novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 24 (383) «Čedad, četrtek 18. junija 1987 Kako smo glasovali 14. in 15. junija Končni izidi volitev za senat in poslansko zbornico Mariniča Kakuo so šle volitve tle par naši deželi? Rezultati so že znahi-; jtT pa prezagoda za napravt no oceno,./ za videt, kaj se skriva za glasovi. Če pogledamo rezultate za S/ muormo reč, de je pozitivno, bil izvoljen v Tarstu slovenskFKan-didat za KP1 Stojan Spetič. V pokrajini je biu izvoljen nazaj bivši socialistični senator Castiglione. V pokrajini Videm pa je Krscanska demokracija zgubila adnega senatorja, ki ga je po navadi izvolila v miestu Videm. Takuo od sada napriej puoj-dejo iz naše dežele v Senat dva'ko-munista: §j2£lič, ki je biu izvoljejrv. Tarstu an Battello v Gorici; dva socialista Castiglione, ki je biu izvoljen v Vidmu an Agnelli v Trstu, kjer se je PSI povezala z Listo za Trst; tri demokristjani (-1) Micolini, ki je biu izvoljen v Čedadu, Beorchia v Tolme-""i Fiorai v Pordenonu. tudi za Poslansko zbornico je v okrožju Videm - Gorica - Belluno -Pordenon Krščanska demokracija zgubila adnega poslanca, glih takuo ko republikanci, ki na bojo miei vič svojega moža v Rimu. Do zdaj je biu Di Re. V Rim gre za poslansko zbornico 5 demokristjanov (-1): jSantuz. Ber-toli, Rebulla, Agrusti an Orsini. Nazaj bojo imiel 3 njih predstavnike komunisti: Gasparotto, I Pascolat, čhiavi Fachin. IzvoljeniLe-bili an-3 TaTišTrcHT^Renzulli, Breda an De Carli. Socialdemokrat Scovdcricchi, čeprav je PSD1 prijela manj glasov, je biu izvoljen, republikanci pa ne bojo miei vič njih poslanca. Za MSI je biu izvoljen Parigi. Trieba je reč tudi, de so reči šle dobro an za domačega kandidata Ma-riniga, ki je biu na listi PSI. Prijel je 2305 preferenc. Provincia di Udine Comuni 137 Sezioni 905 Camera: Senato: 0=1 m. 216.707 f. 234.242 t. 450.949 m. 187.938 f. 206.612 t. 394.550 Collegio senatoriale Cividale: 318 sezioni m. 67.637 f. 71.494 t. 139.131 , Collegio senatoriale Tolmezzo: \ 222 sezioni m. 45.551 f. 48.877 t. 94.428 Collegio senatoriale Udine: 365 sezioni m. 74.750 f. 86.241 STRANKE SENAT 1987 SENAT 1983 ZBORNICA 1987 ZBORNICA 1983 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 10.870.056 33,6 125 10.077.204 32,4 120 13.231.960 34,3 234 12.153.081 32,9 225 KPI 9.171.180 28,3 100 9.577.071 30,8 107 10.249.690 26,6 177 11.032.318 29,9 198 PSI 3.531.312 10,9 36 3.539.593 11,4 38 5.501.980 14,3 94 4.223.362 11,4 73 PSI-PSDI-PR 961.323 3,0 9 — — — — — — — PSDI 762.670 2,4 5 1.184.936 3,8 8 1.140.086 3,4 17 1.508.234 4,1 23 PRI 1.247.204 3,8 8 1.452.279 4,7 10 1.428.358 3,7 21 1.874.512 5,1 29 PLI 699.980 2,2 3 834.771 2,7 6 810.961 2,1 11 1.066.980 2,9 16 PLI-PRI — — — 127.504 0,4 1 — — — — PR 571.339 1,8 3 548.229 1,8 1 987.675 2,6 13 809.810 2,2 11 DP 493.290 1,5 1 327.750 1,1 — 642.021 1,7 8 542.039 1,5 7 MSI 2.115.196 6,5 17 2.283.524 7,3 18 2.282.212 5,9 35 2.511.487 6,8 42 SVP 170.240 0,5 2 157.444 0,5 3 202.005 0,5 3 184.940 0,5 3 PSDAZ 124.250 0,4 1 76.797 0,3 1 170.394 0,4 2 91.923 0,3 1 U.V. 35.026 0,1 1 26.547 0,1 1 41.701 0,1 1 28.086 0,1 1 ZELENI 632.856 2,0 1 — — — 969.534 2,5 13 — L. VENETA 297.339 0,9 — 91.171 0,3 1 298.743 0,8 — 125.311 0,3 1 L. LOMBARDA 0,5 1 — — — 186.220 0.5 1 OSTALI 638.861 2,1 1 784.191 2,4 — 289.048 0,8 — 749.083 2 — SKUPNO 100 315 31.089.011 100 315 38.246.368 100* 630 36.901.166 100 630 ’ Pri računalniški obdelavi podatkov je zaradi zaokroženja skupni seštevek dejansko 99,7 odst. SENAT - Dežela Furlanija-Julijska krajina STRANKE SENAT 1987 SENAT 1983 Glasovi Odst Mesta Glasovi Odst Mesta KD 268.789 36,2 3 260.317 35 4 KPI 158.779 21,4 2 168.454 22,7 2 PSI 40.952 5,53 1 80.740 10,9 1 PSI-PSDI-PR 106.246 14,3 1 — — — PRI 29.285 3,96 — 35.869 4,8 — PSDI — — — 36.786 5,0 — PLI 21.470 2,90 — 17.291 2,3 — SSK — — — 8.904 1,2 — PSDAZ 5.639 0,76 — — — — DP 11.488 1,55 — 8.191 1,1 — LPT — — — 47.793 6,4 — MSI 45.394 6,13 — 41.291 5,6 — PR - — — 13.177 1,8 — ZELENI 25.880 3,50 — — — — MF 16.841 2,27 — 23.847 3,2 — AL. POP 1.798 0,24 — LIGA V. PENS. 8.016 1,08 — SKUPNO 740.577 1001 7 742.660 100 7 P Stojan Spetič Franco Castiglione t. 160.991 § ^ <*ši M Due friulane al Parlamento: Silvana Schiavi e Roberta Breda - CAMERA F-V G DC 1987 1983 VOTI •/. VOTI % 297.455 33,26 298.286 34,50 PCI 175.453 19,62 191.487 22,15 PSI 162.283 18,15 93.187 10,78 MSI-DN 58.134 6,50 50.336 5,82 PSDI 36.484 4,08 45.742 5,29 PRI 32.677 3,65 44.801 5,18 PLI 23.616 2,64 19.573 2,26 PRI-PLI — ___ PR 32.456 3,63 23.070 2,67 DP 13.704 1,53 12.288 1,43 VERDI 31.040 3,47 MF 13.065 1,46 25.965 3,00 L. VEN.-PENS. 7.563 0,85 1.410 0,16 PS D’AZ. 6.118 0,69 _ ALL. POP. 556 0,06 _ MIT 2.098 0,23 2.904 0,34 MLF 1.652 0,18 . LPT — 42.317 4,89 US — 9.136 1,06 ALTRI 4.074 0,47 TOTALI 894.354 100 864.576 100 Risultati nei comuni della fascia orientale m della provincia di Udine All. Pop Pari. Sardo US PSI PSDI PSI PSDI PR PR Voti validi Vo- tanti Bian che PCI MSI PRI DP Verde Ven MF PLI DC Nulle 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1987 1983 1987 1987 1987 1983 1987 1983 1983 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1987 1987 1987 Dreka 155 164 219 231 Grmek 108 239 243 445 464 Srednje 251 261 405 429 Sv. Lenart 124 462 471 746 781 Sovodnje 342 344 520 561 Špeter 184 175 342 167 104 1350 1447 Podbonesec 177 131 675 ) 659 995 1046 Prapotno 116 322 607 644 304 323 Tavorjana Čedad 277 150 101 608 1419 1516 1064 1130 308 285 227 304 108 265 230 281 1260 765 458 103 187 2939 290! 6703 7169 216 250 196 195 Corno di Ros. "830\ (830 1812 352 286 1797 1940 800 847 243 Manzan 209 172 219 121 161 156 897 465 350 1795 4404 4695 149 142 S. Giovanni Nat. 542 526 124 126 153 124 135 180 589 260 235 3376 3596 124 392 Pradamano 412 322 203 107 608 1727 1831 185 189 Premariacco 100 349 159 196 2206 2357 486 491 177 122 Remanzacco 126 605 145 362 149 1227 2876 3082 100 106 129 Moimacco 102 118 413 846 895 510 509 Povoletto 184 166 504 395 109 1643 N 1557 3175 3397 112 110 410 371 104 102 155 Pavia di Ud 141 116 671 446 165 1624 1571 3261 3441 102 183 206 Ahten 256 162 550 564 1165 1238 352 336 Fojda 151 198 315 255 830 810 1867 1979 370 340 Neme 248 144 796 875 1745 1856 Čenta 937 929 332 254 141 216 227 226 308 1248 927 277 115 116' 224I 2361 5644 5956 130 182 Bardu 141 115 316 578 606 104 146 lipana 335 622 650 Gorjani 172 394 411 118 111 Rezija Naborjet 147 135 487 478 958 117 305 313 585 632 206 224 113 Pontnbelj 138 341 468 234 516 1408 1483 306 Trbiž 362 489 315 115 706 1077 387 3316 1046 1037 3511 Skupno 8312 8450 2875 2300 1502 1826 726 511 109 178 214 1679 571 1961 3277 11047 6680 3385 25396 25157 707 921 1011 55287 58802 1744 1766 CAMERA Liga Veneta DC validi All. Pop 1987 Part. Sard. US Vo- tanti Bian- che PCI PRI MF PSDI Verde PSI PLI PR Nulle 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1983 1987 1987 1987 1987 Dreka 253 Grmek 123 111 242 274 502 Srednje 262 227 450 477 Sv. Lenart 162 490 536 855 883 Sovodnje 350 409 592 634 Špeter 150 193 514 181 584 709 1535 120 1618 100 Podbonesec 214 150 695 742 1127 1175 109 Prapotno 352 394 725 762 329 351 298 187 Tavorjana 116 108 715 728 1641 1738 Čedad 1237 1450 119 415 375 102 195 343 255 376 144 325 245 195 1500) 92§ 418 ^323 350 442 184 229 3338 J 3663 8311 8803 190 301 100 212 224 227 108 862 952 2162 Corno di R. 2301 315 243 119 199 174 179 109 1046 533 307 440 805 975 216 271 108 1911 2048 5281 Manzan 5581 121 179 147 162 207 115 124 661 323 233 263 547 604 171 138 1814 1812 S. Giovanni Nat. 4051 4272 107 114 408 442 368 224 Pradamano 114 724 720 2006 2107 207 252 106 108 Premariacco 113 433 217 171 207 1478 1500 2944 2771 104 644 723 127 234 180 177 Remanzacco 120 112 787 448 152 191 1454 1500 3810 4039 152 137 119 Moimacco 160 110 488 462 982 1037 539 581 109 116 Povoletto 134 174 630 503 134 1847 1814 3689 3877 110 449 446 185 165 126 121 123 806 541 133 207 3950 Pavia di Ud 110 1816 1857 4131 105 235 290 306 194 629 696 1472 Ahten 1557 378 384 909 939 112 219 2144 389 286 2263 382 373 101 105 300 135 836 992 Neme 2010 2116 Čenta 1041 1162 179 284 108 410 344 159 335 277 201 159 1401 990 279 379 134 2340 2652 6574 6902 229 151 104 Bardo 278 346 649 686 100 147 400 Tipana 407 708 733 Gorjani 177 187 433 452 123 146 Rezija 483 547 1016 1100 150 101 Naborjet 346 342 805 859 240 308 147 113 151 402 241 183 136 Pontabelj 1821 1928 551 568 310 490 319 391 Trbiž 127 120 1022 982 979 378 4171 1120 1334 4392 149 1818 2273 9030 10292 873 833 3244 2941 573 153 1474 3053 117 204 2098 1702 1368 12873 7555 4080 4873 Skupno 918 27646 29539 106480 70146 1120 1407 2258 Camera e Senato: come abbiamo votato lungo la fascia confinaria UDINE-PORDENONE-GORIZIA-BELLUNO PARTITO 1967 voti % seggi 1963 voti % seggi OC 300.048 35.7 5 303.906 37.9 6 PCI 159.916 19.1 3 170.922 21.3 3 PSI 155.118 18.5 3 98.516 12.3 2 MSI-DN 42.706 5.1 1 39.274 4.9 1 PRt 30.364 3.6 - 43.289 5.4 1 PSD! 39.870 4.7 1 53.806 6.7 1 PU 16.530 2.0 - 20.152 2.5 0 PR 25.208 3.0 - 19.349 2.4 0 DP 13.178 1.6 - 12.371 1.5 0 MF 13.210 1.6 - 26.190 3.3 0 Verdi 29.762 3.5 - - - - Liga Veneta 10.479 U - 8.235 1.0 0 US-P. Sardo d’Az. 2.279 0.3 - 3.911 0.5 0 All. Pop. 479 0.1 - - - - Altri - - - 2.576 0.3 0 ZBORNICA 1 - Risultati nei comuni a consistente insediamento di popolazione slovena 1987 1983 % 87 PCI 5082 5926 13,45 PRI 765 1223 2,02 DP 533 503 1,41 MSI 1997 1831 5,28 Alleanza Popolare 19 — 0,05 Liga Veneta 355 114 0,93 MF 778 1825 2,05 * Partito Sardo 83 138 0,21 Lista Verde 1194 — 3,16 PR 882 843 2,33 PSI 7564 4333 20,02 PSDI 2789 3181 7,38 PLI 495 631 1,31 DC 15252 16874 40,37 COLLEGIO DI TOLMEZZO 1987 1983 COLLEGIO 1987 1983 VOTI % VOTI % DI CIVIDALE VOTI % VOTI % PCI 12.182 17,28 13.960 18,39 PCI 26.980 23,00 26.807 23,61 MSI-DN 4.486 6,37 3.826 5,04 MSI-DN 5.425 4,62 4.804 4,23 PRI 1.883 2,67 2.469 3,25 PRI 3.630 3,09 4.046 3,56 DP 1.050 1,49 967 1,27 DP 1.572 1,34 1.234 1,09 ALL POP. 146 0,21 — — ALL. POP. 206 0,18 PS D’AZ. 148 0,22 — — PS D’AZ. 201 0,17 VERDI 2.123 3,01 — — VERDI 3.199 2,73 L. VEN.-PENS. 900 1,28 — — L. VEN.-PENS. 1.014 0,86 _ MF 3.843 5,45 6.429 8,47 MF 3.434 2,93 4.457 3,93 PSI-PSDI-PR 15.281 21,68 — — PSI-PSDI-PR 20.874 17,79 _ PSI — — 11.316 14,91 PSI _ 13.606 11,98 PSDI — — 5.382 7,09 PSDI 6.649 5,86 PR — — 992 1,31 PR 1.329 1,17 PLI 945 1,34 1.228 1,62 PLI 1.949 1,66 2.128 1,87 DC 27.493 39,00 28.991 38,20 DC 48.837 41,63 47.992 42,27 LPT — — 108 0,14 LPT ___ ___ 237 0,21 US 232 0,31 US 254 0 22 TOTALI 70.482 100 75.900 100 TOTALI 117.321 100 111.543 100 Elatto: BEORCHIA (DC) Eletto: MICOLINI (DC) ZBORNICA 2 - Risultati nei 9 comuni della Comunità Montana Valli del Natisone, escluso Cividale SENAT 1 - Risultati nei comuni a consistente insediamento di popolazione slovena SENAT 2 - Risultati nei 9 comuni della Comunità Montana Valli del Natisone, escluso Cividale 1987 1983 % 87 1987 1983 % 87 PCI 4663 4807 14,7 PCI 859 858 12,81 MSI 1853 1426 5,8 MSI 196 154 2,92 PRI 656 989 2,0 PRI 89 140 1,33 DP 458 303 1,4 DP 97 61 1,45 Alleanza Popolare 58 — 0,18 Alleanza Popolare 12 — 0,17 * Partito Sardo 133 166 0,42 * Partito Sardo 30 28 0,45 Lista Verde 989 — 3,1 Lista Verde 166 — 2,47 Liga Veneta 345 — 1,0 Liga Veneta 49 — 0,73 MF 1057 2196 3,3 MF 105 266 1,56 ** PSI-PSDI-PR 6640 5771 21 ** PSI-PSDI-PR 1332 1415 19,86 PLI 518 600 1,6 PLI 67 64 1 DC 14239 14347 45 DC 3704 3709 55,23 1987 1983 % 87 PCI 848 961 11,06 PRI 97 150 1,26 DP 83 98 1,08 MSI 218 178 2,84 Alleanza Popolare 4 — 0,05 Liga Veneta 38 8 0,49 MF 75 350 0,97 * Partito Sardo 16 29 0,2 Lista Verde 135 — 1,76 PR 82 108 1,06 PSI 1644 775 21,45 PSDI 537 753 7 PLI 42 51 0,54 DC 3845 4201 50,1 ZBORNICA 3 - Risultati nei comuni delle Valli del Torre (Lusevera, Taipana, Nimis, Attimis, Faedis) 1987 1983 o/o 87 PCI 1175 1272 16,82 PRI 144 214 2,06 DP 83 85 1,18 MSI 333 280 4,76 Alleanza Popolare 1 — 0,01 Liga Veneta 78 18 1,11 MF 202 436 2,89 * Partito Sardo 13 20 0,18 Lista Verde 183 — 2,62 PR 164 162 2,34 PSI 1218 770 17,44 PSDI 262 306 3,75 PLI 85 99 1,21 DC 3052 3380 43,7 SENAT SENAT 3 - Risultati nei comuni delle Valli del Torre 4 - Risultati nei comuni della Val Canale (Lusevera, Taipana, Nimis, Attimis, Faedis) (Tarvisio, Malborghetto, Pontebba) e Resia 1987 1983 °7o 87 PCI 1077 1086 18,01 MSI 274 224 4,58 PRI 113 180 1,89 DP 60 44 1 Alleanza Popolare 20 — 0,33 * Partito Sardo 12 18 0,20 Lista Verde 141 — 2,35 Liga Veneta 73 — 1,22 MF 273 402 4,56 ** PSI-PSDI-PR 1039 1062 17,38 PLI 73 104 1,22 DC 2822 2900 47,21 1987 1983 % 87 PCI 673 651 10,8 MSI 710 480 11,4 PRI 82 143 1,3 DP 94 62 1,5 Alleanza Popolare 8 — 0,12 * Partito Sardo 60 93 0,96 Lista Verde 175 — 2,8 Liga Veneta 74 — 1,1 MF 202 889 3,2 ** PSI-PSDI-PR 1682 1213 27,1 PLI 71 103 1,1 DC 2354 2296 37,9 * Nel 1983 si era presentata da sola l’Unione slovena Quest’anno invece si è presentata sotto il simbolo dei 4 mori bendati del Partito sardo. ** PSI-PSDI-PR hanno presentato una lista unica per il Senato. Il numero dei voti per il 1983 corrispon de alla somma di quelli riportati dai tre partiti singolarmente ZBORNICA 4 - Risultati nei comuni della Val Canale (Tarvisio, Malborghetto, Pontebba) e Resia 1987 1983 % 87 PCI 733 1015 9,38 PRI 84 192 1,07 DP 108 111 1,38 MSI 591 620 7,56 Alleanza Popolare 4 0,05 Liga Veneta 78 45 0,99 MF 131 314 1,67 * Partito Sardo 31 60 0,39 Lista Verde 253 3,23 PR 177 211 2,26 PSI 1704 797 21,8 PSDI 1348 1280 17,25 PLI 71 115 0,9 DC 2500 2791 31,99 Sciopero dei dipendenti della Comunità montana Valli del Natisone I dipendenti della Comunità montana Valli del Natisone hanno proclamato in data 16-5-1987, con un documento inviato al Presidente, ai Membri del consiglio direttivo, ai Capi gruppo assembleari della Comunità montana Valli del Natisone, ai Sin-daci dei comuni delle Valli del Natisone, alle Federazioni Provinciali CG1L-CISL-UIL, lo stato di agitazione a seguito del perdurare della precaria situazione nella quale versa l’organico della Comunità stessa. Con tale iniziativa essi intendono denunciare l’insensibilità ed immobilismo dell’Amministrazione in relazione alle problematiche più volte evidenziate e tutt’oggi insolute, legate agli Istituti previsti dal Contratto nazionale di lavoro della categoria e cioè: — Organizzazione e programmazione del lavoro praticamente inesistenti; — formazione ed aggiornamento professionale assenti; — igiene e sicurezza del lavoro carenti; — lavoro straordinario privo di regolamentazione, molto spesso viene utilizzato come fattore ordinario di programmazione del tempo di lavoro e non rivolto a fronteggiare situazioni di lavoro eccezionali; — mancata corresponsione a tutt’oggi del «compenso incentivante la produttività» nonostante i ripetuti solleciti inviati da un anno a questa parte. Tutto (iò in funzione del rispetto della figura del dipendente e della sua dignità professionale nel quadro più ampio di un necessario miglioramento della qualità e quantità dei «servizi» da produrre a favore della collettività. Per le motivazioni di cui sopra, è stato proclamato lo sciopero del personale nei seguenti giorni: 23-06-1987 dalle 10 alle 14 30-06-1987 dalle 09 alle 14 S. PIETRO AL NATISONE E di quasi 4 miliardi il bilancio del comune per V87 Si tratta però di un documento provvisorio a causa della caotica legislazione in tema di finanza locale Nella seduta del 29 maggio scorso il Consiglio comunale ha provveduto all’approvazione del bilancio per l’esercizio 1987 in ossequio alla recente normativa che ha fissato il 31 maggio il termine per tale adempimento. Nella seduta il sindaco Giuseppe Marinig ha ampiamente illustrato l’argomento rifacendosi anche alla dettagliata relazione inviata a tutti i consiglieri e distribuita alla popolazione. In particolare è stata puntualizzata la caotica legislazione in tema di Finanza locale con ripetitivi decreti legge che non riescono ad essere trasformati in provvedimenti definitivi per cui a metà esercizio i Comuni sono ancora privi di bilancio e pure quello ora approvato ha tutto carattere di provvisorietà. È stato poi messa in risalto la difficoltà del Comune per quanto riguarda la gestione ordinaria corrente per le ingenti particolari spese per la pubblica istruzione ed il Centro Studi qui esistenti, eccezionale per un piccolo Comune e che assorbe buona parte delle risorse. Grava sul bilancio anche l’accresciuta spesa per il personale senza corrispondenti maggiori o nuove entrate e con contributi statali del tutto inade^uati. Migliori sono le possibilità per spese di investimento; il bilancio prevede infatti interventi per oltre un miliardo e mezzo per fognature in varie località, per costruzione Scuola materna, per opere di urbanizzazione nei piani particolareggiati e per acquisto di attrezzature operative tra cui un autocarro polivalente per i servizi tecnici comunali. Tali interventi sono finanziati per L. 1.040.766.000 con assunzione di mutui e per il resto con contributi regionali e di Enti vari. Dopo ampia discussione in cui è validamente intervenuta la minoranza consiliare, che si è poi astenuta dal voto, il bilancio è stato approvato al- CRESCE L’EDILVALLI Gianni Bravo All’inaugurazione folta presenza di amici, clienti e amministratori È stata una grande festa con amici e clienti, quella organizzata da Rino Dorgnach, titolare dell’Edilvalli di Čemur (S. Leonardo), sabato 6 giugno in occasione dell’inaugurazione di un nuovo reparto dedicato ai prodotti per l’agricoltura, dall’attrezzatura per giardinaggio a sementi, concimi e antiparassitari. Una festa nel vero senso della parola con griglia e ballo al suono della musica di Checco. L’inaugurazione è stata però anche un riconoscimento a Rino Dorgnach che, dopo 15 anni di emigrazione, tornato a casa ha avviato prima a Crostò e dal 1980 a Cemur, un’attività che continua ad espandersi. I complimenti per l’iniziativa ed il significato che riveste per le Valli del Natisone, che andrebbero seguite più da vicino sotto questo profilo, gli sono venuti in primo luogo dal presidente della Camera di commercio di Udine, Gianni Bravo, che ha presenziato alla inaugurazione. In quest’occasione hanno preso la parola anche il sindaco di S. Leonardo Simaz, l’assessore alla Comunità montana Carlig ed il consigliere regionale Specogna. l’unanimità nell’importo complessivo di L. 3.945.431.895 di cui L. 1.545.235.836 per spese correnti L. 1.890.157.786 per spese di investimento, L. 229.038.273 per pagamento mutui e L. 281.000.000 per le Partite di Giro. Per conseguire il pareggio del bilancio nella stessa seduta è stata confermata l’addizionale sui consumi di energia elettrica, è stata mantenuta l’addizionale già praticata nel 1986 sulla tassa per la raccolta rifiuti solidi e sono state aumentate di circa il 30% le tariffe delle utenze private dell’acquedotto comunale. Dalla maggioranza e dalla minoranza è stato lamentato il grave deterioramento della politica dello Stato nei riguardi degli Enti Locali che devono vivere in continuo stato di incertezza e privi praticamente di ogni autonomia sempre in attesa dell’auspicata riforma del settore. In fine di seduta sono state ratificate 11 delibere che erano state assunte dalla Giunta in via d’urgenza con i poteri del Consiglio. RAI-RADIO TRST A «Nediški zvon» iz življenja beneških ljudi vsako nediejo ob 12. uri - ponovitev v torak ob 8.10 «Ta rozajanski glas» oddaja o Reziji (vsakih 14 dni) «Bom naredu stezice» oddaja o Kanalski dolini (vsakih 14 dni) v saboto ob 12. uri RADIO OPČINE «Okno na Benečijo» vsaki torak ob 17. uri - ponovitev v saboto ob 14. ČEDAD Iz izleta na otok Krk Vsi šuolari, vsi študentje kar suola je pruoti koncu, gredo na kajšan izlet. Tuole vaja an za tiste, ki obiskujejo tečaje slovienskega jezika, ki jih organizavata Zadov za slovensko izobraževanje iz Špičtra an kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. Če prejšnje lieta izlet je biu buj kulturnega značaja, lietos je biu zabaven. Takuo tečajniki, vsieh kupe jih je bluo okuole 50, so se v nediejo 7. junjia pejal na otok Krk. Parva tapa je bluo miestace Krk, ki je te narbuj veliko telega otoka an ki mu daje tudi ime. Tle je bluo kosilo an kratak sprehod po stisnjenih ulicah, po butigah, kjer predajajo tipične diela lokalnega obrtništva (artigianato locale): tavajuče na ruoke rikamane, centrine, tapet vsieh barv, leseni sopramobilni... Druga tapa izleta, Punat. Tle so se vsi podal na muorje, adni so se sončal, drugi pa so se upal iti v uodo, čisto, zeleno an... marzio. Zadnja tapa, Opatija, miesto blizu Rieke. V korier, kot na vsakemu izletu, se je pielo italijanske, laške (med tistimi, ki hodejo na tečaje slovienskega jezika, je puno Lahu iz Čedada, Vidma an okolice) an sevieda slovienske piesmi. Nečemo ratat smetišče za pu vesoke Italije Za spomin Oh koncu izleta, v Opatiji, smo se tudi slikali. Zgoraj del udeležencev tečaja v Čedadu z učiteljico Mijo, spodaj pa skupina iz Špetra U FIRMI CONTRO te Discariche Nocive Tossiche PORTANO A CIVICA LE V Čedadu se je zadnje cajte rodiu an komitat za ohranit čisto an zdravo okolje. Judje an še posebno mlade družine z otroki se nimar buj jezijo an sada so začel an pobierat podpise, zak nečejo de bojo tle v Čedad an okuole njega vozil smeti an odpadke od vse severne Italije, takuo ki dielajo sada. Nevarno je de se inkuina, onesnaži ne samuo zemlja pa tudi uoda pod tlam. Paš zaki, se bota vprašal, vo- zijo takuo od deleča smeti do Čedada? Stvar je v tem, piše v dokumentu, ki ga je parpravu Marcello Riu-scetti, geolog an strokovnjak za probleme onesnaženja, da leč naše dežele puščajo roke buj fraj tistim podjet-jam, ki opravjajo tuole dielo, niso ostri takuo ku drugod. Zatuo so začel v Čedadu zbierat podpise (na sliki jih videmo v saboto zjutra z mizo na targ pred duo-mam), v sriedo zvičer je bluo no srečanje v Galijanu le na tolo temo. I e um a*n*ra a ga» otroci dobili navodila, kje ga n ISCRIZIONI FINO AL 30 GIUGNO Strumenti: fisarmonica chitarra pianoforte violino flauto batteria Zavod za slovensko izobraževanje/Istituto per l’istruzione slovena c/o Centro scolastico bilingue a S. Pietro al Natisone Tel. 727490-727152 SOBOTO 30. MAJA Zbor Naše va na pevski reviji v Nemah Predstavil je izključno slovenske pesmi V soboto 30. maja, je bila v Nemah, na zahodu Benečije, VI. revija pevskih zborov, na kateri je nastopil tudi mešani pevski zbor «Naše vasi» iz Tipane, pod vodstvom dirigenta Antona Birtiča. Prireditev je bila v tamkajšnji katedrali, ki je lepa in dobro vzdrževana. Sicer pa je akustika te cerkve malce preveč odmevna. Poleg zbora «Naše vasi» so nastopili še: «La coral des planelis» iz Nem, z deli Robe d’imprest, Sdrin-dulaine, Viene col zefiro, Ecce quam sit, Regina Coeli. Dirigent pré Vigi Gloazzo. Zbor «Mont Joanes» iz Fojde je izvajal dela: Sicut Cervus, Regina Coeli, Belle rose, Quando la sera, Fret, Serenade, Lusor di Lune, Jericho. Dirigent Franco Ciut. Zbor srednjih šol iz Nem je predstavil dela: Vento gentile, Vocalizzo, A dos vos, Ce biele zornade in Cil, E je une stele. Dirigent Vania Sutto. Tipanski zbor «Naše vasi» je imel tokrat svoj tretji nastop. Prvič je pel v Trstu na Prešernovi proslavi slovenske kulture, drugič v Špetru na tradicionalni zborovski reviji «Primorska poje». V katedrali v Nemah se je «odrezal» v sledečih delih: Da mi je znati, ljudska v priredbi Rada Simonitija; Marija mati ljubljena, cerkvena pesem; Dekle je po vodo šla, ljudska v priredbi Antona Birtiča; Češčena si Marija, cerkvena pesem; Pršla je spomlad, ljudska v priredbi Nina Specogne. VI. revija pevskih zborov v Nemah je izpadla odlično. Obiskovana je bila v polni meri. Poslušalstvo tega kraja je podarilo izvajalcem veliko iskrenih aplavzov. Kot vidite, je zbor «Naše vasi» iz Tipane izvajal v celoti slovenski spored, bil je dobro sprejet, prejel je izredno veliko odobravanj in vročega ploskanja. Avditorij je bil napolnjen s poslušalci večinoma srednjih in zrelih let, med njimi prav gotovo mnogo Slovencev, ki so bili naše slovenske pesmi še posebej zadovoljni. Spored zbora «Naše vasi» je zelo smiselno in prijetno napovedoval član in predstavnik zbora Sandro Pascolo. Nastop «Naših vasi» v Nemah je velikega pomena, saj je to edini slovenski zbor v zahodni Benečiji, če- ' izuzamemo cerkveni zbor iz Barda. Organizatorjem U.S.C.F. moramo biti hvaležni za njihovo pozornost in velik trud, ki ga vlagajo leto za letom, da revija pevskih zborov v Nemah uspeva vedno bolje. Anton Birtič Špeter Telovadnica Srednje šole nedelja 29. junija ob 15. uri nagrajevanje XIV. deželnega narečnega natečaja Moja vas literarna nagrada «Lastra landarske banke» Srednja šola petek 26. junija ob 19. uri otvoritev razstave «Srečanja» Makuc - Ceschia Beneška galerija sobota 27. junija ob 19. uri otvoritev in nagrajevanje natečaja Podobe iz Nadiških dolin Prostran travnik pod cerkvico Svetega Miklavža, nedaleč od Stare Gore, prav ob panoramski cesti, ki se vije skorajda po slemenu gričev, ki ločijo Nadiške doline od doline Idrije, in kjer imaš torej skoraj vso Benečijo na dlani pod seboj, je bil prizorišče sklepnega praznika dvojezične šole in vrtca iz Špetra. Pri izbiri je bil seveda odločilnega pomena tudi svetnik, kateremu je tudi posvečena ta cerkvica, ena izmed tolikih starih zaobljubnih cerkva v Beneški Sloveniji. Kaj lepšega kot imeti zaključno šolsko mašo (v slovenščini jo je daroval tarbijski župnik Emil Cencig, prav tam, kjer te z oltarja gleda otrokom najbolj priljubljen svetnik, tisti ki jih pozimi obišče, jih malo pohvali in malo pokrega ter jih seveda obdaruje. V nedeljo zjutraj so se torej zbrali otroci, starši, pa tudi kdo od starih staršev in drugih sorodnikov in se skupaj poveselili ob koncu šolskega leta. Po maši je bil na vrsti športni program, tek po gozdu, ki so ga prekinjale razne vaje, skoki, prevali in podobno. Vreme je bilo za tako početje ravno pravšnjo, ravno toliko oblačno da ni bilo pripeke, niti nevarnosti za dež. In tudi tek je bil ravno toliko zahteven, da so otroci pa tudi starši ki so jih spremljali, prišli do apetita in kaj hitro pospravili dobrote, ki so jih pripravile mamice in paštošuto, ki so jo za spremembo skuhali očetje (pač za to, ker je bila količina tolikšna, da so jo moške roke lažje premešale). Sledil je še lov na zaklad (da so jo, so morali prej opraviti nekatere preiskušnje, poiskati nekatere rastline, ujeti živo mravljo in polžka, kar ni bilo lahko, saj so se polži, ko je začelo sijati sonce, poskrili) ter seveda nagrajevanje zmagovalcev. Ker so bili otroci tako ali drugače pridni, je seveda vsakdo od njih dobil če ne zlato vsaj srebrno kolajno. Le Valli del Natisone a colori Le iscrizioni all’Vili concorso internazionale di pittura «Immagini delle Valli del Natisone» sono giunte, a poco oltre la metà del tempo previsto, a quota 65, con prevalenza netta di artisti friulani. Poco numerosi, forse per timidezza, gli artisti locali. Ricordiamo che il concorso si chiuderà il 21 giugno alle ore 12, dopo di che saranno effettuate le operazioni della giuria e quindi, il 27 giugno, la premiazione delle tre opere prescelte. Vse se je odvijalo v vzdušju nekakšnega maksidružinskega piknika, pač v skladu s celotnim delovanjem špetr-skega šolskega središča, kjer so starši vedno nesposredno pritegnjeni v vzgojno delo. Taka družabna srečanja so seveda mnogo pristnejša od stikov, ki jih lahko vspostavljamo na sestankih: družine se med seboj spo-prijatelijo, med njimi nastaja neka posebna solidarnost, neka posebna povezanost, ki seveda izhaja tudi iz skupne izbire, iz odločitve, da svoje otroke vzgajamo tako, da se ne bodo izneverili svojim koreninam. K prazničnemu vzduSju pa je pripomogla tudi zavest, da se je šolsko leto dobro izteklo,da so se otroci pridno učili, tako pridno, da so v marsičem celo presegli pričakovanja, to pa je največje zadoščenje za učiteljice in za vse, ki delamo na področju slovenskega izobraževanja v videmski pokrajini. Živa Gruden Vpisajmo se v glasbeno solo! DVOJEZIČNO SREDIŠČE V ŠPETRU Zaključili smo šolsko leto pod cerkvico Sv. Miklavža Pik-nik v naravi, igre in zabava s starši, sorodniki in učiteljicami norm Mcmixmp 'aniele iimto indcu dJVvil oCordenons 'Sarde. 'droipo \ Palmanovi Corm4''sr SAdioal ’iseguruL f Oderzo Cervignano o A m ti!pi n Minimatajur SCHEDA STORICA 24 - Le fortezze longobarde La linea delle fortificazioni longobarde contro le invasioni degli Slavi Come abbiamo visto l’anno 1990 a Cividale e in Friuli sarà l’anno dei Longobardi con mostre, convegni e pubblicazioni. La città, che è chiamata la città ducale perché era stata la capitale del Ducato del Friuli (uno dei più importanti ducati longobardi), è ricca di monumenti di quel tempo. In Borgo Brossana, vicino al posto dove c’era la Porta Brossana (dal nome di Brischis che quella volta in latino si diceva Broxas), c’è una chiesa che porta il nome di Tempietto Longobardo. Scavando il terreno sono state scoperte decine e decine di tombe di guerrieri longobardi, che erano stati seppelliti con le loro armi e i loro scudi. Ben poco si trovò dei Longobardi, invece, nella Valle del Natisone. E vedremo presto il perchè. La dominazione longobarda in Italia e in Friuli fu abbastanza stabile e lunga , circa duecento anni. Perciò quel popolo barbarico si adattò alla vita e alla società di quel tempo, ma portò anche delle novità. Così cambiarono i modi di vivere, gli usi, i costumi, cambiarono un pò per volta le leggi; la lingua si mescolò con quella della gente che c’era, romana e di altra origine. Da questo miscuglio di popoli e dall’organizzazione militare e politica longobarda sorse il Friuli vero e proprio, con la sua lingua (fon- damentalmente romana) e il suo carattere. Da quel tempo si può parlare di un popolo friulano e oggi la storia dei Longobardi è considerata storia del Friuli. mani, perché risiedevano lontano nelle sterminate pianure oltre i Monti Carpazi, fino al Mar Baltico, lungo il corso del fiume Dniepr. L’ondata slava si mise in movimento al tempo degli Unni e, attor- ci reo della porta del Tempietto longobardo Nemmeno i Longobardi però rimasero indisturbati. Lo storico longobardo Paolo Diacono racconta delle interminabili lotte che i re longobardi dovettero combattere contro molti nemici, soprattutto contro i Franchi, popolo germanico stabilitosijjella terra che da loro riprese il rfokie di Francia. I duchi del Friuli ebbero invece a che fare con gli Avari e con gli Slavi. Gli Slavi erano popolazioni poco conosciute al tempo dei Ro- II usi io ni del cast rum di Artegna no al 600, aveva già scavalcato le Alpi orientali. Fu un’invasione numerosa e stabile che condusse centinaia e centinaia, di famiglie a costruire villaggi nelle valli e sui pendìi montani delle prealpi Giulie. Erano questi gli Slavi delle Alpi, un piccolo ramo della marea umana che si estendeva ormai dal Mar Baltico al Mare Adriatico. Perciò i Longobardi costruirono i fortilizi (in latino castra) di Cor-mons, Nimis, Artegna, Gemona, Osoppo e Invillino, di cui ha scritto Paolo Diacono. Oggi gli studiosi cercano di riportare alla luce i resti di quel sistema fortificato. Proseguono le ricerche e ne scrivono tutti i giornali. Dal folto della vegetazione, che li nasconde, saltano fuori resti di mura, strade lastricate, bastioni, terrazzamenti. Questi fortilizi davano rifugio alla gente, alle famiglie e agli animali domestici, quando si facevano avanti gli invasori Avari e Slavi. Questi riuscirono più volte a oltrepassare la linea delle fortificazioni longobarde, ma furono sempre respinti e si dovettero accomodare sulle colline al di là del limes Lan-gobardorum, che in latino vuol dire il confine dei Longobardi. M.P. > Salici, VD 1 cNixÀr, /mer j^jxahj u^ayruyl/ AAJZnòZuC/fUL » JrrbQ/rru? A NÓAoi/fii mtl majt/ma, ^ toJXdfJL, Jak mjjjyrf „ TrtU. J-rrvo/rrvo- -vtSLfW a a/)"]/ ^dJicr UHr* ou /ymcr z>j. 7dcr Tnh/rruj irj/r s77. • Fižolčki Sredi naše doline sta v neki vasi živela mož in žena. Bila sta poročena že veliko let, pa nista imela otrok. Vsak večer, ko sta sedela pri ognjišču, sta se žalostila in prosila Boga, naj jima da otroka. Nekega večera je žena mešala fižol in pri tem sama pri sebi govorila: — Oh, da bi ti fižolčki postali otroci! Vse bi vzredila in vse bi imela rada! Ni bila še tega izgovorila, ko so vsi fižolčki začeli skakati iz lonca in medtem ko so skakali na tla, so postajali otroci. Tako se je v kratkem vsa hiša napolnila z otroki. Žena je gledala sem in tja in se zahvaljevala Bogu. Otroci so bili vsi majhni in so tekali po hiši. Potem je eden začel jokati: — Mama, lačen sem! In drugi: — Mama, žejen sem! In tretji: — Mama, truden sem! In četrti: — Mama, popestvaj me! In tako vsi ostali, vsak je kaj prosil. Ta uboga žena ni več vedela, kaj bi: vse je tekalo, vse je vekalo. Ko ni mogla več, je vzela metlo in jih zalovila iz hiše. Potem je zaprla vrata in se je usedla. Pogledala je okrog, in ko je videla prazno hišo, je spet začela jokati: — Oh, da bi mi ostal eden, vsaj eden od tistih otrok! — Saj sem tule, mama! Je dejal fižolček, ki se je bil skril tja pod mentrgo. Žena ga je hitro vzela v naročje in ga začela poljubljati. Tako je fižolček ostal pri tisti hiši. Mož in žena sta ga imela zelo rada in od takrat sta bila vedno vesela. V knjižni jezik prestavljeno besedilo Ade Tomasetig Illustr.: Alessio Petricig LIESSA - GRIMACCO Il torneo di calcetto è ormai alle porte a edizione del Torneo triennale organizzato dall’Associazione sportiva Grimacco Il primo luglio alle ore 20 inizierà con l’incontro Cividale-Mersino la terza edizione del torneo di calcetto a Liessa. Organizzata dall’A.S. Grimacco vedrà la partecipazione di sedici formazioni divise in quattro gironi e avrà la durata di un mese circa. Le finali verranno disputate durante i festeggiamenti di Sv. Jakob e senz’altro richiameranno molta gente. La scorsa edizione ci furono alcuni «contrattempi» nella parte conclusiva del torneo a seguito di alcuni lanci di lattine vuote sul terreno da parte di alcuni «sportivi» che certo non sono degni di tale definizione. Que- sti incidenti non devono cancellare i sacrifici di tutta la gente che si è impegnata e si impegna per rendere valida la manifestazione. Quest’anno speriamo che non si verifichi nulla di spiacevole e che alla fine del torneo i protagonisti si ritrovino a brindare serenamente. C’è chi passa le proprie ferie per fare divertire i giocatori e il pubblico e merita senz’altro gratitudine. Questo torneo è l’unica manifestazione del genere nelle Valli a parte il campionato: gli organizzatori vanno aiutati anche nelle piccole cose, come il recupero del pallone quando esce dal campo. È un invito che facciamo ai nostri giovani. Bar Caminetto-Dughe 2a squadra classificata nella scorsa edizione Questo delle gare ELIMINATORIE 1 Luglio ore 20.00 - Cividale - Mersino ore 21.00 - Novi Matajur - Bar Tulipano 2 Luglio ore 20.00 - Polisp. Tribil - Impr. Bait ore 21.00 - Distr. Total - Saccavini Legnami 3 Luglio ore 20.00 - Legno più - Riverplate ore 21.00 - Under Clodig - Black Eagles 6 Luglio ore 20.00 - Masseris - Locanda Buoni Amici ore 21.00 - Drenchia - Apicoltura Cantoni 7 Luglio ore 20.00 - Cividale - Novi Matajur ore 21.00 - Mersino - Bar Tulipano 8 Luglio ore 20.00 - Polisp. Tribil - Distr. Total ore 21.00 - Impr. Bait - Saccavini Legnami 9 Luglio ore 20.00 - Legno più - Under Clodig ore 21.00 - Riverplate - Black Eagles 10 Luglio ore 20.00 - Masseris - Drenchia ore 21.00 - Locanda Buoni Amici - Apic. Cantoni 13 Luglio ore 20.00 - Cividale - Bar al Tulipano ore 21.00 - Mersino - Novi Matajur 14 Luglio ore 20.00 - Polisp. Tribil - Saccavini Legnami ore 21.00 - Impr. Bait - Distr. Total 15 Luglio ore 20.00 - Legno più - Black Eagles ore 21.00 - Riverplate - Under Clodig 16 Luglio ore 20.00 - Masseris - Apicoltura Cantoni ore 21.00 - Locanda Buoni Amici - Drenchia 20-21 Luglio QUARTI DI FINALE 23 Luglio SEMIFINALI 25 Luglio FINALE 3° - 4° POSTO 27 Luglio FINALE 1° - 2° POSTO TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Aquileia fatale agli Under 18 Riusciranno a qualificarsi per la finalissima? È finita l’avventura degli Under 18 della Valnatisone nelle finali regionali con l’incontro di Aquileia. Per la Valnatisone la vittoria era d’obbligo per potere disputare la finalissima, purtroppo tutta la buona volontà ed il prodigarsi per tutta la gara dei nostri ragazzi non è servito a nulla. Con due tiri indirizzati verso la porta della Valnatisone, in tutto l’arco dei novanta minuti, hanno premiato i padroni di casa che hanno saputo approfittare degli errori difensivi per conquistarsi la vittoria. Prima della gara erano scoppiate polemiche in quanto PAquileia ha indossato maglie di colore simile a quelle della Valnatisone, che poi all’atto pratico sono risultate determinanti nell’acquisizione del risultato. Durante il riposo, dopo avere constatato che non solo i dirigenti, ma anche il folto pubblico di Aquileia protestava vivacemene perchè in campo c’erano due formazioni con le maglie che non consentivano di seguire il gioco l’arbitro si decideva a farle cambiare, ma ormai era troppo tardi: la frittata era fatta. La cronaca in breve: partono a spron battuto i nostri ragazzi ed hanno con Barbiani una grossa opportunità per passare, ma la conclusione dell’attaccante si perde sul fondo. I padroni di casa in vantaggio su contropiede con l’attaccante in netta posizione di fuorigioco, che l’arbitro convalida tra le proteste. La reazione della Valnatisone si fà sentire sul piano del gioco ed è ancora Barbiani protagonista, ma stavolta mentre si appresta a calciare in porta a colpo sicuro viene fermato per fuorigioco: questione di maglie! Poi è la volta di Mlinz e Moreale, ma le loro conclusioni non hanno fortuna. L’Aquieia difende il vantaggio facendo un muro davanti al proprio portiere dove si infrangono gli attacchi della Valnatisone, con il passare del tempo perdono in efficacia. Nel secondo tempo, la Valnatisone riparte all’attacco; viene sostituito Fabrizio Floreancig con Carlo Liberale, il quale pur essendo in condizioni non buone vivacizza il gioco. Per mezz’ora i padroni di casa si salvano come possono ed inaspettatamente portano il risultato sul 2-0 a proprio favore, fra la disperazione di tutta la formazione sanpietrina. L’orgoglio non manca per reagire, anche se le forze ormai sono agli sgoccioli. La generosa prova, è premiata con una rete a due minuti dalla fine di Roberto Specogna, anche se non è sufficiente. Aquileia è risultata fatale alla formazione allenata da Valter Barbiani, ma nonostante l’eliminazione va ricordato che la Valnatisone ha giocato nei girone finale tutte le gare in trasferta, priva di alcuni uomini determinanti (vedi Liberale), lottando contro tutti. Unico rammarico è quello di avere visto una settimana fa, nella gara Pro Fiumicello-Aquileia, i padroni di casa favorire gli ospiti, presentandosi in campo in undici contati, giocando quasi tutta la gara in dieci, mentre a Pulfero la settimana precedente contro la Valnatisone erano in sedici, questa certo non è correttezza, tanto meno lealtà sportiva. Paolo Caffi ULTIMA ORA L’U.S. Valnatisone ha presentato reclamo alle competenti autorità per la gara Aquileia-Valnatisone del campionato Under 18 di domenica scorsa. m Lorenzo Coceano ha colpito un palo nella gara di Lumignacco Mancavano dieci minuti alla fine della gara Lumignacco-Valnatisone quando Michele Osgnach calciava il pallone a seguito di un calcio d’angolo, la palla perveniva a Michele Se-lenscig che la metteva in rete. Nei restanti minuti la Valnatisone difendeva con ordine il vantaggio, mentre i padroni di casa tentavano di riportarsi in parità. Gli Esordienti/Pulcini con la vittoria ottenua a Lumignacco, si apprestano ad ospitare sul proprio campo gli avversari per la gara di ritorno che si disputerà mercoledì (giovedì in caso di maltempo). Ottenendo un pareggio: nella gara di ritorno i nostri ragazzi disputerebbero la finale per 11 primo e secondo posto: mentre nella malaugurata ipotesi di una sconfitta la finale per il terzo e quarto. Speriamo che i nostri ragazzi ripetano la bella prestazione di sabato, nella quale potevano arrotondare ancora maggiormente il risultato se i pali non avessero respinto due conclusioni. JUDO A S. PIETRO Chiude in festa il primo corso Domenica 28 giugno, dopo il concorso Moja Vas, nella palestra delle scuole Medie di S. Pietro al Natiso-ne, ci sarà la chiusura del 1 ° corso di Judo organizzato dall’Associazione Judo Cividalese. I ragazzi che lo hanno frequentato dimostrerranno il buon livello di preparazione da loro acquisito, inoltre interverranno esibendosi anche atleti e maestri della società cividalese. La società guidata dal presidente Giuseppe D’Alessandro in questi ultimi mesi, oltre ad organizzare corsi e manifestazioni, sta ottenendo lusinghieri successi grazie alle prestazioni dei suoi atleti. Le ultime due gare alle quali hanno partecipato, sono state nell’ordine Cividale e Tissano, nelle quali hanno dimostrato, che il lavoro svol- to fino ad oggi incomincia a dare soddisfazioni sia agli atleti che ai dirigenti. Opposta a Cividale a dodici società l’Associazione Judo Cividalese ha vinto il «trofeo Città di Cividale» (da ■notare la presenza della società di Jesenice) ed una settimana più tardi contro ventidue società a Tissano, ha conquistato un piazzamento di tutto rispetto. Erano presenti società di Austria, Jugoslavia, oltre a società regionali, interregionali blasonate come CUS Padova, Bergamo, Cremona, Mantova ecc. Queste ultime si sono classificate tutte alle spalle della società cividalese che si è insediata al quinto posto, ottenuto sommando il piazzamento degli atleti impegnati nelle diverse categorie. La premiazione della categoria Esordienti a Cividale: il presidente dell'Associazione Judo Cividalese Giuseppe D'Alessandro premia Erika Gariup, prima classificata A Tissano le due protagoniste dopo la gara per il primo e secondo posto della categoria Esordienti Da notare in queste manifestazioni le belle prestazioni di Erika Gariup che in finale a Tissano, incontrando una rappresentante di Villacco più esperta di lei, sia di età che di pratica sportiva, si è classificata seconda mentre nella gara di Cividale si è classificata al primo posto. Speriamo che Erika continui su questa strada, sono certo che le soddisfazioni non mancheranno sia a lei che a chi la segue. L’appuntamento per tutti è dopo il concorso Moja Vas, lo spettacolo è assicurato! (ci.po) novi ma ta jur ----------------------------- Liep izlet za bivše izseljence Na fotografiji videmo skupino ljudi, ki v saboto 23. an nediejo 24. maja so se podali na pot an šli na izlet, ki — kot je že tradicjon — ga orga-nizava sekcija bivših rudarjev Zveze slovienskih izseljencev. Kam so šli lie-tos? V Predjamo, potem v Postojnsko jamo gledat nje lepote. Od tu so šli do Selce, v Koper, Piran an v Lipico, gledat tiste konje, ki so po vsiem svietu poznani. Srečni so bli, ker so imieli lepo vreme, takuo de so bli vsi zadovoljni. DREKA SV. LENART Ošnje V nediejo 7. junija je v čedajskem spitale umaru Pietro (Guerrino) iz naše vasi. Imeu je 71 liet. Žalostno novico so sporočili sestre, brati, kun-jadi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v Svetim Lienarte v torak 9. junija. SPETER V videmskem spitale nas je za venčno zapustila Santina Vogrig uduova Podrecca. Imiela je 61 liet. V žalost je pustila sina Bruna, hčer Rosino, sestre, brata an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Špietre v sriedo 10. junija popudan. Kuosta V starosti 71 liet je v domu za ostarele v Špietre umaru naš vasnjan Vin- cenzo Cernoia. Žalostno novico so sporočili sestra, kunjade, navuodi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v Gorenjim Barnase v sriedo 10. junija popudan. Gorenj Barnas Žalostna iz Belgije II 26 maggio all’età di 60 anni si spegneva nel suo paese natale, Valli del Pasubio (Vicenza), Lionello Pozzer. Anche lui, come tanti suoi compaesani, nel lontano ‘46 è emigrato in Belgio dove per 20 anni ha lavorato come minatore, guadagnandosi il pane per la famiglia, ma anche la silicosi. Lionello ha sempre abitato a Tamines e qui ha conosciuto quella che poi sarebbe diventata sua moglie, Giovanna Blasutig - Jurcova di Ver-nassino. Erano abbonati al Novi Matajur e Lionello, sebbene non sapesse lo sloveno, lo leggeva con molto piacere. Conosceva e amava la Bene-eia, ogni tanto vi si recava anche per far visita ai tanti amici conosciuti a Tamines. Era benvoluto da tutti, per questo non mancherà solo alla moglie Giovanna, ai figli Patrizia e Mario, alla mamma e ai familiari, ma anche ai tanti amici. Praponca Zapustila nas je Tonina V nedeljo 14. junija je po dugem tarpljenju umarla u čedajskem špita-lu Tonina Prapotnich uduova Pra-potnich. Včakala je lepo starost, 85 liet. Rajnka Tonina se je rodila v Šten-garjovi družini in je šla mlada za ne-viesto u Piuarnovo hišo, imela je sina in tri hčerke in vsi so se razkropili po svetu. Bla je zavedna Slovenka, brala je rada slovenske bukva posebno pa naš Novi Matajur. Nje progreb je biu u ponedeljek 15. junija pri Sv. Štoblanku. Čeprav je biu deževni in delovni dan, ji je paršlo dajat puno judi zadnji pozdrav. Ohranili jo bomo v lepim in venčnem spominu. «Rosina» gre nazaj na muorje Vsi tisti, ki čejo iti na muorje v Grado al pa v Linjan brez nucat svoje makine, lahko puodejo s koriero od firme Rosina, ki od 7. junija do 13. setemberja, vsak dan gre iz štacjona Čedada na muorje. Urnik: Iz Čedada v Grado: ob. 7., ob 8., ob. 8.45., ob. 12.30., ob. 13.45. Iz Grada v Čedad ob 9., ob. 12.15., ob. 17.15., ob. 19. Iz Čedada v Linjan: ob. 7.30 Iz Linjana v Čedad: ob. 19.50 PISE PETAR MA TA JURA C Fašizem, mizerja in lakot Ble so hude leta, ko je šu fašizem na oblast in z njega oblastjo so se leta še poslabšale, posebno za antifašiste. Če delovac ni plačju tešere od fašistov, ni imeu dieta, biu je diskri-minan. Za večje, odkrite antifašiste pa je bluo ricinsko olje, pretepanje (manganellate), preganjanje, procesi, paraioni. Po naših vaseh je bluo malo bogatih družin. Tisti, kije imeu štiri krave u hlevu, je biu že bogat za pojme tistega, ki je imeu samuo adno, al pa obedne. In ble so take lieta, da so bli tudi Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Folokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska Trst / Trieste ^ jsn: !ssr Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.004) lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividalt 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: I modulo 34 mm x I col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% buj premožni, tisti ki smo jim pravii «te bogati», zaduženipo butigah. Pa zanje je bluo vsedno buojš. Taki gospodarji so hodili u butigo in prosili budgarja: «Dajmi na upanje petdeset kilu moke!» Budgarje odgovoriu: «Jest ne morem živiet z upanjam in naupanje. Na upanje sem ti dau že previt moke! Kada boš plačju?» «Imam kravo sedem miescu brejo. Kadar stor, prodam telé in ti plačjam dug». Takemu je dau budgar za pou moke, kot ga je uprašu, pa je le za nekaj dni družina doma jedla polento. Kaj pa je mu reč budgarju muoj rajnik tata, Buog mu daj venčni mir in pokoj, ko njesmo imiel ne krave u hlevu, ne praset u svinjaku? Ankrat je šu iz naše gorske vasi u dolino po moko, seveda, brez enega suda u gajuf. «Dajmi, te prosim, petdeset kilu moke, lepuo te prosim. Moji otroc njeso že dva dni jedli. So lačni, jočejo...» «Ne morem!» je odgovoriu budgar. ««Dajmi jo 40 kilu». «Ne morem!» «Dajmi jo 30 kilu...» «Ne morem!» «Dajmi jo 10 kilu...» «Ne morem!» « Dajmi jo za skuhat eno polento». «Ne morem. Tle imaš že previt du-ga, kakuo ga boš plačju?» «Imam že odrasle, velike puobe. Kadar se kje odpre kajšno dielo, zaslužijo in parvi dnar bo zate». «Diela ne bo in ti mi ne boš mu plačjat. Jest sem ti dau zadost na upanje, po pravi pa po drugih butigah». In tata je pravu tudi po drugih butigah. Pousod je dobiu iste al podobne odgovore, takuo da je par-šu joče s praznim žakjam damu. Mi smo ga čakali na pajuolu, na balkonu hiše, od koder se vid lepuo u dolino. Čakali smo takuo teškuo njega in moko, kot revne duše u vicah odrešenja. Biu nas je pun balkon. Sosedje u vasi so pravli za smeh, da ima Dreja tarkaj otruok, da kadar znese zadnje spat, mu parvi že usta-jajo. Mi, čakali smo na balkonu in smo zagledali očeta pod vasjo, ki se je počasi vraču domov. Na ramanu smo zagledali prazan žaki. Pogledali smo se u oči in vsi hnadu pianti u obupan jok. Otrok ne pozna besied: «Niemam, ne morem... » Kadar je lačen, čje jesti in če mu ne daš, misli, da umre u tistem momentu... Kadar je paršu u našo hišo kajšan sosed, al pa kmet iz druge vasi, so se te veliki bratje razveselili, ker so se troštal, da jih je paršu uprašat za mu iti pomagat, za mu iti «u zornado». Če se je takuo zgodilo, tisti ki je šu u zornado, je biu drugi dan, ja tru-dan, pa tudi sit in tuo je bluo narbuj važno, important. Zaslužuje tudi kajšno liro, ki nam je pomagala prit do moke. U zornado so jih klical narvičkrat u začetku zime, rezat zemjo na njive, prej ko je zemja zmarznila. Poleti so jih klicali seč travo, grabiče pa grabst senuo. Učasih so močne može klicali u host dielat drva. Nositi u koših gnoj po njivah pa je bluo večina dielo otruok srednjih let. Takuo da kadar srno šli u mesto, so vsi vie- dli, od kod smo. Koša nam je upre-gnila harbat. Poznalo se nam je u hoji, da smo « varženi za briegam», da smo nosili teške bremena. Eh, ja, ble so za vse teške lieta, posebno pa za našo družino. Med desetimi otroci, smo imeli tudi dvojče-ta, blizničja pravijo u Nediški dolini. Sandro in Marija sta se rodila 1919. leta. Bli smo znani kot narbuj pobožna družina u vasi. S svetim ro-žarjem smo preganjal lakot in mizer-jo iz hiše, a če sta šle po vratih ven, sta se zasule po oknih spet u hišo. «Potarpite, potarpite, s tarplenjem se služijo nebesa. Potarplenje je božja mast!» so nas troštala mama in tata. Potarplenje je božja mast? More-bit, pa donas vam lahko odkrito po-viem, da gorje tistemu, ki se muora z njo mazat! Leta 1921 se je rodila Pavlinca. Z naraščanjem števila otrok sta naraščala tudi mizerja in lakot. Neki Skandinavski pisatelj, nažalost se ne spominjam vič njega imena, je napisu u svojih bukvah: « Takuo kot je teškuo najt, udobit bogato družino brez denarja, takuo je teškuo najt buogo, revno družino brez puno otruok...». In ries je. U buogi, u revni družini se otroci rode kot nalašč, kot napuo-što. Tata in mama gresta u zimskih večerih zagoda spat, za ne ponucat darvi in luči, včasih tudi za ne večerjat, in ker je v pasteji mraz, zak manjka odieteu, se daržita, tiščita kupe in takuo se ne nikdar ustavi fabri-ka otruok... (se nadaljuje) Petar Matajurac ■►HOTEL JADRANKA RECEPTION 0E32S Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolan, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od II. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedi, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: 1. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam Za apuntamente an informacje te-lefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 20. do 26. junija Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».