LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1921.	V	Ljubljani,	dne	25.	januarja	1921.	Štev.	2.
7.
Škofijski predpisi za upravo cerkvenih in nadarbinskih gozdov.
Po uradnih statističnih podatkih za leto 1910 je bilo v ljubljanski škofiji (na Kranjskem) omenjenega leta izkazanih 2895 hektarjev cerkvenih in nadarbinskih gozdov. Nekaj teh gozdov bo pripadalo sedaj pač Italiji
Kakega pomena je gozd za domače gospodarstvo, Ve vsak posestnik; važnost gozda zna ceniti tudi vsak upravitelj cerkvenega in nadarbinskega premoženja. Poslednji pa se mora zavedati dolžnosti, da je s cerkvenim in nadarbinskim gozdom skrbno in umno gospodariti. Le tedaj se ohrani vrednost gozdnega' kapitala, produktivnost in donos gozda.
Pri nadarbinskih gozdih pa je treba gledati tudi še na to, da ostane donos gozda zagotovljen vsakokratnemu nadarbinarju, torej upraviteljevim naslednikom, ki jim gre pravica do kolikor toliko enakomernih užitkov od gozda ter da ne pridejo v neprijeten položaj, za vsakoletno potrebo drva kupovati, ako je morda njih prednik gozde prekomerno izkoristil.
Zategadelj smatra kn. škof. ordinariat za po trebno, izdati predpise, po katerih je urediti gospodarstvo in izkoriščanje gozdov. Glede teh predpisov se je dosegel sporazum s pristojnimi faktorji deželne vlade.
Naredba.
A.	Cerkveni gozdi.
§ L
C e r k v e n e gozde oskrbuje cerkveno predstojništvo, to so župnijski predstojnik in cerkveni ključarji one cerkve, kateri pripadajo dotični gozdi. Pomagajo jim, kadar je potrebno, patron dotične župnije, v pravnih stvareh pa finančna prokuratura.
§2.
Redne užitke iz teh gozdov je dovoliti le takim morebitnim upravičencem, ki neoporečno svoje pra-
vice dokažejo; užitek jim gre le v toliko, v kolikor so upravičeni.
V	primerih, ko bi kdo zahteval užitek, ne da bi bil nedvomno upravičen, ali pa ko bi zahteval več, kot je nedvomno upravičen, mora se obrniti cerkveno predstojništvo potom dekanata do kn. šk. ordinariata.
§3.
Morebitne prošnje za miloščine na račun cerkvenih gozdov mora predložiti cerkveno predstojništvo, sporazumno s patronom, istega leta, v katerem so zaprošene, po dekanijskem uradu kn. škof. ordinariatu v odobrenje.
§4.
Užitek, torej tudi izkupilo za gozdne pridelke, kot so les, stelja in drugo, pripada iz cerkvenih gozdov cerkvi in se porablja predvsem za nje vzdrževanje, nabavo potrebnih predmetov, itd., kakor tudi za vzdrževanje objektov, ki spadajo k dotični cerkvi.
0 užitkih (izkupilu), kakor tudi o porabi izku-pila mora cerkveno predstojništvo voditi natančne račune in zapiske.
. §5.
Ako dopušča gozd, da se vsako leto seka les ali izkoriščajo gozdni pridelki, treba je, potem ko je krita potrebščina na stavbinskem in drugem lesu za cerkev in cerkvena poslopja, te pridelke kar najbolje mogoče prodgti in izkupilo v cerkvenih računih vknjižiti. Izkupilo je takoj pupilarno varno naložiti.
Pri prodaji lesa itd., se priporoča ali javna dražba ali pa oddaja pismenim, ofertnim potom
§6.
Kadar je potrebno ali koristno, da se poseka ves gozd ali večji del gozdne zarasti,
je potrebno privoljenje kn. škof. ordinariata, ki se sporazume s pristojnimi faktorji deželne vlade. V takih slučajih je torej potrebno tudi dovoljenje gozdne oblasti in se opozarja na predpise naredbe z dne 19. maja 1920, Ur. list št. 241, glede prijav? sečenj.
Prodajo lesa bo, ako ni tako visokih ponudb, da so brezdvomno sprejemljive, javno ra:pisati, in oddati pod pogoji, ki so za upravo cerkvenega premoženja najugodnejši. Vsekakor je kn.-škof. ordinariatu predložiti osnutek kupne ozir. prodajne pogodbe povodom prošnje za privolitev sekanja .
Po izvršeni sečnji je poskrbeti za morebiti potrebno pogozditev, potem ko so se bili ostanki po sekanju po možnosti odstranili ali pospravili, v kar se je mogoče pogodili tudi s kupcem lesa.
§7.
Prodaja gozdnih zemljišč je podvržena .postavnim predpisom o prodaji cerkvene posesti.
B.	Nadarbinski gozdi.
§8.
Pri nadarbinski h gozdih je postopati slično, kot pri cerkvenih. Vendar veljajo glede na-darhinskih gozdov še sledeči posebni predpisi:
§ 9.
Nadarbinar je upravičen, jemati iz nadarbinskih gozdov drva za kurjavo, kolikor jih potrebuje, ako to dopuščata razsežnost in zarast pri pravilnem in vztrajnem oskrbovanju gozda.
Isto velja glede dobave stelje in stavbinskega lesa, potrebnega za vzdrževanje in popravila poslopij, spadajočih k nadarbini, za vodovode itd.
Izkoriščanje je urediti po gospodarskem načrtu, ki mora biti odobren od kn. škof. ordinariata na temelju proučitve in potrditve po gozdarski oblasti. V kolikor se giblje gospodarski načrt strogo v mejah vztrajnega gospodarstva, spada potrditev v kompetenco 1. instance gozdarske oblasti, torej okrajnega glavarstva.
§ 10.
Prodajanje stavbinskega lesa in drv za kurjavo je dopustno iz nadarbinskih gozdov šele tedaj, ko so krite vztrajne potrebščine, navedene v § 9.
Nadarbinar sme nato prodati tolikšno množino lesa, kot je po gospodarskem načrtu, ki se ozira na vztrajno gospodarjenje, dopustno.
Pri prodaji lesne množine, ki jo sme vzeti nadarbinar, ni vezan giede načina oddaje, ampak razpolaga, kakor mu prija.
Ako bi pa nameravano izkoriščanje preseglo vsakoletno vztrajno gospodarjenje in poseglo v substanco, potrebno je posebno privoljenje kn. škof. ordinariata ki se bo oziral na koristi nadarbine in otavbinsldh konkurentov. Za ta slučaj veljajo tudi določila naslednjih paragrafov.
§ 11.
Ako je posekanje gozda potrebno iz gospodarskih ozirov (n. pr. dozorelost gozda) ali drugih razlogov, inči se postopati po zadobljenem privoljenju v
smislu § 6.
Tzkupiio se mora po odbitku stroškov prodaje in morebitne nasadbe v gozdu ter točasnemu nadarbi-narju pripadajočega deleža plodonosno in pupilarnc varno naložiti kot renta. Renta obsega vsakoletne obresti in del glavnice. Višino rente določi knezoško-fijski ordinariat sporazumno z državno oblastjo in jo uživa nadarbinar toliko časa, da nastopi po gospodarskem načrtu določeni užitek iz gozda samega.
Glede prodaje gozdnega zemljišča velja določba
O 17 § «•
§ 12.
O zalogah gozdnih pridelkov v slučaju, ko bi nadarbinar zapustil župnijo, veljajo v primerih, ko bi bile te zaloge iz gozda dotično leto vnaprej vzete — torej še ne njegova popolna last — določbe o razdelitvi pridelkov interkalarnega leta.
§ 13.
Gospodje dekani morajo v svojih vsakoletnih poročilih posebej navesti, ali se ravna vsak nadarbinar po teh predpisih. Vsak nadarbinar jamči s svojim lastnim premoženjem za morebitno nepravilno izkoriščanje ali drugačno oškodovanje nadarbinskih gozdov.
Kn. škof. ordinariat v Ljubljani, dne 14. januarja 1921.
Pojasnila in navodila k predpisom naredbe.
/
Kakor sledi iz naredbe, je velik razloček v gospodarstvu s cerkvenimi in nadarbinskimi gozdi. Ker pripada užitek iz cerkvenih gozdov skoro izključil o le lastniku, torej dotični cerkvi in njenim napra-\ am, ni treba s cerkvenim gozdom strogo vztrajno gospodariti, temveč ravnati le po predpisih umnega (racionalnega) gozdnega gospodarstva.
Težavnejši je položaj pri nadarbinskih gozuih, ki imajo namen, dajati kolikor mogoče enakomeren užitek vsakokratnemu upravitelju nadarbine. Glede tega užitka naj služijo naslednje vrstice v pojasnilo.
Za vsakoleten aii periodičen užitek nadarbin-skega gozda je merodajna njega razsežnost (ploskev), boniteta (dobrina tal), lega (ugodna, neugodna, bližina aii oddaljenost od komunikacijskih sredstev, •ravnina aii strmo pobočje,'lahko ali težavno spravilo) zarast (gosta aii redka, goličave), lesna vrsta, starost gozda (dozorel, dozorevajoč, mlad les,, kulture, mlad narastek) i. dr.
To so faktorji, ki močno vplivajo na količino vztrajnega užitka od nadarbinskega gozda.
Večji vsakoletni užitek je pa le pri razsežnejših gozdih z normalno zarastjo in primerno ugodno lego mogoč; ako ti predpogoji niso dani, bo vztrajni užitek le v 5, 10 ali večletnih periodah, ki se ponavljajo, na razpolago.
Vsekakor je treba gozde pregledati in položaj premotriti. Za izkoriščanje in smotreno gospodarstvo se mora napraviti gospodarski načrt ali pa vsaj nekak program za prvih 10, oziroma 20 let, kakor je to predpisano v § 20. cit. naredbe z dne 19. maja 1920, Urad. lista štev. 241.
Predvsem' je treba dognati, koliko lesa more gozd vztrajno donašati na dotični ploskvi ob dani boniteti tal in na tej mogoči zarasti. V to svrho se poslužujemo takozvanih donosnih tabel, ki nam izkazujejo za posamezne lesne vrste in starosti lesa, množino lesa na 1 ha pri raznih bonitetah tal. Gozdarski veščak Feistmantel, kojega tabele so najbolj upoštevane, razločuje devet bonitet. Množina lesa pa je v tabelah izkazana za popolno zarast, to je za tako gosto rast, da segajo drevesne obrše druga v drugo tako daleč, da popolnoma obsenčijo tla pod seboj.
Podatke tabel je zatorej treba reducirati na faktično zarast s tem, da jih pomnožimo z ocenjeno, resnično zarastjo-(od 0-1 do 0-9 popolne).
Ker niso vsakemu nadarbinarju Feistmantelove tabele na razpolago, opozarja se na tozadevne podatke na straneh 53 do CD Poljudnih navodil za mer jenje lesa- . izdanih po Kmetijski družbi leta 1914.
Vztrajni letni donos gozda ni nič drugega kot povprečni-letni prirastek od normalne zaloge lesa v našem gozdu. Ta prirastek izračunamo, ako delimo na faktično zarast reducirano lesno množino, ki nam jo napovedujejo omenjene tabele za porabno dobo. imamo n. pr. po tabelah pričakovati na 1 ha ob SOletui porabili dobi (starosti, ko je les smatrati na dotični boniteti tal za dozorel), 500 polnih kubičnih
metrov smrekovega lesa (to bi bila že boljša boniteta); povprečni letni prirastek bi znašal v tem slu-vaju 500 : 80 — 6(4 polnih kubičnih metrov.
Teh 6(4 polnih kubičnih metrov bi torej smeli vsako leto na 1 ha dotičnega gozda sekati, ne da bi se mogla vsled tega zaloga lesa od leta do leta znižati.
Jasno pa je, da je to mogoče le tedaj, ako ni žara ;t gozda preredka (le 0 2 do 0-5 polne) in so zastopani v gozdu kolikor mogoče vsi starostni razredi ali vsaj starostne skupine od 10, 20, 30 let itd. do 80 let, torej pri tako zvani normalni zalogi.
Iz takega gozda bi se lahko vzelo vsako leto pre-biraje 6(4 m:i najstarejšega lesa.
Takšnega idealno zaraslega gozda pa na manjših ploskvah skoro nikjer ni najti. Navadno je tedaj mogoče na manjših gozdnih ploskvah sekati dozorel aii dozorevajoč les le v periodah od 10 do 10 let, ako imamo vsaj približno zastopane različne starostne razrede.
Najčešče niti tega ni, marveč nahajamo gozde najrazličnejše oblike, kar se njih zarasti tiče.
Tako imamo lahko n. pr. enakomerno star gozd, recimo 201etnega; v tem gotovo ne bomo mogli 2© do 30 let skoro nič prida posekati. Tuintam bo mogoče ali tudi potrebno, gozd le preredčiti, t. j. iztrebiti zatrto in polomljeno drevje v pregosti porasti. JKo pa nam bo ta gozd dozoreval, t. j. ko postane 60-, vOleten itd., bomo pa morali posekati domalega vse v dobi 10 do 20 let, morda celo vse naenkrat.
Pri cerkvenih gozdih bi to ne delo nič, ker gre i/.kupilo za les itak v fond dotičnega cerkvenega premoženja, katero se porabi za cerkev, kadar pač potreba nanese.
Pri nadarbinah pa je postopanje težje, ker enkratno ali pa v periodah ponavljajoče se sekanje večje množine lesa ne more in ne sme vselej pripasti tačasnemu nadarbinarju, temveč vsem morebitnim naslednikom Tlo zopetne sečnje lesa. V takih slučajih bi se moralo zatorej izkupilo naložiti in pripada na-darbinarju le alikvoten del tega izkupila porazdeljen na dofična leta, v katerih ima tačasni nadarbinar pravico do užitka nadarbine.
V	pojasnilo naj služi sledeči konkreten primer:
a) Nadarbinski gozd meri 1 ha;
b) starostni razredi so različni;
c) perabna doba v dotični legi je 801etna;
d) star les se želi leta 1920. posekati, tega je n. pr. 100 polnih kubičnih metrov;
e) ako znaša po Feistmantelovih tabelah donos na 1 ha po dotični boniteti v dobi dozorelosti pri 80 letih 708 m:; smrekovega lesa;
f) in je resnična zarast v našem gozdu n. pr. 0-7 polne zarasti, postopati nam je sledeče:
708 X 0‘7 = 496 = okroglo 500 m3 na 1 ha: iz tega sledi povprečni prirastek 500 :80;
g) okroglo 6 m:' na 1 ha;
h) cena za 1 polni kubični meter v gOzdu stoječega lesa (na panju, štoru) je n. pr. 200 K;
i) letni poprečni dohodek hi bil tedaj 200 X 6 je 1200 K;
j) ako je bil tačasni nadarbinar n. pr. že šest let na fari in je bilo potrebno ali koristno, posekati onih 100 m3 lesa naenkrat, potem mu tč. torej letos pristoja:
r (1. opn — jJ 1200 (1 .04« _ i)
0 . op	U. 04
1200 X 6-63 = 7956 K;
k) ker znaša poprečni letni prirastek okroglo 6 m’, bilo bi torej 64 m3 (namreč 100—36) posekanih že vnaprej, izvzemši, da je gozd tako dobro ohranjen, da je teh 40 m3 smatrati kot prihranek izza prejšnjih let. Ko bi pa to ne bili prihranki, upoštevali je sledeče :
naložiti je 100 m3 X “90 K — . . . . 20.000 K
odštevši......................................... 7.956	K
torej  .......................................... 12.044	K
Od leta 1921 dalje pripada vsakoletnemu nadar-binarju na leto 1200 K, poleg tega pa še tolikšen del letnih obresti, da je v IO1/”, okroglo 10 letih, torej do’ konca leta 1931. ves kapital z obrestmi vred izčrpan. (IOV2 let rezultira iz relacije 64 : 6 = IOV2.) Ako izračunamo obresti kapitala 12.044 K, pomanjšanega vsako leto za 1200 K, znašajo iste za 10 let približno 2806 K. Torej sme nadarbinar prejemati letno 1485 K in bi bilo leta 1931. pričeti z zopetno sečnjo v gozdu.
Amortizacijski obrok 1485 K dobimo najhitreje s
X. , I	1	•	°P" • °-°P
pomočjo lormule: a = K —j—- u- --—j	=
Mogoči so seveda najrazličnejši slučaji.
Važno vlogo igra tudi cena lesa, ki ni konstantna. Ker se cena lesa — posebno dandanes — močno menjava, je možno vztrajen užitek le v lesni množini, ne pa v denarju dognati.
Ugotovitev užitka gozdov je vsekakor precej zamotana in je ni mogoče primerjati z užitkom od polja in travnikov, kjer sme nadarbinar porabiti vsakoletni pridelek, ki je več ali manj vsako leto enak, ako ni elementarnih nezgod.
Zatorej je treba, kakor že rečeno, za vsako na-darbinsko gozdno posestvo po proučitvi sestaviti poseben gospodarski načrt, po katerem se je nadarbi-narjem ravnati.
Ta načrt se pri velikih kompleksih napravi po pravilih gozdarstva, pri malih gozdih pa bo izdelati le nekak gospodarski program, vselej za 10—20 let.
Na štajerskem in Koroškem imajo župne uprave deloma že take načrte in programe, ki so tudi oblastveno odobreni, le na Kranjskem se tozadevno še ni uredilo potrebno, pač pa je gozdarska oblast sporazumno s kn. škof. ordinariatom v konkretnih, važnejših slučajih sekanja potrebno ukrenila v varstvo nadarbinskega gozda.
Posamezni nadarbinar, ki bi sam ne mogel vprašanja vztrajnega gospodarstva pravilno urediti, kakor je pravično in strokovno dopustno, moral bi se obrniti do gozdne oblasti zaradi ureditve.
V	to svrho bi imel sam zbrati podatke, in sicer o ploskvi, legi, opisu tal, tačasni zarasti, lesni vrsti, starosti drevja, goličavah itd.
• Gozdni organi bi mogli na podlagi teh podatkov urediti nameravani načrt, eventualno se prepričati na kraju samem o stanju gozdov, ako jih niso že o priliki službenih potovanj imeli priložnost pregledali. Vsekakor pa bi bilo poskrbeti, da bodo načrti za izkoriščanje nadarbinskih gozdnih posestev, oblastveno odobreni in se bo mogoče po teh že odobrenih načrtih pozneje ravnati.
Razmotriti bi bilo še vprašanje, ali je golosek v nadarbinskih gozdih dopusten? Ako iz gozdnopolicij-skih ozirov ni zadržka, seka se lahko na golo, pri čemur pa pride poleg že razmotrivane potrebe vztrajnostnega principa tudi vprašanje racionalnega gospodarstva v poštev.
Gozdnopolicijsko je golosek nedopusten v varstvenih in hranilnih gozdih (glej § 6., 7. in 19. drž. gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852, drž. avstr, /ak. štev. 250). Tudi tedaj ni mogoče na golo sekati, ako bi bil vsled tega sosedov gozd‘ogrožen po nevarnosti vetra (§ 5. gozd. zakona). Iz racionalnega stališča pa bi se gozd ne smel na golo sekati, ako je les še premlad. Izjeme so opravičene, ako je vihar polomil ali izruval toliko drevja, da bi gozd ne mogel v tedanjem stanju obstojati.
Tam, kjer so predniki nadarbinske gozde prekomerno, čez normalni donos, izkoristili, ali gospodarsko zanemarili, bodo imeli nasledniki težko stališče. Njih dolžnost je, da gozde izboljšajo, goljave posadijo in izkoriščanje opustijo dotlej, da je v gozdu zooet normalna zaloga lesa. Da se poslednje doseže, je v gotovih slučajih potrebna dolgoletna doba in mnogo denarnih žrtev.
Na Štajerskem se o priliki zapuščinskih obravnav po umrlem nadarbinarju gozdi uradno pregledajo in se dožene, ali so se gozdi oskrbovali po predpisanem, oziroma odobrenem načrtu. V negativnem
slučaju se izračuna odškodnina. To bi bilo tudi pri nas potrebno, da more z odškodninskim zneskom na-darbinar gozde spraviti v postavno predpisani stan.
Glede načina prodaje lesa je omeniti sledeče:
V kolikor je obvezan upravitelj cerkvenih gozdov in župnih nadarbin po gori izdelani naredbi za les doseči najugodnejše izkupilo, poslužiti se ima ali javne dražbe ali pa prodaje ofertnim potom.
V to svrho morajo biti v gozdu, v katerem se bodo drevesa prebiraje izsekala, dotična debla zaznamovana, v slučaju goloseka pa meje goloseka natančno označene.
Vsekakor je potrebna tudi aproksimativna ocenitev, kolika množina lesa bo odpadla za porabni les, koliko na drva za kurjavo itd., ker se ti podatki rabijo za razpis prodaje.
V slučaju javne licitacije se je obrniti na županstvo zaradi formalnosti, ki so ž njo združene.
Za sklepanje pogodbe (bodisi po licitaciji, bodisi z ofertnim ponudbenikom) je treba sestaviti primeren osnutek.
Osnutka, ki	bi bil primeren za uporabo v	vsakem slučaju, ni	mogoče pripraviti.	Za	morebitno
uporabo pa bi utegnil služiti naslednji formular:
Pogodba
sklenjena med upraviteljstvom cerkvenega (nadar-
binskega) premoženja v...................zastopanem	po
............  kot	prodajalcu in............v . .	.
kot kupcem pod	sledečimi pogoji:
§ 1.
Upraviteljstvo cerkvenega (nadarbinskega) premoženja proda s privoljenjem kn. škof. ordinariata
z dne ....... štev..............gospodu............les
v............gozdu,	na parcel ....... štev..............
davčne občine..............okraja...........in sicer:
a) . . . debel, zaznamovanih z znamenjem . . (znamenje naj bo vtisnjeno ob korenini, štoru, in v prsni višini) ali
b) vsa na prostoru, vidno omejenem in odkaza-nem, stoječa debla ne glede na debelino za posekanje na golo.
(Približna vrednost oddanega lesa znaša . . K ... v.)
§ 2.
Za prodajo namenjena- debla (meje goloseka, event. meje dotične parcele) so se kupcu odkazale in izjavlja ta, da jih dobro pozna.
§ 3.
Sekanje, podelava in spravilo lesa se prepušča kupcu, ki ima upoštevati sledeča določila:
§ 4.
a)	Posekati se smejo le odkazana debla in se mora na dotičnih štorovih vtisnjeno znamenje po poseku poznati.
Ali: b) Posekati se smejo le debla na odkazanem, za golosek odmenjenem prostoru.
Sekanje se mora izvršiti do .  ..................na	ta
način, da ostanejo druga debla v gozdu kolikor mogoče nepoškodovana.
Poškodbe ima kupec plačati. (Domeniti je globo. Ta globa mora biti višja, kot vrednost lesa.)
Po vetru in snegu polomljeno drevje ima kupec tudi podelati in plačati.
Posekano igličasto drevje se mora obeliti do . . .
. . . da se ne zarede lubadarji v gozdu.
§ 5.
Les je izdelati do...............v	hlod-e............
(kakor domenjeno) dolge po 4 m (v hribih s težkim spravilom 5—10 cm dolžine čez mero, kar se pri merjenju ne upošteva; izdelajo se tudi lahko daljši sorti-menti, po dogovoru).
Pr i d r v e h
Drva se izdelajo tako, da so polena 1 m dolga. Ko se drva zložijo, se dovoli pri vsakem prostornem metru 10 cm nad 1 metrom v višino.
§ 6.
Vrhače, vejevje je po izvršenem sekanju
a)	pustiti prodajalcu,
ali b) spraviti na kupe, ali zložiti v vrste, da ne ležijo razmetani po poseku (kjer ovirajo nasadbo ali pa naravni naraščaj) — (če možno spraviti iz gozda).
Skladišča (ki so morda potrebna) se odkažejo kupcu na licu mesta.
§ 7.
Ako se v gozdu tešejo trami (ali tirni pragovi), mora se tesanje vršiti na prostorih, ki jih upraviteljstvo odkaže. Trske je spraviti na kupe in jih po možnosti odstraniti iz gozda.
Določi se, da se les, odmenjen v tesanje, poprej izmeri v okroglem stanju in kot takšen plača.
§ 8.
Posekan in podelan les pripravi kupec do ... . za izmerjenje.
Za porabo potov, drč...............itd.	(v	kolikor	so
last cerkve, nadarbine) .... se odškodnina ne zahteva, ali pa se domeni odškodnina za večjo škodo.
§ 9.
§ 13.
Les se izmeri ob navzočnosti kupčevi in po upra-viteljstvu v to pritegnjenega izvedenca N. N.
V	spornih zadevah glede mere in kvalitete lesa odloča izvedenec (ali N. N.).
Okrogel les (hlodi, žagovci, les za celulozo itd.) se meri z mersko klupo na sredini hloda, pri čemer se polne polovice centimetrov vzemo kot polni centimetri navzgor, pod polovico centimetra pa se zanemari.
Pri drveh za kurjavo se izmeri kot prostorna mera dolžina, višina skladov in dolžina polena. Drva morajo biti zložena na planem, ne na poševni ploskvi.
Zaznamovati more merjene premere in dolžine hlodov itd. prodajalec kakor tudi kupec.
Izid merjenja je označiti s posebnim zapisnikom, in služijo ti podatki za izračunanje vsote, ki jo je plačati. Ako kupec pri merjenju ne bo navzoč, pripo-zna izmeritev lesa istotako.
§ 10.
Izračunanje kubične mere temeljem merjenja prodanih sortimentov se izračuna po upraviteljstvu (po izvedencu N. N.)
§ 11.
Stroške merjenja (in izračunanja) trpi kupec.
§ 12.
Kupec plača tekom 14 dni po zadobljeni fakturi, ki se mu dopošlje tekom osmih dni po izmerjenju lesa,
v roke..................po naslednjih cenah:
Za 1 polni kubični meter..............
a) n. pr. hlodov do 24 cm debeline na sredi	....	K
b) od 24 cm debeline na sredi navzdol do	19	cm	.	K
c) od 19 cm do 12 cm....................................K
Pri bukovem lesu:
a) za hlode  .............................................K
b) za drva, in sicer za 1 prostorni meter,..............K
Pripravljen les se sme odvažati šele po iziner-jenju in plačilu, ker šele nato postane kupec njega lastnik. Odgovoren pa je kupec za les takoj po izmerjenju.
§ M.
Prodajalec ne trpi nobene škode za slučaj, da je kupec ukrenil glede spravila lesa kakšne odredbe, vsled katerih bi zahtevali lastniki tujih parcel kako odškodnino.
§ 15.
Ako kupec ne bi plačal lesa tekom štirih tednov (ali drugega termina) po zadobljeni fakturi, je upravičen prodajalec prodati les na stroške kupca in kriti iz tega izkupila škodo.
§ 16.
V varščino prevzetih obveznosti položi kupec upraviteljstvu povodom sklepa pogodbe kavcijo, ki znaša 10% približne vrednosti lesa, ki ga poseka. Ta kavcija se vračuni v kupnino tedaj, ko je kupčija popolnoma dovršena.
§ 17.
Stroške in kolke za to pogodbo trpi kupec.
§ IB.
Oba pogodnika se odpovedujeta pravici, to pogodbo izpodbijati zaradi kršitve nadpolovične vrednosti.
 V................dne.................19	.	.
prodajalec.	kupec.
Pripomnja. Prodaja se more izvršiti pri ofertnih ponudbah tudi brez formelne pogodbe s sklepnim pismom, s katerim se najugodnejša ponudba sprejme.
Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani, dne 14. januarja 1921.
8.
Duhovnikom.
Ne vemo, kaj nas čaka v sedanjem letu. Upajmo, da se ne uresničijo želje onih groznih sil, ki hočejo splošno svetovno krvavo prekucijo. Tudi o naši državi nam ni treba še obupovati; marveč tolažimo se z nado, da premaga vse zunanje in notranje težave, pa se pod varstvom božjim utrdi na dobro postavljenih temeljih.
Pomenimo se pa o delu, ki naj ga vršimo mi za se in za ljudstvo, za Boga in za Cerkev.
I.
Ozrimo se najprej na nas same. Vedno moramo napredovati in se izpopolnjevati, ako hočemo biti kos našemu svetemu poklicu, ki zahteva od nas zlasti v
sedanjih težkih časih čuječnosti in premagovanja. Te lastnosti pa je zmožen le značaj, -ki se je utrdil po uzoru svojega božjega Učitelja.
Pri naših sosedih, bratih Hrvatih, se žal še ni poleglo ono krivo reformistično gibanje, ki vodi proč od Cerkve v silno škodo in pohujšanje vernega ljudstva.
Za gibanje te vrste so merodajne besede, izgovorjene od papeža Benedikta XV. v tajnem konsi-storiju dne 16. decembra 1920, ki se glase:
»Cum multa hoc tempore, ut scitis, Nobis sollicitudinis sint, tum duo praecipue animum Nostrum excruciant; de quibus quidem, antequam ad cooptationem veniamus Episcoporum, in conspectu consessuque vestro silere non possumus. Primum est scilicet quod nonnulla Cleri Czecoslovaci pars talem se iam dudum praebet ut ordinis dignitatisque suae prorsus oblita videatur. Testes vos Nobis esse potestis, quanto Nos opere studuerimus, iam inde ab initio huius rei tam deplorandae, eos qui de via decederent, ad officium sanitatemque revocare. Itaque, adiuvante Dei gratia, haud sane multi usque eo prolapsi sunt ut sese a Iesu Christi Ecclesia, defectionem consummando, seiunge-rent; numerusque longe maior, quamvis illorum exemplo tentati, in fide permanserunt. Horum autem fidelitatem recte Venerabiles illi Fratres Episcopi auctoritate sua muniendam censuerunt. Qui cum in unum convenissent, de communibus rebus 'ut consulerent, placuissetque universis ut generalis consociatio Cleri Czeci, Jednota quae dicitur, dissolveretur, eiusque loco dioecesanas societates institui liceret, dum salva in iis essent iura Episcoporum, Nos id consultum vehementissime probavimus, litterisque ad Venerabilem Fratrem Franciscum Archiepiscopum Pragensem, IV Calendas Februarias anno vertente, datis, ratum habuimus.
At vero, quominus id efficeretur quod Episcopi peropportune decreverant, didicimus Jednotam, contra ac sperabamus, omni ope repugnantem obsistere, causam interserendo non illud valere quod nec iis auditis quorum interesset, nec servatis iudiciorum sollemnitatibus, esset constitutum. Huius causae nemini non apparet inanitas, modo consideretur, quantum Jednota et sic, ut memoravimus, se gerendo, et ea in vulgus praedicando quae novimus, attulisset detrimentum ecclesiasticae disciplinae; cuius quidem integritatem religiose tueri cum deberent Episcopi, non iis profecto erat cunctandum quin eam, ubi violatam vidissent, restituerent. Ceterum adhibita ab Episcopis ratio nequaquam iudiciorum requirebat formulas, utpote quae ad administrativum, ut dici solet, non ad iudiciale, sive contentiosum sive criminale, pertineret genus.	*
Haec omnia quamvis Jednotae moderatoribus ad considerandum proposita, et postea latissime pervulgata essent, nihilominus tamen Episcopis iubentibus contumaces resistere perseverarunt, atque ad res novas pro Jednotae instituto moliendas vel maiore contentione incubuerunt. Quin fuerunt etiam qui hoc asseverare non vererentur, propensam Apostolicam Sedem esse ad legis de sacro caelibatu severitatem mitigandam, ea lege solvendo qui ecclesiasticum ordinem deseruissent. Equidem hic morari et quam longe a vero totum hoc absit, ostendere, non sane putamus necessarium. Constat enim, si Latina viget floretque Ecclesia, magnam partem roboris gloriaeque eius ab ipso clericorum caelibatu manare, ob eamque rem omnino eum esse sartum tectum conservandum. Quod quidem numquam fortasse alias tam necesse fuit quam hoc miserrimo tempore, cum, in tantis tam-que late diffusis corruptelarum illeeebris, indomitae effrenataeque animorum cupiditates ubique dominantur, nec quidquam aliud hominibus esse videtur propositum, nisi temere indulgere sibi fluxisque huius vitae voluptatibus perfrui. Catholicus igitur sacerdos qui ad perturbatos animi motus cohibendos ceteris dux debet esse, videat ne in hoc tanto officii munere ipse claudicet, verum omnes exemplo suo confirmare pergat, semperque meminerit Sancti Siricii Pontificis sic hortantis: »ut a die ordinationis nostrae sobrietati ac pudicitiae et corda nostra mancipemus et corpora '.
Itaque, Venerabiles Fratres, quod pluries iam Nos ex occasione professi sumus, idem nunc sollemniter affirmateque testamur, fore numquam ut haec Apostolica Sedes sanctissimam eam maximeque salutarem legem caelibatus ecclesiastici aliqua ex parte extenuando mitiget, nedum aboleat. Item negamus — ut iam fecimus in illis ad Archiepiscopum Pragensem datis litteris — eas, quas nonnulli contendunt inducere in Ecclesiae disciplinam, exactas ad popularem rationem, rerum novitates, unquam ab Apostolica Sede approbari posse. De Jednota vero, ab Episcopis quae statuta memoravimus, Nos iterum apostolicae auctoritatis pondere augemus; eisque, pro conscientia officii, obtemperaturos, qui eius consociationis participes sunt, valde confidimus.
Interea, dum expqctamus ut illorum concidat aliquando pervicax contumacia, recreat Nos afflictos et reficit quod affertur, sacerdotes illic natione Germanicos Episcoporum et potestati se subiecisse et praescriptionibus obsecutos esse, simiiiterque non paucos e Clero Czeco induxisse animum ut Jednotam relinquerent. Quos utinam subsequantur ceteri, quos caeco impetu praecipites ferri videmus, ac, cernentes
1 Ad Himerium, c. VII, n. 10.
quo ruituri sint, tempori resipiscant seseque ad bonam frugem recipere maturent.«
Iz očetovskih besedi papeževih moremo spoznati, kaj je v duhu Cerkve in kaj vodi od nje. Kajne, dragi moji sodelavci v vinogradu Gospodovem, po teh točnih besedah sv. očeta hočemo uravnavati tudi nadalje svoje duhovsko življenje.
V	duhovskem semenišču vlada, kolikor morem spoznati, dober duh in mladeniči bogoslovcr so navdušeni za poklic, ki so si ga zbrali. Bog daj blagoslov in rast v dobrem! Molitev, pogosto sv. obhajilo, Marijina kongregacija,, temeljito učenje bogoslovja so sredstva, da bodo mogli naši kleriki ostati stanovitni tudi sredi najbolj burnih viharjev. Z vnetim sodelovanjem, z milostjo božjo bodo bogoslovci olajšali tudi škofu skrb in odgovornost, ki jo nalaga sv. Pavel škofom, ko piše: »ut nemini manus cito imponas«.
l)a pa ostanemo stanovitni prav vsi, ne zanemarjajmo za milost stanovitnosti potrebnih sredstev: cultus Ss. Cordis, Congregatio Mariana, confessio saltem bis quolibet mense, meditatio et brevis lectio pia quotidiana, fuga occasionis proximae.
0 koliko vam koristi Sodalitas Ss. Cordis! Zapisniki o sestankih so zanimivi in dokazujejo, da umevate gospodje naloge in potrebe naših dni!
Ali ste vsi v številu sacerdotum adoratorum? In ali darujete vsaj eno uro tedensko izključno Jezusu v presv. Rešnjem Telesu? Večinoma smo vsi prav blizu tabernaklja, v katerem je naš Bog in naš Gospod! Živa vera te bo gotovo k njemu vlekla.
Kaj pa duhovne vaje vsaj vsako tretje leto (can. 126)? Dolžan sem paziti, da se jih udeleži vsaik duhovnik. Dekani, pomagajte mi v tej skrbi in opozarjajte gospode v dekanijah, ki bi na to dolžnost pozabili.
II.
Lani smo imeli nekaj važnih shodov. Naj o teh shodih kaj malega omenim.
Dne 8. aprila 1920 (Škof list 1920, str. 37) je bil običajni letni shod dekanov. Razpravljali smo dosti temeljito o gmotni bedi duhovnikov. Sestavil se je poseben odbor gospodov, ki naj to zadevo zasleduje. In res je sestavil predlog o ureditvi duhovniške kongrue, ki ga je ordinariat poslal po poverjeništvu za uk in bogočastje na ministrstvo ver v Belgrad. Dekani so poslali poseben dopis našim predstavnikom. Pri belgrajski vladi se je informiral predstavnik župnik Škulj, ki mi je sporočil, da sedaj v teh zmešnjavah ni mogoče ničesar doseči. Tudi jaz in nadškof dr. Bauer sva meseca oktobra osebno posredovala: dobila sva nekaj obljub za upokojence.
Govorili smo tudi o samopomoči duhovnikov. Kot uspeh beležim, da smo v danem okviru povečali
razne pristojbine. Tudi v podpornem duhovskem društvu se je nadejati več gibanja. Letos bo imelo nekako 30 tisoč kron na razpolago za najnujnejše potrebe (Škof. list 1920, str. 78).
V	važni zadevi so dekani prihiteli v Ljubljano konec septembra. Dobili so obsežno poročilo o političnem položaju ter o našem časopisju. Poročila so bila poučna. Navdušili so se gospodje za podrobno delo, kako naj med vernike pride čim več naših dobrih listov. Želeli so gospodje pastirski list za volitve in o časopisih. Mogel sem jim povedati, da se tak pastirski list že tiska (Škof. list 1920, str. 77). Upam, da so dekani agitacijsko delo po dekanijah zasnovali in izpeljali.
Važen in poučen je bil tudi sestanek dekanov dne 17. in 18. avgusta. Pod vodstvom glavnega poročevalca kononika Nadraha so se posvetovali, kako naj urede svoje kanonične vizitacije, da bodo zares uspešne in koristne. Ni dvoma, da bodo dekani svoje sklepe izpeljavah. Kar so predlagali ordinariatu, se bo upoštevalo.
Dne 11. februarja je bil tudi sestanek dekanijskih voditeljev Marijinih družb. Gospodje so sklenili, naj dekanijski voditelji ostanejo in se zopet izvolijo tam, kjer jih ni več. Prav so ukrenili, da naj se v Marijino kongregacijo ne sprejme vsako dekle in vsak mladenič, ampak le najboljši, kakor je prvotni namen te družbe. Za ostale mladeniče in dekleta naj se pa zasnujejo mladeniške in dekliške zveze (Škof. list 1920, str. 27). Poprašam voditelje: Ali ste začeli v tem smislu delovati, čistiti kongregacije in snovati mladinske zveze? Mislite li potrebno delo letos nadaljevati?
Pri istem sestanku je referent profesor dr. Merhar predložil več nasvetov za boljše ip bolj enotno vodstvo Marijinih družb. Navzoči so sklenili, naj se izvoli osrednji odbor voditeljev ljubljanskih družb, ki naj sklepa o predlaganih točkah. Osrednji svet je izvoljen in odobren; otvoril je posvetovalnico za Marijine družbe pri jezuitih in naročil dekanijskim voditeljem, naj čimprej pošljejo letna poročila, da se bo sestavila in objavila nova statistika Marijinih družb v naši škofiji. (Škof. list 1920, str. 66.) — Ali ste gospodje naročilu ustregli? Kajne, točna statistika bi nas vse izredno zanimala in bila bi prav poučna.
¥
III.
Naročam, da pogledate lanski pastirski list gospodom duhovnikom (Škof. list, str. 3—5). Spodbujam vas za socialno politično, izobraževalno, karitativno in sploh cerkveno delo. Prosim, da bi ta list še letos prečitali, morda na kakem shodu Sodalitatis, pa se odločili za kar mogoče obsežno delo po župnijah. Ni
vam treba priporočati mladinskega gibanja ali kongregacij ali misijonov. Saj ste za vse to vneti, vedoči, da je vse to za versko življenje nujno potrebno. Le po organizacijah moremo rešiti mladi rod, da ne propade in da se od Cerkve ne odvrne. Pomanjkljivosti, neuspehi naj vas ne strašijo. Spoznavajte jili in v sestankih se posvetujte, kako bi vse znova popravili.
Priporočam vam podrobno delo, podrobno pa-stirovanje od vasi do vasi, od hiše do hiše. Imamo po škofiji več zgledov, kako uspešno je tako podrobno, dobro zamišljeno, z duhovsko resnobo in ljubeznijo izvrševano delo.
Iz raznih predlogov na sestankih potolažen posnamem, kako globoko spoznate vsi potrebo izobraževalnega društva po župnijah. Ali bi ga mogli znova zasnovati in voditi? Kako pa? Navodilo dobite v poročilu o katoliškem shodu v Ljubljani 1. 1913 (posebna knjiga) in pa posnetek v naši Instructio pastoralis (str. 174). Vredno je, da prečitate in uvažujete ločno in iz življenja posneto poročilo o izobraževalnih društvih,, kakor ga je na lanskem dekanskem shodu podal prošt in dekan p. Valerijan Učak (Škof. lisi
1920,	str. 39-^41). Dekane prosim, naj ga na shodu Sodalitatis prečitajo in prerešetavajo ter poskrbe za primerne sklepe kot navodilo duhovnikom.
Sprožil sem misel, naj bi bili letos o primernem času krajevni katoliški shodi. Sestavil naj bi se točen program po sedanjih potrebah, izdelal načrt za govore o najbolj perečih vprašanjih in naprosili se dobri, ljudski govorniki. Misel je všeč duhovnikom in laikom; naši predstavniki bi nam pomagali. Kaj pa vi, gospodje, o tem mislite? Mogli bi se na shodu dekanov o tej zadevi točno dogovoriti. Ako bom mogel, bom na shodu predložil načrt v posvetovanje.
Da se za vsestransko in neumorno delo neprestano navdušujete, čitajte radi našo Instructio (str. 126—189) in pa prelepo knjigo: »Pastoralno bogoslovje, spisal dr. Fr. Ušeničnik, ki vse dotične za--deve točno in korektno obravnava pod naslovom: »Dušni pastir, duhovni voditelj krščanske občine (posebno str. 724—773).
Proseč Gospoda za milost uspešnega delovanja v Njegovem vinogradu in za milost ljubezni in sloge med vsemi nami vas vse prisrčno pozdravljam in vam pošiljam pastirski blagoslov.
V	Ljubljani, dne 16. januarja 1921.
f Autou Bonaventura,
škof.
9.
Postna zapoved.
Pooblaščen od sv. stolice določujem glede postne zapovedi za leto 1921. v ljubljanski škofiji:
I.
1. Zapoved o z d r ž n o s t i zahteva edinole zdrž-nost od mesa in mesne juhe. Torej je vse dni zdrž-nosti dovoljeno rabiti katerokoli živalsko maščobo. Veže pa zapoved o zdržnosti vse, ki so izpolnili sedmo leto starosti.
2. Zapoved o postu dovoljuje samo enkratni obed na dan; vendar pa sme vsakdo kaj malega zaužiti tudi zjutraj in zvečer, kakor je v dotičnem kraju navada. Dovoljeno je tudi pri istem obedu uživati meso in ribe. Glavni obed se sme preložiti od poldne na zvečer. Veže pa zapoved o postu vse vernike od izpolnjenega e n o i n d v a j s e t e g a do začetega šestdesetega leta.
II.
Katere dni v letu je zapovedana samo zdržnost, katere zdržnost in post, katere sam post? Odgovor:
1.	Zdržnost od mesa je zapovedana vse petke celega leta.
2. Zdržnost od mesa in post sta zapovedana:
a) na pepelnično sredo;
b) v petkih štiridesetdnevnega posta;
c) v sredo, petek in soboto vsakega kvatrnega tedna; č) v soboto pred Binkoštmi, na dan pred praznikom
Vseh svetnikov (31. oktobra) in pred Božičem
(24. decembra).
Na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja letos ne bo ne posta ne zdržnosti, in sicer zato ne, ker je letos ta dan (14. avgust) nedelja.
-
3. Samo post je zapovedan vse druge dni štiridesetdnevnega posta. Vse te dni, v katere je zapovedan samo post, je vsem vernikom dovoljeno uživati tudi pri večerji mesne jedi.
4. Zapoved o zdržnosti in postu n e v e ž e ob nedeljah štiridesetdnevnega posta, v zapovedane praznike in tudi ne v odpravljene praznike, ki jih v naši škofiji še praznujemo.
5. Na veliko soboto preneha opoldne zapoved o zdržnosti in postu.
6. Od zapovedi zdržnosti in p o s t a so izvzeti:
a)	verniki v tistih krajih, v katerih je semenj;
h)	vse postne dni v letu razen dneva pred Božičem
in velikega petka vojaki, orožniki in finančni
stražniki ter njihove družine.
7.	Od zapovedi same z.drznosti so vse postne dni v letu razen dneva pred Božičem in velikega petka izvzeti: vsi delavci z družinami vred v rudo-kopih in tovarnah; sprevodniki po železnicah in oni potniki, ki morajo jesti v železniških gostilnah; vsi uslužbenci in potniki po ladjah, kadar morajo na ladjah obedovati; vsi, ki so z družino in postrežniki v zdraviščih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah, in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi; oni, ki žive po kaznilnicah, namreč kaznjenci, pazniki in drugi uslužbenci.
Vsem onim, ki se bodo polajšav posluževali, svetujem, naj bi kot malo nadomestilo izmolili en Oče-naš in češčenamarijo ali podelili kaj malega vbo-gajme.
III.
Posameznim osebam ali rodbinam more.po cerkvenem pravu (kan. 1245) tudi njih župnik podeliti začasno polajšavo postne zapovedi.
Spovednik pa sme samo presojati, če je kdo od samega posta izvzet iz kakega posebnega od Cerkve priznanega razloga. Iz takih razlogov post ne veče:
10
Za konference
i.
Konference društva Sodalitatis naj se vrše po predpisih pravil družbe. Koristne so za obnovitev in utrditev duhovskega duha, prijateljskih odnošajev in za enotno delovanje v dušnem pastirstvu. V letu 1921. bi mogle postati še prav posebno važne za obrambo naših krščanskih in cerkvenih pravic. Gg. dekane, oziroma voditelje prosim, naj te konference urejajo in vodijo po že izkušenih navodilih.
II.
Konferenco gg. arliidiakonov in dekanov skličem v sredo, 20. aprila ob pol 10. dopoldne v škofijsko palačo. Za njo določim sledečo tvarino:
1. Razprava o določilih novega zakonika kan. 189,
§ 3. in kanon 142 v smislu in po določilih v Škofijskem listu leta 1920., stran 91 in 92, štev. 92.
2. a) Vzroki razširjevanju komunističnega in so-cialdemokratičnega gibanja po naših župnijah ter deloma odpor proti duhovskemu vplivu na ljudstvo;
a) bolnikov in okrevajočih, telesno slabotnih, katere bi vsled posta glava precej bolela ali bi se jim v glavi vrtelo;
b) mater pred porodom in po porodu, naj so tudi telesno zdrave in močne;
c) vseh onih ubožcev, ki živež beračijo, ki imajo sploh nezadostno hrano;
d) raznovrstnih delavcev, ki morajo opravljati težka dela, kakršni so: kmetovalci, mizarji, kovači, zidarji, tkalci, kamnoseki, čevljarji itd. Vsi ti so od postne postave izvzeti, čeprav so trdnega telesnega zdravja;
e) postna zapoved ne veže onih, ki morajo opravljati naporno dušno delo; to so n. pr. ljudski učitelji; dijaki; profesorji, če se morajo za predavanja naporno pripravljati; cerkveni pridigarji, kakor misijonarji ob času misijonov. Vsi ti so izvzeti od postne zapovedi le, če radi posebnih okolnosti ne bi mogli izpolnjevati svojih dolžnosti.
Upam, da bomo tako olajšano zapoved vsi prav radi in vestno izpolnjevali. Molimo in delajmo pokoro, da se nas Bog usmili in ne postopa z nami, kakor bi s svojimi mnogimi grehi zaslužili.
V	L j u b 1 j a n i , dne 17. januarja 1921.
f Anton Bonaventura, škof.
%
*
v letu 1921.
b)	izdatni pomočki zoper to gibanje.
3.	Strežba bolnikov v župnijah po deželi.
111.
Na pastoralnih konferencah obravnavajte sledečo tvarino:
1.	Na pomladni konferenci:
a) Občevanje Zveiičarjevo z moškimi kot vzor za pastoracijo mož.
b) Kako bi se moglo vzdržati pogosto prejemanje sv. obhajila pri otrocih, posebno pri fantičih, ko več v šolo ne hodijo, in kako bi se moglo pospešiti bolj pogosto obhajilo pri odraslih moških sploh?
c) Casus:
luventius catholicus, captivus bellicus in Russiam ductus, ibi commorans amore captus est erga Anasta-siam, puellam confessionis orientalis schismaticae et anno 1920 cum ipsa secundum morem a regimine rei publicae sovieticae introductum civiliter matrimonium
contraxit. Liberatus e captivitate cum Anastasia domum reversus et matrimonium suum legibus Ecclesiae Catholicae conformare desiderans oarocho se sistit atque affirmat verosimiliter etiam Anastasiam in Ecclesiam Catholicam se adducturum esse.
Quaeritur: 1. Estne matrimonium in circumstantiis expositis initum validum an non? — 2. Si validum, suntne quaedam ad normam canonum supplenda, praesertim si mulier permaneret in schismate? —
3.	Quando in matrimoniis mixtis contra leges Ecclesiae Catholicae initis vel attentatis catholica pars incurrit excommunicationem? — 4. Quomodo agendum parocho in conversione Anastasiae et quae valent regulae circa baptismum ex haeresi hei schismate ad Ecclesiam Catholicam redeuntium.
2.	Na jesenski konferenci:
a) Kako gojiti na kmetih ljubezen do rodne zemlje (cfr. Synod. 1, pg. 99)?.
b) Kako bi mogli skrbeti za dušno in gmotno korist onih, ki se zopet selijo v Ameriko?
Za Ljubljano: Kako dobiti dušnopastirski stik z družinami po mestu?
c) Casus conscientiae:
Cajus mercator Titum mercatorem adversarium politicum tempore electionum acerrime impugnat ac tanto prosequitur odio, ut ne salutantem quidem resalutet. — Ejus defectus natalium (omnibus ignotos) divulgat, crimen ob quod ante annos in regione extera ad carcerem damnatus erat sed nunc oblivione deletum est, plurimis manifestat, quo fit ut multi jam abstineant a mercibus apud Titum emendis. Item pa-
lam loquitur Titum adulterum esse, quod asserit se ex epistolis interceptis rescivisse.
Ipse vero Cajus Tito vix melior exsistit; nam merces ante bellum parva pecunia comparatas maximo pretio nunc vendit, mensuras et pondera modice falsificando magnum lucrum percipere studet, famula quadam carnaliter abutitur, unde et proles nascitur, pro qua tamen expensas paternitatis solvere renuit excipiens illo tempore alios quoque amasios ad eam accessisse.
Quaeritur:
Quaenam sint signa dilectionis omnibus debita?
An et quando liceat manifestare defectus et crimina occidta?
Quaenam obligatio restitutionis ex injusta diffamatione?
Quid de secreto epistolari?
Quid valet de restitutione ex percepto iniusto lucro in mercatura?
Quid sint furta minuta?
Quaenam sit obligatio restitutionis ob fornicationem et quaenam sint officia parentum erga prolem illegitimam?
Quid ad casum?
Gg. dekane prosim, naj zapisnik in odgovore na vprašanja, ne le jesenske, ampak tudi pomladanske konference, pošljejo ordinariatu takoj, ko jo izvrše.
V	Ljubljani, 12. januarja 1921.
f Anton Bonaventura,
škof.
11.
Tvarina za izpite duhovnikov leta 1921.
I. Iz moralke: De conscientia; de peccatis; de virtutibus theologicis; de octavo praecepto; de statibus particularibus (Noldin).
Iz kanoničnega prava:	Lib. III, tit.
VII. De matrimonio: cap. II, III, IV, cann. 1035—1080; tit. XII. De sepultura ecclesiastica, cann. 1203—1242.
Iz pastirstva : Vsa tvarina o zakramentih.
II. Iz o s n o v n e g a b o g o s 1 o v j a : De divina institutione Ecclesiae hierarchicäe, de primatu, de notis Ecclesiae.
Iz dogmatike: Recolantur capita dogmatica, communia et distinctiva, Ecclesiae catholicae relate ad iudaismum, protestantismum et ecclesiam orthodoxam.
III. Iz biblične vede:
S.	Z.: 1. Nauk o inspiraciji, s posebnim ozirom
na okrožnico Benedikta XV. »Spiritus Paracletus». —
2.	Eksegeza prvih deset poglavij Geneze. — 3. Uvod v didaktične knjige S. Z.
N. Z.: Splošno, kakor določa Škofijski list 1918, str. 64. — Natančneje: 1. Evangeliji (starost, pisatelji, jezik, namen štirih evangelijev). — 2. Gospodove prilike v nedeljskih perikopah. — 3. Življenje in delovanje sv. Pavla po opisu v Dejanju apostolov. —
4.	Literarno delo sv.'Pavla s posebnim ozirom na njegove pastirske liste. — 5. List sv. Jakoba (pisatelj, vsebina, razlaga).
Izpit se bo vršil za letnik 1920. in 1919. v sredo, 31. avgusta, za letnik 1918. v četrtek, 1. septembra
1921.	v duhovskem semenišču.
Kn. škof. ordinariat v Ljubljani, dne 12. januarja 1921.
12.
Orationes imperatae.
Mesto molitve »pro pace< naj se oh dneh, za katere je hila ta molitev dozdaj ukazana (Škof. list 1920, str. 74), v prihodnje jemlje molitev Ecclesiae
(inter orationes diversas Nr. 10). Ako to oracijo že rubrike predpisujejo, izpade dotični dan oratio imperata.
13.
Vojaški grobovi.
Po mirovnih pogodbah morajo vse prizadete države skrbeti za grobove in pokopališča tujih vojakov, vojnih ujetnikov in bivših internirancev.
Po dopisu poverjeništva za uk in bogočastje z dne 5. jan. 1921, št. 6380 20 je predložiti ministrstvu ver sezname teh mrličev in njih grobov.
Za grobove podanikov Čehoslovaške in o grobovih ruskih vojakov v Sloveniji je zadeva urejena že od lani.
Torej je treba urediti še izkaze umrlih podanikov Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Ogrske. Župnim uradom se zato naroča, da naj do 15. februarja t. I. pošljejo ordinariatu prepise iz mrliških matic o smrtnih slučajih podanikov gori omenjenih držav, za vsako posebej. V predelku „pokopališče“ naj se pristavi, ali je grob v vrsti, ali v posebni skupini, ali obstoji posebno vojaško pokopališče.
14.
Konkurzni razpis.
Ker se po prvem razpisu (Škof. list 1920, str. G8) župnija P o 1 i c a ni popolnila, se imenovana župnija s tem v drugič razpisuje.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se določa s lem dan 20..februarja 1921.
15.
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovna svetnika sta bila imenovana Jožef Lavtižar, župnik v Ratečah, in Ivan Š a šel j, župnik v Adlešičih.
Podeljena je župnija Nemška Loka Jožefu M o g 1 j u , župnemu upravitelju istotam.
Sprejeti so bili v kler ljubljanske škofije: Ivan Drunecky, bivši župnik v Podgorju v Rožu; Franc Krasna, bivši kaplan v Dobrli vasi; Franc Umnik, bivši župnik v Slovenjem Plajberku; P. Sadok (Maks) Goričar, O. P.
Nameščeni so bili: Franc Umnik za ekspozita pri Sv. Joštu nad Kranjem; Pavel Gril, kaplan iz krške škofije, kot kaplan v Kranju; Franc Belec, bivši kaplan v Starem trgu ob Kolpi, za prefekta v zavodu sv. Stanislava.
Premeščeni so bili: Ignacij Ober s tar, ekspo-zit na Zdihovem, za župnega upravitelja na Sinji vrh; kaplan Jakob M i g I i č iz Loškega potoka za ekspo zita na Zdihovo; kaplan Jožef Logar iz Podzemlja v Črnomelj.
Izpust iz ljubljanske škofije je dovoljen: Antonu Kocijančiču, župniku v začasnem pokoju, in Albertu Pravstu, bivšemu kaplanu v Dobu.
Umirovljen je dr. Josip Sever, mornariški nadkurat (bivališče: Št. Vid nad Ljubljano); začasni pokoj je dovoljen Ivanu De ž m a n u , bivšemu kuratu v Harijah (bivališče: Lancovo pri Radovljici).
Umrl je Anton Kržič, častni kanonik, profesor veronauka v p., v Ljubljani dne 3. decembra 1920. N. p. v m!
Škofijski ordinariat Ljubljani, dne 21. januarja 1921.
Vsebina: 7. Škofijski predpisi za upravo cerkvenih in nadarbinskih gozdov. — 8. Duhovnikom. — 9. Postna zapoved. — 10. Za konference v 1. 1921. — 11. Tvarina za izpite duhovnikov 1. 1921. — 12. Orationes imperatae. — 13. Vojaški grobovi. — 14. Konkurzni razpis. — 15. Škof. kronika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odgovorni urednik Josip Dostal. — Tiskala Jugoslovans katiskarna.