PESMI. VIDA.
Molitev.
Okenca rdeče zagrnjena
v daljno se noč bliščijo,
megle jesenske nad mirno vasjo,
polja, gozdovi spijo...
Tiha svečanost... Korak samo.
kakor bi motil nekaj...
Božje soglasje krasote, miru,
v dušo se mi iztekaj !
Take oči.
Kje so, kje svetijo, take oči,
globje, kot ocean je,
vroče, ko južnega solnca žar,
da se zaljubim vanje !
Kje si, kje duša si taka v njih,
nežna, ko v rosi cvet je,
silna in smela, ko v skalo strmo
orla visok polet je ?...
Pa so gorele mi zvezdice,
one ne vejo zanje,
pa so cvetele mi rožice,
one ne vejo za nje...
Po slovesu.
Zemljo pozlatil je solnčni sijaj,
vzcveli so encijani.
»Zbogom, poljubi me ljubica!« —
Ptički so peli: ostani !
Ptički pospali utrujeni,
zvenjeni kelihi v travi...
zvezdice, koder ga srečate,
vsaka mi ga pozdravi !
15