geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo Z -t leto XVII štev. 3/4 1970 'O UNIVERZA "»V 5 t KARDELJA o\ V LJUBLJANI C1 I IFSKA p / IX FILO»! \ i i MKULT .ETA Ivan Gams Aktualne naloge v slovenski geografiji in v Geografskem društvu Slovenije V sekci j i za znanstveno delo GDS smo po vojni na po- budo mlajših znanstvenih sodelavcev že dvakrat raz- prav l ja l i o nalogah slovenske geografije. Določene so bi le obsežne naloge, ki pa niso bi le real izirane. Še bol j avtori tat ivno smo o aktualnih nalogah govori l i na osmih dosedanjih slovenskih geografskih kongresih, zborovanjih, tl iorih, seminarjih a l i kakor so se že imenovali. Če daries, osemnajst le t po prvem zborova- nju slovenskih geografov v Kamniku in dve l e t i pred petdesetletnico obstoja GDS, preletimo njihove reso- luc i je , uvidimo, da je načrtno real iziran le manjši del sklepov. Ali je torej smiselno, zastavl jat i si no- ve naloge, ko pa še starih nismo reš i l i? Na to vpra- šanje daje odgovor prijava tega referata, ki mi ga jo poveril Upravni odbor GDS*, v mišljenju, da je treba zavest o urejevanju problemov v naši stroki ohraniti živo ne glede na trenutne možnosti reševanja. Ustavimo se najprej pri problemih geografskega pouka. V števi lnih povojnih resolucijah slovenskih in jugo- slovanskih geografskih kongresov smo protest i ra l i proti okrnitvi fonda ur za geografski pouk v osnov- nih in srednjih šolah. Pri tem smo uspeli. Presoja, a l i imamo v osnovnih in srednjih šolah določenih za geografijo premalo a l i dovolj ur, je nujno subjektiv- na. Dokumentirano lahko trdimo le, da je fond ur v osnovnih in srednjih splošnih izobraževalnih šolah v Slovenij i približno enak kot v drugih jugoslovanskih republikah (glej Veselin Džuričkovid, Problemi nasta- ve geografije u srednjim i stručnim školama. Zbornik na V i l i . kongres na geografi te od SFRJ vo Makedonija od 9. IX. do U . IX. 1968. Skopje 1968, s t r . 591-61*). V primerjavi z drugimi evropskimi social ist ičnimi državami smo glede ur za geografijo pribl ižno na is - tem a l i nekoliko na slabšem, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami pa v povprečju nekoliko na bo l j - šem. Ni torej naša poglavitna naloga, bor i t i se za fond ur, temveč z izboljšano kval i teto geografskega pouka zavračati vse poskuse omalovaževanja in k rn i t - ve geografskega pouka. To pa zadeva metodično in d i - daktično modernizacijo geografskega pouka. Tu bo go- vora le o s lednj i . Že na drugem kongresu slovenskih geografov leta 195*» v Mariboru smo sprejel i sklep, da naj Geografsko dru- štvo preuči stanje geografije na naših šolah in naj z izsledki seznani javnost. Tudi na lanskem zborova- nju na Ravnah smo sk len i l i , da naj "Geografsko dru- štvo Slovenije pokrene sistematično timsko proučeva- nje sodobnih didaktičnih in metodičnih načel geograf- skega pouka in njihovega izvajanja v sedanji učni praksi na osnovnih in srednjih, še posebej pa na stro- kovnih šolah". Ko smo nato v upravnem odboru GDS raz- prav l ja l i o tem sklepu, smo mu videl i najhitrejšo re- a l izac i jo , če zaprosimo Oddelek za geografijo FF za ta timski š tud i j . Vendar v okviru zaprošene ins t i tu - c i je doslej ni b i lo ukrenjenega ničesar. V prvi šte- v i l k i GO 1970 je doc.dr.J.Medved ponovno sprožil vpra- * Referat je b i l prebran na Posvetu o nekaterih metodskih vprašanjih geografskega pouka H . maja 1970 v Mari- boru. Potreba po razgovoru o aktualnih problemih je bi la zasnovana ob dejstvu, da udeleženci mariborskega po- sveta niso prisostvovali občnemu zboru GDS 15. maja 1970 v L jubl jani . 1 šanje smotrnosti, če nora n.pr. fakultetno diplomi- rani geograf ned svoj i* študi je* na vseh vrstah šol poslušati nokatara geografska poglavja najmanj v š t i - r ih c i k l i h . Vk 1 jut: možnosti, da se podaja vsak slede- č j ciklus na v i š j i ravni, negativne strani takega sisteaa ne odtehtajo dobrih. Ta naša spoznanja sov- padajo s povečani»! oč i tk i javnosti , da je geografi- ja kot šolski predmet preveč verbalistična, spomin obresenjujoča, faktuallst lčna ( i t d . ) . Pri t e i smo ge- ografi često pod dvojni« udarcem, ker istočasno pr i - čakuje javnost od nas predvsem poznavanje prostor- skih pojavov po sveiu, pogoste celo samo topografije In s ta t i s t i ke . Predavatelji geografije na srednjih šolah se navadno branijo pred oči tk i verbalizma s tom, da morajo spričo pomanjkljivega znanja dijakov obnavljatiiosnovnošolsko snov tor ne morajo gradit i broz teh snov 'geografsko nadstavbe", saj Je v raz- pravljanju o geografski t e o r i j i brez poznavanja "ge- ografske abecedo* lastna novarnost, da so spremeni v sholastiko. Tukaj morem poudariti le potrebo, da naj bo študi j didaktike geografije na vseh stopnjah šol temolji to, dolgotrajno in timsko delo, ki ga jo organizacijsko sposoben opravit i samo reformirani Za- vod za šolstvo SRS. Henim, da je treba dati razisko- vanju metodike in didaktiku geografskega pouka kot vsakega tudi drugega učnega predmeta tol iko važnost, kot jo dajejo gospodarske panoge znanstvenemu razi- skovanju svoje stroke. Če pri n j ih določujejo deložo, ki naj se porabijo od ustvarjenega dohodka za znanost, potem jo treba tako deleže predvideti tudi v šolstvu in sicer glede na družbeno vlaganje za njegov obstoj. Obenem pričakujemo, da bomo lahko izdelal i metodiko geografskega pouka sporazumno s šolsko oblastjo, kaj- t i okvir ju za reševanju naše problematike bo začrtal značaj poedinih šol (a l i je smatrati osnovno šolo za zaključeno a l i p r ip rav i ja lnko za srednjo Šolo?) in konstelacija vseh učnih pruduetov. Širina :.novi, ki jo naj poučuje geograf, zavisi v znatni meri od cu- lotnega programa Šole in personalne zasedbe predmet- nih uč i te l jev . Med predmetnimi u č i t e l j i , ki so tre- nutno /aposluni na splošno izobraževalnih šolah, jo po našem mnenju geograf še najbolj poklican, da pou- čuje osnove geomorfologije, «etoorologiju, pedologijo, matematične geografije, kartografi je in do astronomi- je smo prav tako upravičeni kot f i z i k i , če bi se teh pomož/iili a l i sorodnih predmetov otresali zaradi more- bi tn ih pomislekov o " č i s t i " geograf i j i , bi si sami ož i l i stroko in rezali korenine. S tem v zvezi se odpira vprašanje spocializacije pri študiju geografije na v i š j i h in visokih Šolah. Diplo- manti, ki gredo poučevat na šolo, a l i t i , ki gredo V tako imenovane "praktično poklice", se često pr i to - žujejo, da jim ju nudila šola premalo praktičnega znanja, ki bi ga jim lahko nudil le special izirani š tud i j . Vendar nam pomisleke proti splošni special i- zaci j i «zbuja naslednje dejstvo. Študijski programi se na teh Šolah iztečejo v 2 - V. le t ih , vzgoja dob- r ih predavateljev pa traja še «nogo dal je, v nasprot- ju s te* pa se potreba po izvenšolskih zaposlitvah geografov-diplomantov menjava mnogo h i t re je . V petde- setih lo t ih t .st« so se našln diplomantom odprla vra- ta v hidrometeorološke službe, kasneje v tu r is t i čn ih poklicih In tu r i s t i čn i "boom" se je obnovil pred ne- davnim, Vnos so se hipno odprla In kaj kmalu spet zaprla vrata v urbanistične 1n nato v stat ist ične In- s t i t u c i j e . Spričo šolanja kadrov brez daljšoročnlh načrtov o razvoju strok se zdi sedanja polivalentna Izobrazba Širokega prof i la upravičena. Vendar bi jo lahko omej i l i , če bi v zadnjem letniku na fakultetah uvedli voč fakultat ivnih usmeritvenlh štujfeijov in £e bi med predavatelje po potrebi pritegovali tudi štHb- kovnjake 1z sorodnih strok. Na prvem slovenske« kongresu v Kamntku, na druge« v Mariboru, na četrtem v Beogradu in sedmem zveznem kongresu v Zagrebu smo v resoluci j i poudarili potre- bo po ustreznejši kadrovski p o l i t i k i pri geografi j i v šolah in da naj pri tem sodelujejo geografska dru- štva. V celcm se je to vprašanje Izboljšalo, ne pa še v vsot) prodelih. Na šolsltem območju Mursko Sobote je imelo žu leta 1969 %% učnega kadra, ki je predaval geografijo v okviru predn^Vnega pouka, zvanje učite- l j . Istočasno pa jo na 1 juliljanskem območju imela skoraj polovica pfed ivateljev geografije na osnovnih šolah zvanje p ro fus& j j (g le j GO 1969, š t . 2, s t r .28) . Ja neenakost : rukovno usposobljenosti zadeva z usta- vo določene pravice do enakega šolanja za vso držav- l jane. Obenem pa vzbuja pomislek, če se naj bi v okvi- ru obveznega izpopolnjevanja predavateljev geografije zb i ra l i na seminarjih predavatelji glede na šolo, v kateri poučujejo, kot se uvaja, in a l i j i h ne kaže smotrneje pritegovati glede na šolsko i/ubrazbo. Ena- ka prizadevanja kot za organizacijo obveznih tečajev naj bi vlagali za individualno izobraževanje predava- tel jev z izrabo strokovne l i terature, javnih občoval- nih sredstev, študija domačega okolja t a potrebo šol- skega pouka in pod. Oa to individualno izpopolnjeva- nje ni zadovoljivo, priča razmeroma malo števi lo na- ročnikov na geografske rev i je . Na' strokovno glasi lo Geografski vestnih je naročenih le okoli 2b0 osob. Geografski obzornik sprejema '•'tO oseb, 327 izvodov vsake številke pa gre na naslov raznih ustanov. Na strokovnih predavanjih 1jubljanskega aktiva GOS so često geografi v manjšini in tudi poslušalcev na osta- l i h geografskih predavanjih ju navadno manj od ene desetini' vseh predavateljev geografije v tem mostli. Glede na dejstvo, da je v Slovenij i nad 7(0 predava- teljev geografije, se zdi ideja o obveznem izpopolnje- vanju geografov utemeljena. Plodovo pa bo prinesla le , če bo istočasno urejena služba svetovalstva (inspek- torstva ) , o kat eri smo geograff govori l i v resoluci- jah tretjega, Četrtega in petega zveznega geografske- ga kongresa. Za nas ni bistveno, kdo to službo vodi. 2 Važno je da je strokovno vodena in da je učinkovita ka j t i brez diferenciacije učnega kadra glede na stro- kovnost in uspešnost pouka ne bomo zboljšal i kval i te- te geografskega pouka. Tudi pri z n a n s t v e n e » r a z i s k o v a - n j u je v geografi j i očitna nemoč, da bi i zpo ln i l i sklepe, sprejete na kongresih. Na prve« zveznem kon- gresu v Novi Gorici in na zadnjem republiškem kongre- su na Ravnah smo poudarili potrebo preučevanja krajev, v katerih bivajo naši l judje onstran meje. Na I I . in I I I . t e r na V I I I . zveznem kongresu smo uvideli potrebo po preučevanju erozije p r s t i . Na novomeškem seminarju leta 1960, na VI. zveznem kongresu v Ljubljani in V I I . kongresu smo s tav i l i v ospredje proučevanje kra- sa. Na kongresu v Zagrebu leta 196