazih. V Lu- kovici nas je povezoval pek Ivan Vovk. Zvezo smo imeli tuđi z Za- savjem, Črnučami, Trzinom in be skrit opazoval ves njen potek. Ce odštejemo patruljo, ki je odšla na Dolsko, in Čada, ki so ga uje- li, je bilo v taborišču 11 ali 12 borcev. Oboroženi so bili le s pu- škami in nekaj bombami. Borili so se neverjetno discpilinirano in brez vsakega znaka nemira. Ker so imeli malo municije, so posa- mezne Ncmce puščali zelo blizu, i ■'- ■.i narjii, ker smo slišali, da ima skrit mitraljez. Kljub dolgotrajne- mu iskanju pa orožja nismo mogli najti. Ker mežnarija in njena okolica ništa bili prikladni za ob- rambo ob morebitnem napadu, smo se okrog poldne začeli pri- pravljati za odhod na kraj, kjer smo že prej čakali na zvezo s I. štajerskim bataljonom. Ne da bi mi količkaj slutili, je medtem mežnar Anton Prvinšek napisal listek za nemško žandarmerijo v Blagovici in ga vtaknil v čevelj sestrinemu sinu, da ga je nesel v solo nemškim učiteljem. Okrog pol ene popoldne pa je nenadoma povsod okrog nas zagrmelo. Nem- ci so na snapadli tako nepričako- vano, da je bila vsaka organizi- rana obramba nemogoča, preboj pa skrajnje težaven, ker so so- vražniki obvladali čistino. V tre- nutni zmedi se je četa razdelila na dve skupini. V eni nas je bilo 14, v drugi pa štirje: komandant Urban, komisar Vajs, Janko Pe- prejšnje položaje. PonoVno so na- valili Nemci. Zopet smo odbili na- pad, čez nekaj trenutkov jurišali in se pomaknili skoro do rešilne- ga roba jaše. Tedaj se je, smrtno zadet v prsi, zrušil Blejec in takoj ob njem je padel Vili Rožič. Spet smo se vrgli na tla, ko sem pod mrtvim stražarjem zagledal stroj- nico. Bliskovito sem se pognal za vogal mežnarije, potegnil strojni- co k sebi in začel tolči po napa- dajočih Nemcih. Ko je neki tova- riš videl, da imam v rokah stroj- nico, je pograbil naboje in se po- izkušal z njimi v rokah dokopati do mene. Vendar je bila toča svinčenk preveč gosta, da bi zmo- gel nekaj skokov. Zato si je po- magal tako, da mi je izpređ hlev- skih vrat, kjer je našel skromen zaklon, metal spoti polnjene okvi- re. Medtem je na robu strmega pobočja prestregala snope svin- čenk in odbijala napade sovraž- nikov druga skupina, ki nam je poskušala varovati hrbet. Poćasi V Pomikovem mlinu na Jeranovem se Je pred vstajo večkrat se- stal okrožni partijski komik; Mengšem. Ražen tega smo bili preko Alojza Zajca v stikih s po- štnimi telefonisti iz Domžal, ki so se vozili na teren z avtomobilom. Ti so nam prinašali najrazličnejša poročila s terena in v glavnem vzdrževall zvezo z oddaljenejšimi kraji. Četa se je nastanila na Mo- horju dan pred borbo. Prav tedaj je odšla njena patrulja po hrano na grad Brdo pri Lukovici. Gra- ščinski oskrbnik je namm" rcdil praSiče, kl so jih Nemci pripeljali tja iz raznih krajev, od koder so preselili naše ljudi. Mož pa je bil povezan z nami in nam je preko Lukovice poslal pošto, naj pride- mo po dva prašiča. Spominjam se, da so borci pripovedovali, ka- ko je tišti fant z Dolenjskega brez strahu stopil pred dva divja volč- jaka in kako sta v hipu postala povsem krotka in mu je eden će- lo skočil v naročje. Oba prašiča je patrulja v hlevu zaklala, ju na- taknila na kole in prinesla v ta- borišče. Enega, ki je visel na dre- vesu, so Nemci po boju še dobili v roke. Ta dan je gorela Rasica in spominjam se, da smo s hriba videli dim. Naslednji dan je pa- trulja odšla proti Dolskemu. Dru- go patruljo, Staneta Čada in Sta- neta Habata, pa smo določili, da bosta pozno popoldne odšla' na Prevoje po kruh in mleko. Tre- nutka, ko sta odhajala iz tabori- šča, se prav dobro spominjam, ker sem ravno tedaj zamenjal stražar- ja. Kmalu po njunem odhodu se je Stane Habat vrnil v taborišče, 6eš da je pozabil posodo za mle- ko. V tem pa so zaropotali prvi streli. Čada ni bilo nazaj, ker so ga Nemci verjetno takoj ujeli. Če- ta je takoj zasedla položaje, jaz Pa sem s svojo skupino odhitel na določeno mesto, ki je bilo v dolinici pod taboriščem. Ko smo bili sredi poti, se je Ivanke Ca- dove polastil nepopisen strah in začela je bežati v svojo smer. Ko- likor so mi dopuščale moći, som stekel za njo, vendar mi je ušla. Ko sem se vračal, pa sem opazil, da so mi Nemci medtem zaprli Pot z obročem, ki so ga napravili Pred četo. Tako sem bil odrezan od čete in od svoje skupine. Spla- zil sem se više v hrib in kakšnih 300 m oddaljen od prizorišča bor- tudi na razdaljo 50 m. Nekateri pa so ćelo valili skale proti njim. Žal so se jim Nemci približevali korak za korakom- in ko so prišli nekako 100 m pred naše, se je dvignil nemški komandant in dal povelje za juriš. V tem pa je eden naših ustrelil komandanta, ki se je zrušil. Naši so odvrgli nekaj bomb, policistov se je polastila panika in začeli so se umikati. Ko so borej. zagledali, da se Nemci umikajo, se je dvignil Tinče Kme- tič, ki se je hotel pognati za nji- mi. Nekajkrat je ustrelil stoje, a je skoraj v istem hipu padel, ker ga je zadel neki Nemec. Naši bor- ci so izkoristili trenutno zmedo in se prebili. Bil pa je res že skrajni čas, ker jim je ostalo sa- mo toliko nabojev, da so na vsa- kega prišli komaj štirje. Borba je trajala dobro uro in ko so padli zadnji streli, se je že spuščal mrak.-« K najhiijšim izgubam, ki jih je partizansko gibanje na Kamni- Skem đoživelo leta 1941, je šteti izdajo Radomeljske lete. 28. ok- tobra 1941 so jo iznenada napadli Nemci, ko je taborila na Golčaju- Padlo je 10 partizanov. med šti- rimi, ki so ostali živi, sta bila tuđi komandant Kamniškcga ba- taljona dr. Marjan Dcrmastia in Ivan Srmen. ki o bitki pripove- đuje: "Na Golčaju smo zavili k mež- lech in Luka. Del naše skupine se je po prvih strelih pognal^ na či- stino med cerkvijo in mežnarijo, vendar nas je toča svinčenk ta- koj zaustavila. Drugi del pa je zavzel položaje ob gospodarskem poslopju. 2e po prvih strelih nam je bilo jasno, da smo obkoljeni od vseh strani, in da nas lahko resi edinole odločen odpor in drzen preboj, posebno še, ker so v za- četku borbe padli trije tovariši: stražar Jože Perne, Edi Pelech in Stanko Pirš. Zašli smo v pravi pekel. Od vscpovsod so se vsipali na nas rafali in bombe. Ko smo zavrnili nekaj silovitih sovražni- kovih naskokov, je Tone Blejec zapovedal juriš in se prvi pognal čez jaso proti njenemu robu. So- vražni ogenj pa je bil prehud in po nekaj skokih smo spet zavzeli Požgrani Golfaj se je pomikala proti zvoniku. Te- daj pa se je Luka nenađoma pre- bil do vogala gospodarskega po- slopja. Ugledal je namreč nem- škega poveljnika in ga podrl s prvim strelom. Ko so to videli Nemci. so znova silovito napadli in Urban. Janez, Luka in Pelech so se morali spet umakniti k robu strmine, kjer so bili prej. Od tam pa so se začeli tik pod glavnim strojničnim gnezdom počasi pomi- kati proti nemškemu obroču. Med- tem sem tolkel po Nemcih, koli- kor sem mogel. Na moji levici se je boril Miha Jerman, na desni strani pa je bil Rudi Boljka. Po- moćnik mi je pravkar pokazal z rokami, da je začelo primanjko- vati municije, ko sem začutil rez- ko bolečino na dveh ki'ajih telesa. Bil sem ranjen. Nisem še dobro vedel, kaj je z mano, že me je zadelo tretjič. A kaj vse to! Da bi le imeli dovo-lj municije! Za- čeli smo paziti na vsak naboj. Ne- nađoma smo zagledali pod sabo Nemco, ki so se že prebili do cerkve in se plazili vedno bliže, bliže. . . Ko bi imeli vsaj nekaj bomb, morda bi se nam le posre- ćilo prebiti iz obroča! Brž sem pregledal muni'cijo. Imel sem 7 nabojev, tovariš ob meni menda 13, ostala dva skupaj pa niti 10. V tem, trenutku so Nemci znova strahotno udarili in se pognali na juriš. Ugledali so namreč druge štiri tovariše, ki so se naglo pre- bijali. Bili pa so za hip prepozni, še nekaj skokov in že so jim to- variši izginili izpred oči. Mi pa smo bili aedaj čisto stisnjeni. Še (Nadalj. na 6. strani) Decembra l!>40 je bila v IJ*ij;a..U>n i.im v IVJ^itiju okružna par- tijska konlcrenca, ki jo je vodil Miha Maiinko KAM NISKI OBCAN 5 S SRECAN.IA NEKDANJIH INTERNIRANCEV IN BORCEV NOB V GRADlSCTJ Spomin na 8. julij 1942 Građišče v Tuhinjski dolini je bilo tistega julijskega jutra 1942 prizorišče krvoločnega div.jan.ja okupatorja nad prebivavstvom. Ni še vzšlo sonce izza Kostanjske planine, ko je bila vas v plame- nih, ko se je mimo gorećih domov in zastrašenih oćetov in mož po- mikala v dolino žalostna kolona otrok in žena. Dvanajst mož pa je morala svojo Ijubezen do do- maće zemlje plaćati s smrtjo v plamenih ... Njihove družine pa so romale v internacijo, v zlo- glasna taborišča Auscvvitz, Mat- hausen, Rab ■.. To nedeljo je julijsko sonce znova toplo in božajoče objelo bregove pod Kostanjsko planino, objelo je obnovljeno Gradišće, kjer so se po 20 letih spet zbra li nekdanji interniranci in borci, ktt so jim ti kraji med narodnosvo- bodilno borbo nudili zavetje. Na jaši nad Gradišćem, prav na me- ste, kjer je okupator takrat izre- ke] strašno obsodbo, se je zbralo okrog 2000 ljudi, ki so od blizu in daleč prišli obujat spomine na ti- ste težke, a slavne dni. Prvi organizator vstaje na Kam- niškem, Tomo Brejc, je ob od- kritju spomenika žrtvam dejal, da tistih dni ne moremo in ne sme- mo nikoli poza bi ti, zato je treba storiti vse, da bodo tuđi bodoće generacije čutile veličino in uži- vale sadove naše revolucije. -U (Nadalj. s 5. strani) nekaj dobro pomerjenih strelov in moji tovariši so se pomaknili v hlev. Tuđi sam, čeprav ves v kr- vi, sem zbral Še poslednje moči in skočil vanj skozi okno. Med- tem pa so za mojim hrbtom vdrli v hlev že tuđi Nemci, naskočili tovariše z goli mi rokami in jih zajeli. Sam sem jim skozi okno priletel naravnost v roke. Vsi div- ji so nas na to zvezali z navadnimi verigami in zapovedali blagov- škemu trafikantu Janezu, ki so ga privedli s seboj, naj išće vse mrt- ve in jih znosi na jaso. Kot za- grizen sodelavec Nemcev je tra- fikant vlačil mrtve tovariše s krampom po travi. Zatem je za- vladala mučna tišina. Streljanje je ponehalo. Nemci so se zbrali okrog mrtvih in nas zasliševali. Mi pa nismo dali od sebe nobe- nega tda.su. Cez kake pol ure so nas odvedli v dolino. Na žandar- merijski postaji v Blagovici so nas znova zasliševali, tepli in su- vali, naposled pa so nas zvezali po dva in dva, nas vrgli na ka- mion in odpeljali naprej proti Domžalam in nato v Kamnik. Vsi štirje smo dobro vedeli, kaj bo z nami. Zavedali smo se, da nas najprej caka strahotno zasli- ševanje, nato pa smrt. Zato je v meni hitro dozorela misel: uiti, uiti za vsako ceno. Vso pot do Kamnika sem čakal na primeren trenutek, da bi skočil z avta, pa žal ni bilo mogoče. Ko pa smo prišli v Kamnik, sem spoznal, da je to zares zadnja priložnost, pa naj se po tem beg konca tako ali drugače. Ko smo se ustavili in stopali s kamiona, sem z vso silo udaril v obraz gestapovca, ki nas je spremljal, nato sem skočil ne- kam med hiše, in sam ne vem več, kod vse sem tekel po kam- niških ulicah. Cez nekaj trenut- kov sem bil že čez Bistrico. S strahom sem mislil na druge to- variše, ki so tuđi skočili za ma- no, a me nišo dohiteli. Nemci so jih namreč ujeli. z zadnji mi moč- mi sem bežal proti Palovičam, kjer sem nato čez tri dni naiel še preživele borce z Golčaja.« Zlato polje je bilo med prvimi požganimi vusini V tej hiši je po vrnltvl iz Frandje žlvel in delal Tomo Brcjc-Pavle Pogled na obnovljeno Gradišće z mesta ,lsjnr je okupator i/rekel obsodbo: smrt v plamenih J-.0- kmet sem bit . . . Le kmet sem bil. Oral sem in »cjal. Pred svitom klicalo iz sna je delo. Potlej je ljubo sonce toplo grelo in nam zorilo žita najih njiv. A tiHto Jutro nismo h koSnU vsUli. S kopili so n;is dviKiiili i', sna. In ko j<: prvo sonce posijalo, so nas v skledenj vodili dva in dva. In ko je s\o.k> moč najbolj uprlo, da bi zorilo žita naših njiv, v sklednju nas trinajst je umrlo in dim se dvigal pod nebo je siv... Po kolovozu pod vasjo pa žene, otroci so med glasnim jokom Sli, Sli, med redmi so trave pokošene, na tuje šli med črnimi zvermi. I^e kmetje smo bili. zemljo ljubili in znali smo orat, sejat, kosit. V to rjavo prst smo grenki znoj znojili vsak dan, odkar je prvi sinil svit. Potlej je veter naš pepel raztrosil in 7. njim je naše njive pognoji; 1. Zdaj ziblje žito se na njivah zlato; zdaj je pepel naš — zlat, vam sad rojil. VIDA BRESTOVA Razstava »Prvo obdobje NOB na Kamniškem« V okviru prireditev ob Dnevu vstaje in občinsikem prazniku — 27, juliju, je bila preteklo soboio v dvorani nad kavarno odprta razstava dokumentarnega gradiva iz prvega obdobja NOB na Kam- niškem. Celotno gradivo razstave je raz- drljeno na več ciklusov, ki prika- zu jejo dejavnost KPS na Kamni- škem, delavsko gibanje v kamni- ških podjetjih neposredno p>red začetkom druge svetovne vojne, začetek vstaje na Kamniškem, in dejavnost prvih partizanskih enot. Zlasti podrobno je na razstavi prikazano obdobje formiranja Kamniškega bataljona in akcije njegovih enot na kamniškem pod- ročju. Razstavo je pripravil Kam- niski muzej, ki namerava nada- ljevati z zbir'anjom gradiva tuđi iz kasnejših obdobij NOB na Kumniskem. Tako /.brano gradavo bo predstavljalo stalno razstavo iz obdobja revolucije. Pri /.biranju gradiva so zelo ak- tivno sodtlovali zlasti nekateri bivši borci in organizatorji vstaje na Kamniškem. Nekaj gradiva pa je za razstavi odstopil tuda ljub- ljanski Muzej NOB. Veliko šte- vilo obiskovavcev, zlasti mladine, kaže na potrebo po ustanovitvi stalne razstave v okviru muzeja NOB, ki bo predstavljala k-p spo- min na revolucionarno obdobje na Kamniške m. KAMNISKI OBCAN 6 OB 110-LETNICI PODJETJA »KAMNIK« »Crni mlinarjh slavijo svoj jubilej IJsUnovitev kaniniškc smodnišnice — sedanjega podjetja Kam- nik — sodi prav gotovo med prve začetke slovenske industrije. Sto- deset let je že preteklo od tistih časov, ko so ođđclki avstroogrskc vojske pripcljali s seboj Iz Halijanske I/ombardije strojc za izdela- vo smodnika v Kamniku. Stodcset let je dolga doba, vendar ne tako dolga, da bi prešli v pozabo dogodki, pomembni za razvoj tega podjetja, da bi se pozabili veseli, pa tuđi žalostni dnevi v življenju in (idu kolektiva. Ko danes stoji kolektiv pod- jetja »Kamnik« na pragu dvanaj- stega desetietja, je lahko ponosen na prehojeno pot. Se posebej pa je lahko ponosen na razvoj v zad- njih desetih letih. Delavsko samoupravljanje v podjetju Kamnik je v tem obdob- ju napravilo pomemben korak. Odločanje neposrednega proizva- javca prihaja vsak dan bolj do izraza. To pa ima velik vpliv na gospodarske uspehe, zlasti na po- većanje produktivnosti, ki se je v zadnjih letih povzpela izredno visoko. V zadnjem obdobju je prizade- vanje celotnega kolektiva usmer- jeno na krepitev samoupravljanja v ekonomskih enotah. Vrsto pri- stojnosti, ki jih sveti oziroma ko- lektivi 10 ekonomskih eno), že jmajo glede določanja o proble- mih gospodarjenja, bodo v krat- kem še pomnožili s sprejetjem pravilnikom o delitvi dohndka po ekonomskih enotah. To bo dalo proizvajavcem Se večjo spodbudo za gospodarnejšo proizvodnjo. Med poglavitne naloge, pred katerlmi stoji kolektiv podjetja Kamnik ob svojem jubileju, sodi vsekakor skrb za modernizacijo proizvodnje in za .njeno prilagaja- nje zahtevam tržišča. V ta namen ko v kolektivu žc postavili poseb- no razvojno studijsko skupino, ki proučuje perspektive razvoja pod- .ietja. kolektiv je priporočil po- spešeno delo pri izdelavi investi- cijskih programov, ki bodo omo- gočili uvedbo novih izdelkov. Prizadevanje za modernizacijo proizvodnje je že doslej pokazalo svoje sadovc. Letos so uvedli vr- sto novih izdelkov, kot so perfo- ratorji za prebijanje naftnih polj, lovski naboji itd. Nabavili so tuđi nov ekstrudor, ki bo izboljšal Kvaliteto embalaže Moćno bo vplival na povećanje produktivnosti tuđi avtomatski patronirni stroj, ki ga ravno te dni montirajo, in bo po vsej ver- jetnosti že stokcl do občinskega praznika — 27. julija. Poleg skrbi za uspešno gospo- darjenje pa delovni kolektiv pod- jetja »Kamnik« ni pozabil na člo- veka — proizvajavca. Sindikati v podjetju posvečajo vso skrb re- kreaciji članov kolektiva. Temu je dokaz tuđi dejstvo, da v počitmi- škem domu v Portorožu in drugod preživi svoj oddih vsako leto več- je število članov kolektiva. Pred nedavnim so v kolektivu razdelili stanovanja v novi 20-sta- novanjski stolpnici, poleg nje pa je v gradnji še ena podobna stolpnica. Računajo, da bo letos že vsak tretji član kolektiva sta- noval v stanovanju, ki je last ko- lektiva. Sindikat je dal tuđi pobudo za ustanovitev stanovanjske zadruge za gradnjo individualnih hiš, ka- mor se je takoj prijavilo 34 čla- nov kolektiva. S sodelovanjem kolektiva bodo posamezniki preko stanovanjske. zadruge najeli poso- jilo pri občinskem skladu za grad- njo stanovanj. Kot kaže, bo pe- rece vprašanje stanovanj v tem prizadevnem kolektivu na ta na- čin kaj kmalu rešeno. Se bi lahko pisali o obveščanju članov kolektiva, o tovarniškem glasilu in drugih področjih dela. Naj na koncu zapišemo še tole: številnim čestitkam, ki jih delov- ni kolektiv podjetja Kamnik pre- jema te dni, naj se pridruži tuđi naša: Srečno, crni mlinarji! F. S. Stari patronirni stroji bodo šli kmalu v pokoj. Zamenjala jih bo nova avtomaiska patronirka V bodoče socialno zavarovanje ne bo smelo biti »vreoa brez dna« V izgradnji novega sistema socialnega zavarovanja, ki se je pri- fel leta 1!)58 z uvcljavitvijo zakona o pokojninskem zavarovanju in nadaljcval lota 1959 z uvcljavitvijo zakona o invalidskem zava- rovanju, je Zvezna ljudska skupšćina pred kratkim spre jela šc nov zakon o zdravstvenem zavarovanju in zakon o organizaciji in fi- nansiranju socialnega zavarovanja. Omenjena zakona prinašata vr- sto sprememb in novosti, smatra- mo pa, da je poglavitna spremem- ba v tem, da se zdravstveno za- varovanje vključuje v komuno kot osnovno celico našega gospo- dai'skega in družbenega dogaja- nja. Z drugimi besedami poveda- no: zavarovanci, zaposleni na ob- močju občine bodo tvorili samo- stojno fizično skupnost v zdrav- stvenem zavarovanju. Skupnosti zavarovancev bodo torej sđmo- stojni nosivci politike zagotavlja- nja in izrabljanja sredstev za zdravstveno zavarovanje ter orga- nizatorji izvajanja socialnega za- varovanja na območju ene ali več občin. S tako organizirano službo socialnega zavarovanja se ustva- rijo vsi pogoji za vse večjo zain- teresiranost zavarovancev, gospo- darskih in drugih organizacij ka- kor tuđi komune nad trošenjem sredstev, namenjenih zdravstve- nemu zavarovanju. Kaj ti negosDo- darno trošenje se bo neposredno odrazilo na osobnih dohodkih de- lavcev, na skladih gospodarskih organizacij. s tem pa posredno tu- đi na standardu vsch občanov v občini. Spričo marsikaterih slabosti do- sedanjega sistema socialnega za- varovanja je bila uporaba sred- stev na posameznih področjih kar različna. Različno visino izdatkov pa so povzročali čestokrat subjek- tivni faktorji in končna posledica takega stanja je., da stroški za so- cialno zavarovanje stalno in zelo pomembno naraščajo. To^ narašča- nje pa nikakor ni posledica ob- jektivnih okolnosti, niti ni v no- beni zvezi s kakršnim koli izbolj- šanjem zavarovanja ali povečanja pravic, ampak je le subjektivni vpliv enih ali drugih faktorjev. Kako naraščajo izdatki za soci- alno zavarovanje, je razvidno iz naslednjih podatkov. V zveznem merilu so skupni iz- datkj brez otroškega dodatka zna- šali leta 1956 okroglo 8 milijard dinarjev ali 6,1 % narodnega do- (Nadalj. na 8. strani) ifnniAieiin HHiiiiiionH KRONIKA % ROJENI: Rnrle Ana, Nasovče 14; Homar Nežka, Markovo' 7, Spruk Majda, Gozd 40; Suštar Olga, Pirševo 4. • POROCENI : Breznik Fra.nc. delavec, Zg. Tu- h'nj 40 in Pctek Katarina, kmeč- ka delavka iz Gradišča 6; Burja Metod, šofer, star 26 let iz Kudni- ka in Jeretina Jožefa, uslužbenka, stara 29 let iz Domžal; Dacar Fi- lip, delavec, star 27 let iz Lascna in Kostrevc .lulijana, delavka, sta- ra 29 let iz Nožić; Hočevar Jožef, kmet, Gradišče 5 in Sveti Cecilija, limečka delavka, Pirševo 4; Hri- bar Janez, mjzar, star 24 let iz Pirševega in Frontini Ivana, de- lavka, stara 27 let iz Volčjega po- toka; Hočevar Janez, delavec, star 29 let iz Hruševke, sedaj v Kana- di in Urankar Ivana, kmečka de- lavka, stara 25 let iz Hriba; Hro- vat Alojzij, šofer, star 27 let iz Kamnika in Brojan Olga, delavka, stara 23 let iz Duplice; Kladnik Miroslav, rudar, star 31 let iz Za- ge in Sušnik Marija, delavka, sta- ra 26 let iz Zage, Lap Rok, teh- nik, star 26 let iz LahovC in Na- robe Majda, uslužbenka, stara 21 let iz Sr. Jarš; Lužar Janez, pe- ćarski pomoćnik, star 25 let iz Topol št. 12 in Novak Marinka. delavka, stara 20 let iz Most št. 1!5; Mali Janez, uslužbenec, star 31 let iz Znojil in Senožetnik Ana, kmečka delavka, starn 23 let iz Podloma; Moćnik Janez, kmečki delavec, star 27 let iz Sel pri Kamniku in Trebušak Stefanija, kmečka delavka, stara 22 let, iz Zobejevega; Occpck Vincencij, ključavničarski pomoćnik, star 32 let i7. Suhadol št. 16 in Koželj Ljudmila, delavka, stara 34 let iz Podboršta št. 25; Ocepek Janez, monter, star 23 let iz Volčjega potoka in Balantič Rozalija, de- lavka, stara 23 let iz Mekinj; Ogrinec Janez, mizar, star 22 let iz Smarce in Horvat Angela, de- lavka, stara 23 let iz Cvetkovcev: Pestotnik Franc, strojni ključav- ničar, star 22 let iz Cepelj in Čep- ljak Marija, delavka, stara 24 let iz Zej pri Komendi; Pestotnik Vincenc, kmečki delavec, Stara Sela 10 in Pestotnik Frančiška, Kostanj 7, kmečka delavka; Petek Alojzij, delavec, star 25 let iz Me- kinj in Vrhovnik Angela, go&po- dinjska pomoćnica, stara 29 let iz Laniš; Trobevšek Valentin, dela- vec, star 18 let iz Sidraža in Sin- kovec Ana, delavka, stara 19 let iz Dola — Gornji grad; Uršič Jo- že, apnar, star 26 let iz Zg. Stranj in Rode Justina, kuhinjska po- moćnica, stara 17 let iz Kamni- ka; Zore Jožef, delavec iz Laz Jt. 15 in Hribar Franca, delavka iz Studenca 2. # UMRLI: Bernik Marija, os. upokojenka, stara 56 let iz Smarce; Ke/nper] Janez, kmet, star 54 let iz Kriv- čevega; Podjed Marija, Kmečka delavka, stara 41 let iz Laniš in Tvrdv Ana, druž. upokojenka, sta- ra 69 let iz Kamnika. Glasilo »KAMNIŠKI OBCAN« — Izdaja občinski odbor SZDL Kam- nik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1. — Odgo- vorni urednik Vinko Gobec, glav- ni urednik Skerjanc Tina. — Teh- nični urednik Avgust Novak. — Iz- haia enkrat mesečno. — Tiska CZP -Kočevski tisk« Kočevje KAMNlSKI OBCAN 7 NK KAMNIK poroča Seda.j, ko so nogometna prvenstva v vseh ligah za nami in ko se je zavesa spustila tuđi na svetovnem nogometnem pr- venstvu, si oglejmo, kako je tekmoval in životaril naS nogo- metni klub, ki tekmuje v ljubljanski nogometni podzvezi. Začel bom od samega začetka, to je, od občnega zbora. Občni zbor kluba je bil slabo organizi- ran in tuđi udeležba je bila slaba. Odbor, ki so ga izvozili na čisto preprost način, je bil prečoj šle- vilen. Polovico odbora so sestav- ljali sami nogometaši. Nekaj čla- nov je bilo samo na občnem zbo- ru, s tem pa je bilo tuđi konca no njihovo delo. Na občnem zboru pa so največ razpravljali o discip- lini igralcev, o neuspehu kluba v jesenskem delu prvenstva in o pogojih, v katerih je klub delal. Kakor na vseh proteklih občnih zborih, se je tuđi na tem posebno veliko govorilo o gradnji garderob in kopalnic. Imenovali so komisi- jo, ki naj bi skrbela za to grad- njo. Pred novoizvoljenim odborom kluba je bila težka naloga. V vsem jesenskem delu tekmovanja je klub nabral samo 6 točk. Pre- tila nam je nevarnost, da izpade- mo iz lige. Obenem pa se je za- čelo govoriti, da bo ustanovljena podeon-ska liga, v katero naj bi se uvrstilo sedem prvoplasiranih iz naše lige, poleg klubov iz dru- gih podzveznih lig. Čeprav smo se zavedali, da je za nas, ki smo imeli samo 6 točk, ta liga skoraj nedosegljiva, smo se lotili dela z vso vncimo. Dobili smo trenerja in začeli kmalu. čeprav v zelo sla- bem vremenu, trenirati. Veliko težav smo imelj zaradi tega, ker je bilo nekaj dobrih nogometa- šev kaznovanih. Resno delo je ro- dilo prve sadove. Zmaga 1:0 nad našim večnim rivalom Duplico, nam je dala novih spodbud. Ostali rezultati v spomladanskern delu prvenstva pa so: Bratstvo : Kamnik 2:1, Kamnik : Mengeš 1:2, Prgleitarec : Kamnik 0:0, Kamnik : Rudar 5:1, Kamnik : Kočevje 3:0, Grafičar : Kamnik 0:0, Kam- nik : Papirničar 2:2, Sava : Kam- nik 4:0, Kamnik : Kisovec 4:1 in Litija : Kamnik 10:2. Omeniti moram, da smo imeli tuđi prečej smole in da smo bili oškodovani na račun slabega sojenja. Zmago- viti gol je Bratstvo doseglo z roko v zadnjih sekundah tekme, pa ga | je sodnik prisodil kljub temu. Na tekmi z Mengšem smo imeli bolna dva najboljša napadavca. Na tek- mi z Litijo je bil sodnik, lahko rečem, 12. igravec Litije in smo po njegovi zaslugi izgubili s tako veliko razliko. Priznati pa mo- ram, da je proti koncu prvenstva tuđi resnost pri nekaterih, v za- četku dobrih, nogometaših popu- stila. Zato so tuđi z rezultati pro- ti koncu ne moremo pohvaliti. To- lažimo se edino Se s tem, da smo se, danes, ko vemo, da s podeon- skima ligama ne bo nič, resili iz- pada iz lige in da so bili naši fantje v času prvenstva eno naj- bolj discipliniranih moštev na igriščih. Gicclo na to, da je bila borba za obstoj zelo težka, nam je kljub temu uspelo v spomladanskih tek- movanjih nabrati 11 točk. Točnega nacrta za naprej nima- mo, ker se bosta baje NK Kam- nik in NK Duplica združila. Če priđe od združitve ali ne, v takih pogojih, knkršne ima NK sedaj, je skoraj nemogoće tekmovati. Tu- kaj mislim predvsem na gardero- be in kopalniice. Zaiostno je za Kamnik, da je NK Kamnik edini med klubi, ki tekmujejo v ligi, brez garderob in kopalnic, ki so "a 40 zdravih športnikov neob- .toduo potrebne. M. P. Na kamniškem igrišču je veđno živahno PO KONCANEM PRVENSTVU JE LESTVICA NASLEDNJA: 1. Grafičar 22 16 3 3 56:18 35 2. Bratstvo 22 13 2 7 71:42 28 3. Proletarec 22 13 2 7 46:29 28 4. MenKCŠ 22 13 0 9 57:53 26 5. Papirnićar 22 10 5 7 49:33 25 6. Duplica 22 10 3 !) 33:32 32 7. Litija 22 10 2 10 59:50 22 8. Rudar 22 9 3 10 37:48 21 9. Sava 22 8 1 13 46:49 17 10. Kamnik 22 6 5 11 33:60 17 11. Kisovec 22 5 5 12 44:55 15 12. Kočevje 22 2 3 17 14:68 7 V bodoce socmlno zavaravanje ne bo smelo biti »vreća brez dna« (Nadalj. s 7. strani) hodka, v lanskem letu pa skoraj 288 milijard ali 9,3 % narodnega dohodka. V Sloveniji so bili skup- ni izdatki z otroškim dodatkom v letu 1956 22 milijard 878 milijo- nov dinarjev ali 9,6 % narodnega dohodka. V lanskem letu pa že 58 milijard 92 milijonov dinarjev ali 11,56% narodnega dohodka. V občini Kamnik so bili izdatki v letu 1956 306 milijonov dinar- jev, leta 1961 pa skupno z izdatki zdravstvenega zavaravanja kme- tijskih proizvajavcev 829 milijo- nov dinarjev ali 10,2 % narodnega dohodka. Dinamika zvisevanja izdatkov za zdravstveno zavarovanje pa je še znatno močnejša. Stroški tega zavarovanja so v Sloveniji zna- šali leta 1956 7 milijard 516 mili- jonov dinarjev, v letu 1961 pa 9 milijard 288 milijonov dinarjev. V občini Kamnik pa leta 1956 78 milijonov, lansko leto pa kar 34? milijonov dinarjev. Povsem razumljivo je, da takc naglega naraščanja izdatkov v so- cialnem zavarovanju v našem go- spodarstvu še ne moremo dovoliti. Zato je bilo treba razvoj social- nega zavarovanja vskladiti z na- šim splošnim družbenim in gospo- darskim razvojem, s potrebami in možnostmi našega gospodarstva. Da bi se izognili nadaljnemu naraščanju izdatkov socialnega zavarovanja. nišo zadostni samo ukrepi, določeni v novih zakonih, kakor: — zavarovane osebe nosijo del stroškov za zdravi la in neobvezna cepljenja, — uveljavljajo nadomestilo os. dohodka za prvih 30 dni nezmož- nosti za delo pri gospodarskih or- ganizacijah ter ustanovah, kjer so zaposleni, v breme le-teh. — zavarovanci sami iz osebne- ga dohodka ali gospodarske orga- nizacije iz skladov krijejo pri- manjkljajc zdravstvenega zavaro- vanja. Nujno bo torej, da delovni ko- lektivi resneje rešujejo in obrav- navajo vzroke nenormalnega na- raščanja nezmožnosti za delo za- radi bolezni in poškodb, kar po- vzroča večje in večje število iz- gubljenih delovnih dni v proiz- vodnji. Ker ni nobena skrivnost, da mnogi zavarovanci skušajo će- stokrat izsiljevati bolezenske do- puste, da bi v tem času opravili določena kmetijska ali ostala go- spodarska dela, je tuđi tu posve- titi potrebno pozornost. Zato pa v interesu kolektiva in družbe obračunati z vsemi, tako imeno- vanimi — namišljenimi bolniki. Da bi res gospodarno trošili sredstva socialnega zavarovanja, borno morali računati, ali so cene zdravstvenih storitev v skladu z zmogljivostmi komunalnega skla- da za zdravstveno zavarovanje. Torej moramo v bodoče vedeti, da pomenijo izdatki za socialno zavarovanje v bistvu del osebnih dohodkov in da pomeni vsaka ne- racionalna poraba teh sredstev znižanjevanje realne žlvljcnjske ravni proizvajavcev. Glavni cilj zakonov, kj zadeva- jo socialno zavarovanje, je v tem, da služba socialnega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja pri- bližamo zavarovancem. Nckatere nepravilnosti bi bilo moč od pra- viti takoj. če bi se proizvajavci zavedali, da sami z ustvarjenimt sredstvi krijejo tuđi socialno za- varovanje in zdravstveno zavaro- vanje. Čudno, da proizvajavci v eko- nomskih enotah ne ukrepajo proti tištim, ki socialno zavarovanje iz- koriščajo, čeprav to vedo'. Zave- dati se morajo1, da ne izkoriščajo socialnega zavarovanja, ampak se- be, svoje tovariše in kolektiv, ker socialno zavarovanje ni »vreča brez dna-. Za pravilno in racionalno izrab- ljanje sredstev negospodarskih dejavnosti bi se morali proizva- javci bolj zanimati, še posebno sn- daj, ko bodo primanjkljaje krili sami iz skladov in svojih osebnih dohodkov. Člani skupščine zavarovancev komunalne skupnosti, ki bodo iz- voljeni, bodo morali biti v tesni povezavi s proizvajavci — zava- rovanci. Duplica : Mengeš 1 : 2 Na nedeljski nogometni tekmi se je zbralo kljub slabemu vre- menu lepo število navijačev. Na novem igrišču v »Sibiriji« sta se namreč pomerila stara rivala Duplica in Mengeš. Položaj na igrišču je ves prvi polčas kazal v prid Duplici, vendar je vratar Dupli ce že konec prvega polčasa spusti! v mrežo dve žogl, ki bi jih po sodbi većine lahko ubranil. Tako je bil rezultat tekme postav- ljen že v prvem polčasu. Razmo- čeno igrišče in stalni nalivi so tekmo zelo ovirali. Nogometno moštvo đupliške »Svobode« se je na lestvlci za prvenstvo NPL povzpelo že pre- cej visoko. Svobodaši so se po~ merili z moštvom Litije. Rezul- tat 0:0. F. •• KAMNISKI OBCAN 8