Ven z voliluami! Kmalo bo leto, odkar smo imeli aržavaozborske volitve ia v tera času amo bndko izkasilji, da se korupcija v*3ča od dae do clae ia da je parlaatfeat brez vsake moči pred strahovlado patenijraaih vl.aidinovcev, Srbska zgodoviaa ve povedati strašae zgodbe nasilja ia brozvestuega .izkoriščaaja iz dobe ObreaoviSev, kralja Milaaa fa njegovega slaa Aleksandra, daaes pa vidimo sami, da to aiso bajke. PežCica Jjudi s Pašičem in Pribicevičem sa 6ela uvel;avlja daiies isti načia vladaaja, kot ga je z najve&jo krutostjo ia brezobziraostjo izvajal Aleksaiider Obreaovič. Tem samodržcem ali absolutistom ne gro za program, za socljalal ia gospodarski napredek narodov,. temvbŁ za mo6 ia oblast v državi. Kdor Je z ajimi, dobi vse, kdor je pa. proli, fcdor ne pripozaa nadvlade pe&fiice Qudi nad ogroraao večino, in 11 e trpi, 4c bi vl^dne osebe aa tako brezvestea oaein kupičite bogastvo tcr skrbelo samo za prospeh svoje stranke, ta postane nprotir'pžavea" in se tudi aa vse mogjče načiiie pregaaja ia stiska. Stari Pašič je zagrizcn VelikO srbijaaeo, misli samo aa Veliko SrbiID, Hrvati ia Sloveaci so ma pa nekatfeo tuji, aevarai ia sumljivi Ijudje, s fcafcerimi ni mogoče sodeiovati. Najprej Srbi, patem šele Hrvati ia Slo¦ttenoi kot državJjaai tnt.e, aižje vrsto. Velesrbska politika večiae radikalov Kre tako daleč, da se tadi na za»aj. aaprara tnjira državam govori samo o Srbiji ter dosledno zatiyuj'e br»atsld in sloveaski živelj. Demokrati, ki vladajo z radikali, 88 v t3in oziru ne ruzločajejo od njib, iter ue raorejo izpodriaiti starega Pa*iča, zato si pa deliio ž ajimt mo6 ia obias-t v državi. Da si osigurajo svo$& sUrJfcke, so se vrgli aa policijo ia aa notraijo politifiae zadeve, Paši6a 80 pa pastUi mesto gefa iii zuaaajega ; pouUi;a. |Zunaaja. pblitika aam nosi poraz ] za porazoai, blamažo za blamažo in ; jpolioairaiaister Pribičevič se m briga ' aa krvave izgrede po jažai Srbiji, Crnigori, ne vidi ia ao briga se za j od dae do dae aaraščajože trope haj- ; Jttukov, sedi lepo v Beogradu, skrbi, ila ga aikdo ne spodriae in z ogromnim Stevilom svoiili poLcajev pregau- | ja in zalezaje — politi&ae aasprataike J •pfliiioajdenjvokracije. Strasno se je mudilo z ustavo la z eeatraliziaom, čteš, da bo s tem daoa eaaka svo-boda ia enak zakoa za ajsa tri plemena. j Sedaj imamo ust;i\o iu to proslavljeno svobodo — ra;dikali, polioajdemokrati s wsaoiostojriiin" priveskom iaia|o vse, velika več,ina r.arocla pa vsak daa večje gorje vsled visokih davkov in brezvestnih špekalacij 7. narodiiim premoženjom. Ta proslavljeaa svoboda se je pokazala tadi v tem, da je popolnoma. oaemogočila sodelovanje vseli plemen ia vseii slojev. Pri ustavaem glasovanju so podkapili samostojaežo ir Tarke, davkoplačevalcem so naložil; grozao brcm'e, delavstvu so odvze.H .r)8, zastopniških maadatov ia ogromao hrvatjsko im sloveasko večino so poslav.ili pred zaprta vrata svojih kab:nctov, kjer Pašič ia Priblčevifi kajet;: naklepe, kako bi se dalo še naprej vlarlati brcz narodovega oflo-ireiija. Ideja vladinovcev je Velika Srbija, si-bsici knnotski ia delavski aaro;! pa kaže pod današajira režimorn ra\-  iio talco malo zadovoljnosti kot sloveaski ia hrvatski. To leto je bilo za  vso povprek pi-av dobra šola. Vsi občutimo nevzdržaost dap.ašnjega položaja, naša kultara ia aaše socijalne težare ne trpijo vladnih metod iz sta-  rosrbske Obreaovifieve dobe, ae trpi-  mo, da se peščicn, špekalantov naziva ^narod ia država", nas pa smatra, z-j brezpravao rajo! Ce se že vladiaovci tepejo ia kregajo za moč ia obiast, zabtevamo tud rai svoje orožje — postavite voliilae škriojice ia krogljic3 aam dajte!