„	Posamezna Številka 1 Din.
Štev. 140.
W	..	.	.	_	,,,,	m	_ _ _■	,J™
Poltnlna pavsalirana.
V Ljubljani, v torek 17. julija 1923.	_________	's^gfleto J
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Kako dolgo še?..
Praški organ češke agrarne stranke »Vertkovc je obelodanil pred par dnevi zanimiv uvodnik, ki prihaja pod gornjim zaglavjem v sledeče konkluzije:
»Beograd ne smatra bolgarsko-jugoslovenske meje kot sigurno, zato ji bo moral posvetiti veliko pozornost. V Grški je izgubil Beograd velik procent ,vseh Sans za svobodno cono v solunski luki in sedaj čuti že prav dobro, da so bili vmes italijanski prsti. Konferenca rimske paritetne komisije se nadaljuje v stalni nevarnosti razbitja in neuspehov. Kraljevina SHS se nahaja pred težkimi problemi in Rim ji postavlja vedino no-jVe ovire ravno v trenutku, ko bi potrebovala največ miru od zunaj, da bi mogla urediti svoje notranje zadeve. Gospodu Mussoliniju igra najboljše v roke g. Stjepan Radić. Njegovo politično fanfaronstvo se prav nič ne ozira na dejstvo, da v Rimu ploskajo ob vsaki priliki, kadar obrne s svojimi ekstratu-raml pozornost jugoslovenske javnosti od nasprotnika ob jadranski obali. Kaj je Radiču za varnost, okrepitev in prestiž države, v kateri so prišli Hrvati po stoletnem suženjstvu do nacijonalne svobode? Če bi bS v resnici velik politik in če bi Imel v svojih žilah vsaj kapljico državniške krvi, bi moral uvideti, da je njegova borba proti Beogradu borba za Rim. Hrvati delajo danes mnogo sigurneje za Italijo, kakor vse armade črnih srajc. Gospod Mussolini bi bil v resnici naiven, ako ne bi izkoristil prilike. Medtem pa je Radičeva borba prekoračila granico borbe za politični program in gloda ob korenu državne eksistence.
Razumljivo je torej, da Pasič kot ustanovitelj Jugoslavije, ki se je boril v strastni dobi svetovne vojne popolnoma altruistično za veliko državo, v kateri bi prišli tako Srbi, Hrvati kakor Slovenci do možnosti, da si izgrade svojo nacijonalno eksistenco, vztrajno brani edinstvo bi temelje te države. Kraljevina SHS je edino jamstvo, da ne bo nobeno pleme zapadlo ponovnemu suženjstvu. Benečamski lev se znova zaveda svoje moči nad Jadranom. Pripravljen je skočiti in se okoristiti na račun nesloge med dvema bratskima plemenoma. Da ta skok ne bi uspel, je treba najprej odstraniti Iz političnega življenja takega politika, kakor je Stjepan Radič, moža brez vsake odgovornosti Hrvati sl naj to zapomnijo, dokler še ni prezno.c
Resne so te besede, ki jih je zapisalo glasilo čeških agrarcev. Lekcija je tem učinkovitejša, ker prihaja iz sorod-nega tabora. Ali Radiču ni več mogoče svetovati, tu je vse zastonj! Usoda mu je namenila čuden politični pogin: utonil bo v valovih lastne demagogije. Medtem bo še steklo veliko vode proti Beogradu, ali Hrvati se bodo morali odločiti za novi kurz. Sedanji krmar hrvatske politične jadrnice je dokazal svojo nesposobnost pred celim narodom, zato je v interesu hrvatske strani, da zgine Radič s političnega pozo-rišča. Kdo še danes dvomi, da je Stjepan Radič največja ovira notranjega sporazuma? Federalistični pokret je očito naperjen proti integriteti države. Najboljši dokaz te trditve vidimo v dejstvu, da se knjigarnar iz Jurišičeve ulice ne ozira na skupne državne interese. Kaj si more misliti g. Mussolini Je mu predložijo ekscerpt kake Radiče-ve izjave, ki izzveneva na koncu proti italiji? To je v Rimu prizor za bogove! Grožnje otročaja, ki jih nikdo ne vzame z resnostjo. Spominjamo se še bo-rongajskega zborovanja — od tistega časa datira podvojena borbenost Italije — na katerem je g. Radič razvijal svoje osebne misli o zunanjepolitičnih zadevah celokupnega naroda. Kakšen je bil efekt?
Nam vsem, Slovencem, Hrvatom hi Srbom je g. Radič veliko škodoval s svojimi »velepolitičnimi« izjavami. On si morda domišlja, da govori iz njega državniška modrost kakega. Disraelija, ali temu ni tako. Danes ni v Radičevi ideologiji nobene meje med opozicijo-nalnim in defetističnim smotrom. Njemu je vse eno, kako reagira skupni sovražnik. Prf tem pa odleti vsak njegov udarec proti Beogradu dvakrat nazaj — med »njegove« Hrvate.
V nedeljo so objavili federalistični organi takozvani zagrebški predspo-razum. Oni, ki so računali na senzacije, so prišli ob najlepša pričakovanja. Sicer je pa ta predsporazum po smislu Im »taiaaciH tak. da sniab as bn resen
Narodna skupščina.
Separacijski problem.
Vojni minister o eksploziji v Kragujevcu.
B e o gr a d, 16. julija. (Z) Predsednik Ljuba Jovanovič je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob 9. uri. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in po opravljenih formalnostih in pred prebodom na dnevni red je odgovoril vojni minister na razna vprašanja glede včerajšnje eksplozije v Kragujevcu.
Minister za vojno in mornarico general Pešič je dejal v svojem odgovoru, da je slika eksplozije hujša, kakor je v resnici. Prečital je uradno brzojavko, ki jo je prejel ob 2. uri ponoči iz Kragujevca. Po tem uradnem poročilu je eksplodirala pešadijska municija, ki se je nahajala zunaj skladišča v zabojih. Ogenj se je hitro razširil tudi na bombe. Šest dkobcev je odletelo v mesto. V zabojih se je nahajalo 2,800.000 nabojev s črnim smodnikom, 1,800.000 nabojev razne italijanske in nemške in 250.000 nabojev turške municije, nadalje 8000 francoskih in 2000 nemških bomb. Koliko municije je zgorelo, se še ni moglo dognati. V skladišču pirotehnike se je vnela streha, vendar je bil ogenj kmalu lokaliziran. V tem objektu je bilo tudi nekaj drugih predmetov, ki pa še niso bili izgotovljeni Razen strehe skladišča pirotehnike je povzročena škoda le na poslopjih, kjer so popokale šipe in so se pokvarila! vrata. Žrvet ni bilo, ranjena je bila le ena oseba. Eksplozija je najbrže nastala vsled kemičnega procesa in se je nestabilna municija morala sama vneti,, zlasti italijanska. Kemični proces je morala tudi povspešiti silna vročina. Strelivo je bilo povsod pregledano in kemično preiskano. Vso sumljivo municijo z nestabilnim smodnikom so spravili zunaj skladišča v zabojih. Eksplozija nima posebnega pomena za nadalnje delo v delavnicah. Zaradi tega se morda samo jutri ne bo delalo v pirotehničnih delavnicah, dokler se ne pobere razkropljena munici-
ja in se ne popravijo razbita vrata in okna. Minister je končno rekel, da je poslal načelnika artiljerijskega oddelka v Kragujevac, da preišče vzroke eksplozije in da podvzame najstrožje mere, ako se izkaže, da ne gre samo na nesrečen slučaj.
Zbornica je potem prešla na dnevni red: podrobno debato o zakonskem predlogu o ustrojstvu vojske in mornarice. Govorili so poslanci Lazič, Mo-skovljević, Kalundžič, Škulj in Pucelj, ter vojni minister general Pešič. Med poslancema Pucljem in Škuljem je prišlo do prepira, ker je prvi nazival v svojih izvajanjih jugoslovensld klub »klerikalce«...
Po daljši debati so bili sprejeti prvi trije členi predležečega zakonskega načrta, nakar je predsednik zaključil sejo.
Delo skupščine.
B e o gr a d, 16. julija. (Z) »Tribuna« piše: V soboto je sprejela narodna skupščina po razmeroma kratki debati v načelu zakonski predlog o ustrojstvu vojske in mornarice. Proti predlogu so glasovali samo klerikalci in socijalisti. Predlog je bil torej sprejet z ogromno večino. Vojaški zakon je edini svoje vrste v Evropi in zelo upošteva gospodarske razmere vojnih obvezancev v naši kraljevini ter natančno določa, kaj se more zahtevati od vojakov. Važna določba tega zakonskega predloga je, da znatno skrajšuje rok aktivnega službovanja v vojski in hkrati rešuje vprašanje častniških plač. Edino klerikalci so govorni proti vojaškemu zakona. Njihovi argumenti nikakor niso bili resni.
Takoj ko bo izglasovan vojaški zakon, pride na vrsto zakonski predlog o civilnih državnih nameščencih, ki ga je že dokončal zakonodajni odbor.
Politična situacija.
Beograd, 16. julija. (Z) »Tribuna« piše: Včeraj je zbudilo v Zagrebu senzacijo objavljenje takozvanega protokola »sporazuma« med radikalno stranko in hrvatskim blokom, s čemer je g. Radič že dolgo pretil. Kakor se je pričakovalo, je ta protokol brez pravega pomena tn ne vsebuje nikakih posebnih obveznosti za radikale. Prvi hip je sprejelo senzacije željno prebivalstvo Zagreba objavljenje protokola kot nekaj posebnega, toda kmalu je spoznalo, da vsa stvar ni resna in dani nič posebnega na njej.
Beograd, 16. julija. (Z) V tukajšnjih političnih krogih je prišlo zadnje dni vprašanje odnošajev med Beogradom in Zagrebom na drugo mesto. V vrstah radikalne stranke se nikdar ni omenjal sporazum med njimi in g. Stje-
panom Radičem, čeprav so njegovi zavezniki, klerikalci in muslimani, včasih protestirali, da postopanje vlade ne odgovarja obljubam, ki so jih dali radikali bloku. Včeraj pa je Radič nepričakovano objavil v tem zatišju protokol sporazuma glede odnošajev med Beogradom in Zagrebom, Beograjski politiki so bili včeraj večinoma zunaj pre-stolice. Zaradi tega se tudi ni moglo opredeliti mnenje vseh parlamentarnih skupin. Za nekatere poslance, i radikalne i opozicijonalne, nikakor ni Mo presenečenja, da se je protokol objavil baš sedaj. Objavljenje ni povzročilo nobenega posebnega presenečenja ali senzacije. Danes se zopet sestanejo poslanci k seji parlamenta, in tako se bo moglo videti, kakšno je njihovo mnenje glede objavljenja protokola sporazuma.
Občinske volitve v Srbiji.
Beograd, 16. julija. (Z) Narodna radikalna stranka je predložila danes tukajšnjemu prvostopnemu sodišču v potrditev listo svojih kandidatov za občinske volitve, ki se vrše prihodnji mesec. Kot kandidat radikalne stranke za mesto predsednika beograjske ohne je določen odvetnik Mihajlo Marjanovič, za podpredsednika pa inženir Miloš Pobič.
ŽETEV TOBAKA.
Beograd, 16. julija. (B) Po informacijah vašega dopisnika bo letošnjega letina dobaka zelo dobra, ker je tobak zelo racijonelno nasejan. Računati je, da bodo dohodki tobaka dvakrat tako veliki kakor lani. Del tobaka se bo lahko izvozil v inozemstvo.
DRŽAVNO ŠTEDENJE.
Beograd, 16. julija. (B) Da se zniža proračun za upravne izdatke, je vlada sklenila zmanjšati delokrog ministrstva za agrarno reformo in oddati nekaj njegovih poslov ministrstvoma za poljedelstvo in za socijalno politiko.
Ker je bila snoči od 11. dalje telefonska proga z Beogradom pokvarjena, so morale izostati posledne vesti.
Plovba po Donavi.
Beograd, 16. julija. (B) Madžarska vlada je obvestila naše ministrstvo za zunanje zadeve preko svojega trgovinskega delegata v Beogradu, da je pripravljena skleniti z našo državo dogovor o skupni plovbi po Donavi. Naša vlada bo najbrže sprejela ta predlog Madžarov, vsled česar je upati, da bo v kratkem odgovorila na njihov predlog v povoljnem zmislu. Ako sprejme naša vlada madžarski predlog, se najbrže še koncem tega meseca sestane v Beogradu mešana komisija strokovnjakov, ki bodo izdelali sporazum, ki bo uredil tovorni in potniški promet ßo Donavi ___________
MEDNARODNI KONGRES TVORNI-ŠKIH DELAVCEV.
Dunaj, 16. julija. (K) Danes je bil otvorjen tukaj drugi mednarodni kongres udruženja zvez tvomiških delavcev, katerega se udeležujejo zastopniki Belgije, Holandije, Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in treh skandinavskih držav ter mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu in mednarodnega delovnega urada v Ženevi. Sklenili so pripustiti dva delegata vseruske delavske zveze h kongresu.
predmet kake diskusije. Končno besedo je imela vlada, ki je uvidela, da se z ljudmi takih nazorov sploh ne da go-vortij Državno in narodno edinstvo
sta danes alfa in oroega naše politike.
Kdor je proti, ga bo kolo usode raztrgalo. Komedija, ki jo režira g. Radič na hrvatskih političnih deskah s toliko spretnostjo, se nagiblje h koncu. Mi pa se povprašujemo:,Kako dolzo .Sm?.	'
Razgovor z dr. Benešem. — Angleški načrt za odgovor
Nemčiji.
London, 16. julija. (K) »Obser-Ver« objavlja razgovor s češkoslovaškim ministrom za zunanje posle dr. Benešem, v katerem je ta povdaril, da Baldwinova izjava pomenja korak naprej. On je slejkoprej prepričan, da je dana podlaga za sporazum med Francijo in Anglijo, četudi bo treba na to nekaj časa čakati	^
Pariz, 16. julija. (K) Prezident Millerand je sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in je imel ž njim daljši razgovor. Dr. Beneš je izročil pri tej priliki Millerandu Veliki križ reda belega leva.
Pariz, 16. julija. Agence Havas poroča iz Londona: Potovanju češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša v Pariz se pripisuje izredna važnost. Dr. Beneš bo storil vse, da pripravi kabineta v Parizu in Londonu do tega, da se najde podlaga za sporazum. V angleškem javnem mnenju se poraj anaziranje, da se ta cilj more doseči.
S e n 1 i s, 16. julija. (Agence Havas) O priliki odkritja vojnega spomenika je imel ministrski predsednik Poincare govor, v katerem je rekel med drugim: Kar hočemo, je edino le to, da se od 28 narodov podpisani mir ne smatra kot antidiluvijalen fosil. Zdi pa se preveč zahtevano, če se misli, da se mora v interesu obnove Evrope preprečiti propast Nemčije, generozna Francija namreč ni prenehala dajati koncesije. Fran-cija ve zelo dobro, da ne more noben narod obstojati, če je izoliran. Ni francoska navada, da bi se Francja iz ogorčenja vrgla nai premaganega sovražnika, ampak mi smo s koncesijami že pri kraju.
London, 16. julija. (K) Vest Reuterjevega urada iz Pariza označuje govor ministrskega predsednika Poinca-reja v Senlisu kot indirekten odgovor
Baldwinu, ki pomenja, da bo francoska politika ostala neizp remen jena. Govor vzbuja utis, da bi koncesije za francosko - angleški sporazum v teku prihodnjih pogajanj morale priti od angleške strani. (W.)
Berlin, 16. julija. (K) »Berliner Zeitung am Mittag« javlja iz Pariza: Sotrudnik lista »Echo de Paris« Perti-nax poroča iz Londona o predstoječem angleškem načrtu za skupen odgovor Nemčiji in pravi da vsebina načrta tega odgovora ni dvomljiva. Vkljub vsem pridržkom in potrebnim olajšavam ba nemšk azahteva, da se plačilna sposobnost Nemčije mednarodno preišče, kakor je to dr. Ciino 7. julija izrazil, na ta ali na oni način sprejeta; Trdi se pa, da angleška vlada ne bo rabila besede »mednarodno«. Koncesije, ki ih je ponudil Berlin kot nadomestilo za lokalno kontrolo v Poruhrju in Porenju, so bile vse v principu sprejete s pridržkom. Pasivni odpor se obsoja, njega ustavitev pa se zahteva le proti več ali manj odkriti izpremembi francoske in belgijske ruhrske politike.
DOGODKI V PORUHRJU.
Düsseldorf, 16. julija. (K) Zaporna straža ob cesti na Westmoden je Ma obstreljevana. V Weitmaru Je bila proti hangarju, v čegar bližini se nahaja skladišče bencina, vržena bomba. Nastala škodh je bila le brezpomembna. 30 oseb je bilo aretiranih. Zaradi tega napada je bil promet z električno železnico prepovedan.
Barmen, 16. julija. (K) Zaprtje meje zasedenega ozemlja se je podaljšalo do Remscheida. Pri spopadu'med nemškimi tihotapci in francoskimi carinskimi organi so od obeh strani streljali. 19. tihotapcev je bilo prijetih. Zagovarjati se bodo morali pred yoja*> škim sodiščem,	i
Zadnja inozemska poročila.
ITALIJANSKI KLERIKALCI IN VLADA.
Rim, 16. julijau (K) Predsedstvo parlamentarne frakcije ljudske stranke je izključilo devet svojih poslancev iz frakcije, ker so na sobotni seji poslanske zbornice zavzeli vladi prijazno stališče.
LJUBIMSKA TRAGEDIJA.
Dunaj, 16. julija. (K) Kakor poročajo listi, so našli danes zjutraj v njene mstanovanju soprogo grofa Rever-tere in ritmojstra Dovertiea ustreljena. Ali gre za skupen samomor, še ni ugotovljeno. Grofičin mož je bil danes zjutraj odpotoval v Salzburg, da obišče svojega sina, ki se nahaja tam v nekem vzgojevališču.
VELIK POŽAR.
New York, 16. julija. (K) V rudniškem mestu Mace je nastal požar, ki je napravil veliko škodo, ki znaša nad en milijon dolarjev. Okoli 1200 ljudi je brez strehe.
LETALSKI PROMET MONAKOVO-DUNAJ—BUDIMPEŠTA.
Dunaj, 16. julija. (K) Dnaes je bil otvorjen letalski promet na črti Mona-kovo—Dunaj—Budimpešta. Prvo letalo je odululo iz Monakovega ob 9. uri in je pristalo po 11. uri na letalskem postajališču pri Dunaju. To je najkrajši čas, ki so ga dosegla letala iz Monakovega na Dunaj. Ob 12. uri je letalo odplulo v Budimpešto.
ZVIŠANJE ŠVICARSKEGA DISKONTA.
Bern, 16. julija. Narodna banka je zvišala diskont od 3 na 4 odstotke in lombarno obrestno mero od 4 na 5 odstotke.
OMEJITEV PRODUKCIJE BOMBAŽA.
Pariz, 16. julija. (K) Kakor javlja »New York Herald« iz Sall Biver so tvornice bombaža zaradi nenavadne depresije v trgovini z bombažem sklenile, da omeje produkcijo za 25 do 50 odstotkov. (W.)
ŽETEV NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 16. julija. (K) Izgledi žetve so zaradi toplega vremena v zadnjih 14 dneh postati boljši. Računajo t sredniedobro žetviin
PATRIJARH TIHON.
Moskva, 16. julija. (O) Patrijarhu Tihonu, katerega so sovjeti izpustili iz ječe na intervencijo angleške vlade, je sovjetska vlada prepovedala zapustiti njegovo dosedanje bivališče v Donskem samostanu. Vse vesti o kesanju patrijarha radi dosedanjega svojega, baje protiboljševiškega delovanja, so boljševiške izmišljotine.	^
RUSKO POSOJILO.
Moskva, 16. julija. (J) »Agence Economique« poroča, da se je trudila sovjetska vlada dobiti posojilo v Londonu in v Parizu. Borzni krogi v Londonu in v Parizu pa so se pokazali napram ruskim odposlancem tako odporno, da do pravih pogajanj sploh ni prišlo.
RUSKA ZUNANJA TRGOVINA’.
Moskva, 16. julija. (O) Komisari-jat za zunanjo trgovino je objavil poročilo o svojem poslovanju od 15. junija 1922 do 1. marca 1923. V tem času se je izvozilo iz Rusije le 128.000 ton blaga (60 odstotkov preko Petrograda, 25 odstotkov preko Novorosijska) v skupni vrednosti 26.5 milijona zlatih rubljev. To število dokazuje, v kako slabem položaju je Rusija, ki je izvaža-la poprej za eno milijardo zlatih rubljev blaga na leto.
KOMUNISTI V AMERIKI.
London, 16. julija. (O) V Pensilvaniji v Ameriki se vrši sedaj kongres ameriških delavskih organizacij. Na tem kongresu Je zastopana zelo močna struja proti komunizmu. En član kongresa je bil radi svojih zvez z moskovskimi komunisti izključen iz kongresa. Rudarji so povdarjall da nočejo imeti nobenih zvez z komunisti Tekom kongresa se je ugotovilo, da Je porabila sovjetska vlada v Ameriki 14 milijonov za agitacijo. Sovjetska vlada razmetava ogromne vsote tudi po drugih državah za boljševiško propagando, dasiravno ji v državi silno primanjkuje denarja.	-.v
VREMENSKO POROČILO.1
Dunaj, 16. julija. (K) Vsled pojavljanja mrzlega zraka nad (severno Evropo je začel pihati hladen zrak z jugozapada proti sredini Evrope, tako da je zaenkrat odpravljena vročina. Mestoma so nastopiti viharji. Danes je bilo vreme večinoma oblačno in deževno. Napoved: nadaljnje nestalno yrer
Naše šolstvo zopet ogroženo!
Te dni je izdal naš višji Šolski svet vsem okrajnim šolskim svetom odlok, ki bo povzročil med učiteljstvom mnogo nevolje in dvignil v javnosti dosti prahu. Iz finančnih ozirov je namreč okrajnim šolskim svetom prepovedal nastavljati na osnovnih šolah nove učne moči.
Ta odlok reže precej globoko v naše meso in je samo želeti v interesu našega šolstva, da je samo začasna in prehodna naredba, ki onemogoča, da bi nastale take neljube zmešnjave, kakor so bile lansko leto, ko so se izdajali dekreti ter se je ljudi nastavljalo in tekom par tednov zopet odstavljalo, ter klicalo za nekaj tednov zopet v službo. Zato bo brez dvoma tudi sedanji odlok v šolskem svetu zadel na hud odpor v javnosti. Pomislimo namreč, da čaka okrog 300 abiturijentov in abiturijentinj na službo, in da je ogromna večina vsled socijalnih razmer naravnost navezana, četudi na sedanjim razmeram odgovarjajoče pičle dohodke. Na drugi strani pa primanjkuje zlasti zunaj na deželi učiteljstva tako, da je mnogo razredov praznih, in so postale nekatere štiri-razrednice faktično dvorazrednice, tri-razrednice pa enorazrednice. Torej nam na eni strani primanjkuje učiteljstva in stoje razredi prazni, na drugi strani pa je mnogo mlajših učnih oseb brez službe, ker onemogočajo njih nastavitev finančne težkoče. Razen tega imamo še razmeroma visoko število —> zlasti v Prekmurju — neizprašanega pomožnega učiteljstva, ki gotovo ne more vršiti svoje službe v polni meri, ker ni zanjo sposobno. Treba ga bo nadomestiti s sposobnimi močmi.
Podlaga temu nerazveseljivemu odloku šolskega sveta je v tem, da v sprejetih dvanajstinah ni predviden povišek izdatkov za osnovno šolstvo v Sloveniji. In ker torej ni kritja, zato se tudi ne morejo z nastavitvami povzročati novi izdatki.
Ni naš namen danes pričakovati, čigava je krivda v tem oziru. Pribijemo samo dejstvo, da rd padla v narodni skupščini pri debati o dvanajstinah niti
ena besedica o kreditu za nove učne moči v Sloveniji, dasi bi bilo z ozirom na lanske žalostne izkušnje samoobsebi umevno in potrebno.
Pri naših političnih razmerah si je lahko misliti, da bo naše strankarsko časopsje izrabilo ta žalosten slučaj v svoje politiško-strankarske namene in kazalo s prstom na vlado in — radikale, češ, ti edini so krivi. Pri tem bodo seveda čisto pozabili, kdo je to prakso upeljal pri nas lansko leto. Pozabili bodo tudi, da nima NRS v Sloveniji niti enega poslanca, ki bi moral imeti vse podobne stvari v evidenci in pravočasno storiti svojo dolžnost. Sedaj se zopet jasno vidi, kolike vrednosti bi bil za Slovenijo — ne za vladno stranko — vsaj eden poslanec, ki bi pripadal vladni večini in imel ž njo ožje stike. Pa naša politiško-strankarska kratkovidnost je tudi to preprečila in tako pridejo nad vas težkoče, katerim bi se drugače lahko izognili. Zakaj edini slovenski napredni poslanec demokrat prof. Reisner je v opoziciji. Od naših poslancev SLS pa itak nihče ne pričakuje, da bi se potegovali za osnovno šolstvo in njegov napredek. Saj ga skušajo še povsod ovirali, kjer le morejo.
Pričakujemo pa zanesljivo, da se pri sprejemu dvanajstin napravljena napaka glede prosvetne postavke za Slovenijo ne ponovi pri rednem proračunu. Ako se ne zmenijo za to naši poslanci, naj store naše oblasti in drugi faktorji svojo dolžnost in pojasnijo vladi naše razmere. Radi priznamo in vemo, da je treba na vseh koncih in krajih državnega gospodarstva štediti. A tudi šte-denje ima svoje meje in rodi lahko trenutno gmotno ugodne posledice, a tem hujše in daljše so potem moralne posledice. Tudi prosveta spada v isti krog, kjer zahteva pri štedenju skrajne previdnosti.
Stremiti moramo samo na tem polju, da ne nazadujemo. Tudi na mestu ne smemo ostati, ker bi že to pomenilo nazadovanje. Pospenjati se moramo više, vedno više, v lasten blagor naroda in države.
Strahovita eksplozija v Kragujevcu.
SILNA PANIKA. — ČLOVEŠKIH ŽRTEV NI. — URADNI KOMUNIKE O
EKSPLOZIJI.
Beograd, 16. Julija. (Izv.) Včeraj popoldne okoli tretje ure se je vnelo v municijskem skladišču v Kragujevcu strelivo. Nastala ie strahovita eksplozija, ki so jo čuli na kilometre daleč. Prebivalstva v mestu se je polastila silna panika, tako da je zapustilo svoje domove in pobegnilo iz mesta.' Na zelo mnogih oknih so popokale šipe. Vsled nastalega požara so padali ogorki daleč naokrog, vendar niso povzročili v mestu nikake škode. Čez nekaj časa se je jelo prebivalstvo vračati domov, ko so ponehale detonacije.
Beograd, 16. julija. (Izv.) V pirotehničnem oddelku munidjske tovarne v Kragujevcu so se vžgale zaloge streliva kmalu po 3. uri popoldne. Neprestano so se slišale detonacije. Grozen pok je nastal in vsa zemlja se je stresla, ko so eksplodirale tri morske mine, ki so se nahajale v skladišču. Vžgale so se tudi granate, ki so padate daleč naokrog, vendar niso povzročile skoraj nikake škode. Porušenih je več vojaških objektov. Vsled eksplozije Je nastal požar v delavnici pirotehničnega zavoda, ki pa je bil kmalu lokaliziran. Usmrčen ni bil nihče, le nekaj oseb je bilo ranjenih. Prebivalstvo se je po prvem strahu začelo vračati na svoje domove, ko so detonacije ponehavale.
Beograd, 16. julija. (Z) Včeraj je ob 17. uri izdal minister za vojno in mornarico sledeči komunike o eksploziji municije v Kragujevcu:
Eksplozije v Kragujevcu so se začele danes ob 13.50. Nastale so vsled tega, ker se je vnela demontirana municija, Iti je ostala v neki šupi preko pota pirotehničnega zavoda. V tej lopi so se nahajale razen drugega streliva tudi tri mine po 150 kg težke, ki so v glavnem povzročile detonacijo, vsled ka,-tere so popokale šipe v mestu. Po poročilu, ki ga je poslal veliki župan, so bile tri ali štiri osebe lahko ranjene.Dru-gih žrtev ni. Dva drobca teh min sta padla na poslopje pirotehničnega zavoda in povzročila ogenj, ki pa je bil kmalu lokaliziran, tako da ni povzročil večje škode. Ob 16. uri so eksplozije ponehale. Prebivalstvo, ki je v paničnem begu zapustilo hiše, se je polagoma pomirilo in se povrnilo domov. Veliki župan je prevzel s svojmi organi in s pomočjo vojske vse potrebno, da zagotovi varnost imetja prebivalcev, ki stanujejo v bližini municijskega skladišča, pred tatvinami, ker je ljudstvo zapustilo svoje hiše zaradi eksplozije.
Snoči je odpotovala na kraj nesreče posebna komisija, ki sta jo poslala ministrstvi za notranje zadeve in za vojne in mornanico.
Francoska kritika lausannskesa miru
»Jöurnie Industrielle« piša povodom sklepa laussanskega miru sledeče: »Ta pogodba, ki uničuje štiri leta po zmagi stoletne tekovine francoskega naroda v Ori-jentu, bo pač težko tehtala v pasivnih rezultatih Poincarčjeve vlade, V temperamentu g. Poincarčja ni ničesar, kar bi moglo jamčiti za uspeh v orijentalnih zadevah: On ljubi okostenele formule ter dialektične udarce, sicer so ga pa njegovi islamofilski uradi tako slabo informirali, da je propadel v pogajanjih, kjer je bilo odvisno vse od intrig, kupčevanja ter od ostrega smisla za ugodne prilike. Na poti mu ie bila tudi žilava tradicija angleške politike. Francoski interesi bi bili mnogo bolje zastopani, če bi bila med zainteresiranimi skupinami vladala večja solidarnost
Dočim še »Temps« trdovratno molči o rezultatu konference, se »Journal des De-bats« zgraža nad »samoumorom« Francije. Ta »dčsastre« v Lausanni je povzročila nesloga med zavezniki, pa tudi stališče Anglije in nesrečna misija Franklin-Boux il-lona je veliko pripomogla k neuspehu. Turčija, »napol barbarska država 7 milijonov«, premagana po zaveznikih, ni zmagala samo nad armado kralj» Konstantina, temveč nad diplomacijo vseh zaveznikov. Katere konsekvence bo vsled tega izvajala Nemčija s svojimi 80 milijoni in s svojo industrijo iz tega poraza zaveznikov? List se vprašuje, kaj bo sledilo, če bi Anglija v Berlinu tako postopala kakor Francija v Angori. To bi bila nesreča za Francijo, obenem pa tudi za Anglijo. Danes je jasno, da je postala Francija žrtev svoie turkofilske politike. Tako bi se zgodilo Angliji, če bi paktirala z Berlinom. Kljub temu pa se ukvarja londonska vlada s takim stališčem. To pride od tega, ker Je bil zamenjan duh a?!i?nee z duhom rivallzlrania.
Angleški tisk
in lausannski mir.
»Times« pišejo: Prva točka one pogodbe, ki se tiče lastnikov bonov Otomanske banke ni nikakor zadovoljiva. Turčija ostane v Evropi, vsled tega pa bo Vzhodna Trakija prav kmalu tnrški teritorij. Bolgarska zahteva glede Izhodišča na Egejsko morje se bo po vsej verjetnosti ponovno pretresla in izpopolnila v novi pogodbi. Zaenkrat je to vprašanje mrtva črka. Predlog, ki so ga bili stavili zavezniki v teku prve lausannske konference, je odbil g. Stambolijskl kot popolnoma Indiskutabel. Morda se njegov naslednik direktno sporazume z Grško. Ce bo v Sofiji le nekoliko več uvidevnosti, se bo lahko uverila, da g. Venizelos ne bo odbil dobrohotne želje po tozadevnih pogajanjih. Dejstvo, da se je sklenil lausannski mir tako polagoma, ne sme izzvati obžalovanja, ker nam je to najboljši nauk za bodočnost Lepa prilika se ni izkoristila, vse vojne žrtve pa lahko postanejo brezpredmetne, če se v takih trenutkih pojavi omahovanje. Mir je bil po dveletnem odlaganju predložen, medtem pa so anatolijski Turki zbrali svoje moči v toliki meri, da bi jim ga ne bilo treba sprejeti. Grška je dobila mandat Evrope za Malo Azijo. Njena misija ni uspela, zato so pa morale zapadne države računati s pora-1 zom, namesto z zmago v Lausanni. Pred nekaj leti je še obstojala nada, da postane Sveta Sofija krščanska cerkev, danes je ta nada popolnoma propadla. Ni še znano, i kako se bodo počutil) v Turčiji evropski tr-I govci.
»Westminster Gazette« (liberalno gla-! silo g. Asquitha) prihaja v uvodniku do te-I ga mišljenja: Turčija ie zopet vladarica nad j morskimi ožinami, njen novi položaj pa ji j je dodeljen brez ozira na rezultat velike ; vojne. Po šestih tednih so postali voditelji ! turške revolucije popolni lastniki svoje
»Daily Chronlcle« (iib- Lloyd George) pravi, da Turčija ni slavila svoje prave zmage v voini z Grki, temveč v Lausanni nad zavezniki. Vlada Lloyd Georgea je podvzela vse potrebno, da se turško - grška vojna ukine pravočasno, da bi zavezniki na ta način obdržali v svojih rokah vsaj eno sredstvo: morske ožine. Zavezniki niso mogli izpolniti tega pogoja, zato so Turki sedaj v popolnoma privilegiranem položaju na obalah Marmanskega in Črnega morja.
»Mornlng Post« (konservativni organ) piše: Mir še pravzaprav ni sklenjen in pogajanja so še vedno v teku. Ta rešitev pomeni velik poraz angleške zunanje diplomacije, kakor jo je vodil Lloyd George, ki je zgradil britanski prestiž v orijentalnih zadevah na uspehe grške vojske. Lord Curzon je le s težavo popravljal pogreške svojega predhodnika. Vojna je prizadela Turčiji največ škode, To škodo je sedaj re-parlral Kemal paša s svojo vojsko.
Ljubljanska operna sezona 1922-23.
m.
Naiprilubljenejša in najpopularnejša pevka pretekle sezone je bila brez-dvoma gdč. Zikova, ki uživa nedeljene simpatije publike in kritike. Njen glas, narahlo zastrt, zveni v vseh legah enakomerno in je kot nalašč za tragične partije. Gdč. Zikova poje prisrčno, globoko občutno in igra naravno, ljubeznivo. Najboljši njeni vlogi v sezoni sta bili sestra Angelika (Angelika) in Tosca. Nič manj ni ugajala kot Tatjana v »Onjeginu« in Luiza v »Luizi«. Kreirala je pa tudi pohvalno Margareto v «Me-flstofelu«, pela Mafenko v »Prodani nevesti« Ob priliki njenega gostovanja v Pragi so bili o njenem nastopu vsi praški listi polni hvale in nam jo zavidajo ter bi jo radi rojaki pridobili za Narodni divadlo. Gojimo željo, naj ostane trajno angažirana na naši operi. — Sopranistinja ga. Lewandovska je zaradi bolezni malo nastopala. Pozornost je obnila nase s kreacijo dokaj težke partije Jenufe, pozneje je pela Agato v »Carostrelcu« in večkrat Ma-renko v »Prodani nevesti«. Nje drugače močan in obsežen glas je vsled bo-jMsni nekoliko M jasnosti in zvočnosti
izgubil, vendar pa upamo, da bo po počitnicah zopet svež in zvonek. Največ sopranskih vlog so bili dodelili zelo produktivni gdč. Thalerjevi, ki je podala najraznovrstnejše značaje: Bla-ženko (Tajnost), Giorgetta (Plašč), Helena (Mefistofeles) Marta (Nižava), Katra (Vrag in Katra), Metka (Janko in Metka), Butterfly in Jelena (Zrinjski). Pela je torej osem partij, med njimi najuspešnejše Marto, Butterfly in Katro, kateri se je poznalo, da je bila svojčas izvrstna operetna subreta. Vajena odra, rutinirana igralka in zanesljiva pevka je gdč. Thalerjeva eden glavnih stebrov naše opere. — Za sopranske vloge je bila angažirana še gdč. Kattnerjeva, pevka ne preveč simpatičnega glasu in precej okorne igre. Kakšen razloček med njeno Marto v »Nižavi« in ono gdč. Thalerjeve! Vrh tega g. Kattnerjeva tudi ni bila zmož na slovenščine. — Glavne mezzoso-pranske in altovske vloge je kreiral? ga. Wilma de Thierry - Kavčukova, odlična pevka in igralka. Kreacija cer kovnice v »Jenufi« je bila prvovrstna, vredna večjih opernih odrov kot je naš. Trdimo celo. da praška interpreti nja te vloge g. Thierryjeve ne doseže Ga. Thierryjeva ]e podala dalje kneginjo (Sestra Angelika), Evo (Nikolaj Šubic Zrinjski), Rozo (Tajnost), Car-
men in posebno posrečeno kneginjo (Vrag in Katra). Nje pastozni, sila obsežni, voluminozni glas, nje majestetič-na pojava in (n. pr. v Jenufi) skrajno realistična igra jo usposabljajo za velike in najtežje partije. Obžalujemo, da in pela matere v »Luizi« in da je nastopala razmeroma malo. — Prav pridni ste bili tudi mezzosopranistki ga_- Re* wiczeva in domačinka gdč. Sfiligoje-va, ki je tekom sezone prav pohvalno napredovala. Nadarjenost in dobro šolo je pokazala posebno v »Gorenjskem slavčku« (mati), v vlogi kneginje (Vrag in Katra, da ji pristojalo mladostne vloge boli kot starejše ženske pa v Onjeginu (Olga). Nova nadarjena in ambici-iozna moč! — V manjših vlogah so za začetnice hvalevredno nastopale g- Ribičeva, gdč. Korenjakova in Saksova. Razvoju vseh treh naj vodstvo v prihodnji sezoni posveča posebno pažnjo, :er so talentirane in jih treba večkrat aposliti, morda celo v večjih partijah, idč. Korenjakova je v »Nižavi« kot uri prvo preizkušnjo že uspešno preda — Omenili še nismo go. Smolen-ije, ki kaže sicer mnogo dobre volje, ?.!. ne zadošča glasovno niti igralsko, .sta angažiranih solistk bi bila ž njo i.Ijučena. —
Kot gost Je vso sezono nastopala
Lovšetova, naš priznani slavček
©rsasaisaciia MS.
Po nalogu glavnega odbora Narodne radikalne stranke se ima izvesti reorganizacija krajevnih organizacij in kasneje volitve v srezke in oblastne odbore. Pod krajevno organizacijo razumemo v smislu štatuta § 32 najmanj 10 pristašev Narodne radikalne stranke v eni občini, ki voli ožji odbor sestoječ še iz petih odbornikov to je: predsednika,, podpredsednika, tajnika, blagajnika, odbornika in širši odbor, v katerega se volijo razven imenovanih pet, še drugi odborniki do števila 12. Ako v občini še ni 10 članov, se imenuje ta inštitucija občinsko zaupništvo.
Prosimo vse krajevne organizacije, da pripravijo in skličejo čimpreje zborovanje članov in izvedejo nove volitve v krajevne odbore, spopolnijo poslane eksemplarje glavnega odbora v Beogradu in jih pošljejo s prepisom zapisnika zborovanja na podpisani naslov, da se more potem takoj preiti na volitev v srezke in oblastne odbore.
Ker imajo krajevne organizacije v smislu našega štatuta velik vpliv ne samo za politiko stranke v Sloveniji, temveč tudi vpliv na gospodarsko politiko dotične občine, kakor tudi sreza, okrožja in dežele, ra^di tega poživljamo vsa naša občinska zaupništva, da grejo z agitacijo energično na delo, da čimpreje dosežejo vsaj 10 pristašev in si s tem pridobe vse pravice krajevne organizacije.
Glavno tajništvo NRS, Wolfova ul. 1/1, Ljubljana.
Ratež. V soboto, 14. t m. in v nedeljo, dne 15. t. m. se je vršilo na različnih krajih več sestankov in shodov naše stranke, ki so vsi ugodno uspelL Med temi omenjamo sestanek naših pristašev na Ratežu pri Novem mestu, na katerem je poročal tajnik Podbevšek. Navzoči rudarji so z zanimanjem sledni govornikovim izvajanjem, ki jih je na koncu pozval, naj ne nasedajo ljudem, ki bodo mogoče prišli med nje ter jih skušali preslepiti, s čimer bi se oddaljili od svojih ciljev. Rudarji so go-vroniku zatrjevali o svoji zvestobi, ter so vsi do zadnjega pristopili k NRS. Referent jim je v imenu glavnega tajništva obljubil, da bo z zanimanjem sledil njihovim gibanjem, ter da so v njem našli svojega zaveznika. V krajevni odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Franc Lončarič, rudarski nadglednik, poclpmlscdrik in tajnik Franc Frančič, kočar, obdomiki: Miha Debevc, kočar, Ivan Gazboda, rudar, in Jože Ravbar, rudar.
— Novo mesto. Preteklo soboto se je vršil sestanek krajevnega odbora NRS, na katerem je poročal tajnik Podbevšek. Krajevni odbor je sklenil, da bo prihodnja seja, ki se običajno vrši vsak pondeljek, v pondeljek, dne 23. t. m., v soboto 23, t. m. pa občni zbor. Na seji se je ugotovilo, da se NRS zelo lepo razvija, saj je dosegla že v samem Novem mestu številko 80, kar je vsekakor veliko, če pomislimo, da imajo komaj nekaj več pristašev stranke, ki delujejo že po več 10 let Seveda je razlika, naša stranka ni namreč lokalna, pa tudi ne stranka lepih besed, temveč dela. V krajevnem odboru, kateremu stoji na čelu ugledni dr. Vinko Gregorič, okrožni zdravnik, so zastopani vsi stanovi, zlasti pa ročno delavstvo. Tako bo tudi ostalo, zato pa, mali ljudje iz Novega mesta hi okolice, stopajte v našo stranko!
— Zapuže - Begunje. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri popoldne bo ustanovni občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NRS. Občni zbor bo v prostorih g. Alojzija Stroja v Zapužah. Poročal bo delegat iz Ljubljane. Zaupniki, pobrigajte se, da bo občni zbor lepo uspel!
ter je s svojim gibkim, blestečim glasom pela v veliko zadovoljnost vseh Lakme, Rozino (Brivec seviljski), Minko (Gorenjski slavček), Anko (čaro-strelec) in Gildo (Rigoletto). Absolvira-la je izvrstno vse koloraturne partije in ie nastopila izmed vseh solistinj morda največkrat. Nje stalna pridobitev za našo opero je nujna potreba. — Gostovali so še: g. Ada Poljakova, priznana svetovna umetnica, ki je neverjetno krasno podala zlasti Butterfly, dalje slovenski tenorist g. Josip Rijavec z velikim uspehom v »Tosci«, nekoliko manjšim v »Carmen«, potem gdč. Po-spišilova in koloraturka g. Vesel - Pola iz Zagreba v »Lakme« in »Rigolettu« ter nekdanja članica naše opere ^gdč. Hana Pirbova - Zgorova v »Nižavi« (Marta) in »Tosci«. Na angažma ie gostovala ga. Bourago v Butterfly. Imela je po sijajni kreaciji te partije Ade Poljakove težko stališče. Občinstvo in kritika sta jo odklonila. Končno je prvič stopil na oder učenec prof. Kozine tenorist g. Burja in je parkrat pel Len-skega v »Onjeginu« z začetnika mnogo obetujočim pogumom. Krog domačih solistov in solistinj očividno raste v veselje vseh, ki jim je razvoj in napredek našega gledališča pri srcu.
—o—
— Jesenice. Tukajšnja krajevna organizacija pod predsedstvom gospoda Vebra, reviderrta, in agilnega podpredsednika g. Vinka Pavliča, hotelirja, se pridno giblje. Njeni člani so ustanovili že več krajevnih organizacij, med katerimi omenjamo krajevno organizacijo v Mojstrani Tekom prihodnjih dni bodo ustanovili krajevne organizacije na Bledu, Koroški Beli, Kranjski gori, Lescah in Bohinjski Bistrici. V vseh teh krajih že delujejo naši pristaši za ideje NRS. Na sestankih v teh krajih bodo poročali gg.: Veber, Pavlič, Kersehbau-mer in Plahuta. — Pretekli četrtek, dne 15. t. m. so bili optirani v širši odbor NRS sledeči gg. Rupert Rostohar, železniški elektrotehnik, Janez Rozman, tovarniški mojster, Vinko Rabič, železniški poduradnik, Franc Hlabajna, bolniški oglednik. — Na Štajerskem se je vršilo v nedeljo, dne 15. t. m. več sestankov, tako n. pr. v Gornji Radgoni, o katerih bomo Še naknadno poročali NRS se je pričela gibati zlasti v celjskem okrožju, kjer delujejo sledeči gg.: Oplotnica pri konjicah: Ivan Rudolf, trgovec v Oplotnici Loče pri Konjicah: Ivo Rudolf, industrijalce v Draže vas, p. Loče. Galicija pri Celju: Josip Klemenčič, nadučitelj v Galicip. Žalec pri Celju: Vladimir Pavlič, trgovec v Žalcu. Št. Jurij ob južni železnici: Alojz Plausteiner, trgovec v Št. Jurju. Vojnik pri Celju: Julko Kovač, trgovec v Vojniku.
— Glavno tajništvo NRS za Slovenijo v Ljubljani, Wolfova ulica opozarja se svoje člane, naj se v vseh zadevah obračajo nanj po organizacijah za informacije. Tajništvo bo vsem po možnosti čimprej ustreglo. Opozarjamo organizacije, ki Še niso sprejele zadostnih pojasnil na njihova vprašanja, da se bo to čimprej storilo. — Glavno tajništvo NRS v Ljubljani.
— Popravek, Konec izjave člana načelstva Jug. demokratske stranke v Ljubljani g. Iv. Bajželja, priobčene v nedeljski štev. »Jutranjih Novosti« se mora pravilno glasiti: Ta svoj korak sem storil v globokem prepričanju in prevdarku brez kakih osebnih koristi
Dm nova zdravstvena
zavoda v Ljubljani.
Včeraj dopoldne sta bila otvorjena V Ljubljani dva nova socijalnohigijenska zavoda mesta Ljubljane.
Svečani otvoritvi so prisostvovali V imenu pokrajinske uprave g. veliki župan dr. Lukan, v imenu ministrstva za narodno zdravje načelnik g. dr. Štampar, za bakte-rijologki zavod v Zagrebu r.iegov šef dr. Boričič, za oddelek za socijalno politiko g. dr. Dermastja, šef okrožnega urada za varstvo delavcev g. dr. Bleiweis, za oddelek za prosveto in vere g. dr., Bezjak, za višji šolski svet dr. Poljanec, za Slov. Rdeči križ niegov predsednik g. Graselll. ga Tavčarjeva kot predsednica Materinskega in De5-jega doma kraljice Marije, v čigar okrilju sta se oba zavoda zgradila, ga. Peričeva za mestno občino, za odsek za zaščito dece in mladine gdč. ŠtebUeva, za »Naše srce« g. dr. Baltič, dalje gg. dr. Goršič, dr. Zalokar, zastopnica Kola jugoslovanskih sester, društva »Atena«, društva slovenskih učiteljic, društva Mladine in odbora SHS žena za siročad, društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, Jadranske Straže, Kluba Primork itd.
Sanitetni šef g. dr. Katačič ie pozdravil navzoče in povdarjal veliko skrb in prizadevanje našega zdravstven, ministrstva za povzdigo higijenskega življenja med narodom in njegovo ustvarjanje higijenskih zavodov v Sloveniji ter je Izrekel ministrstvu za to njegovo veliko skrb zahvalo. Prizadevanje zdravstvenega ministrstva za povzdigo higijene med našim narodom ie razvidno iz tega, da je bilo izročenih v najkrajši dobi kakor eno leto svojemu namenu več zdravstvenih zavodov, bakterijološki stanici v Ljubljani in v Celju, bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, ambulatorii za spolne bolezni v Celju, dispanzer za deco in hig. zav. v Ljubljani, poleg tega bo V kratkem otvorjen v Celju dispanzer za pobijanje tuberkuloze ter je nabavljena ena avtokolona za pobijanje nalezljivih bolezni.
Po pozdravu g. sanitetnega šefa ja otvoril oba zavoda zastopnik ministrstva za narodno zdravje g. dr. Štampar ter ]u Predal javnosti. V svojem govoru je dejal, da zasleduje ministrstvo s posebnim zadovoljstvom socijalno - zdravstveno delovanje slovenskih karitativnih in zdravniških udruženj, ter da bo ministrstvo vedno te težnje podpiralo, da se bodo čutili Slovenci v narodni državi kar najbolj zaščiteni.
Nato je spregovorila ga. Tavčarjeva kot predsednica Dečjega in Materinskega doma kraljice Marije. Opisala je pot, ki jo ie moralo prehoditi Društvo, da ie doseglo svoj plemeniti namen. Pozvala ie vse navzoče, da naj nadaljujejo s svojim dosedanjim delom ter da naj ohranijo naklonjenost društvu tudi v naprej.
Končno sta predavala še šefa obeh zavodov dr. Ambrožič in dr. Pirc, ki sta opisala zdravstvene temelje obeh zavodov, njih praktično ureditev ter namene.
Po otvoritveni svečanosti se je vršil obhod po obeh zavodih. Gostom so bile razkazane in opisane notranje naprave obeh zavodov, ki bosta gotovo mnogo pomogla k povzdigi narodnega zdravstva.
— Madžarsko vohunstvo. Policijski, organi v Belem Monastiru so te dni prijeli nekega Janoša Kovača v momentu, ko je htoel prekoračiti državno mejo. Pri njem so našli zanimive dokumente o madžarski nacijonalistični organizaciji »Krvava Zveza«. Iz dokumentov je razvidno, da se nahajajo take organizacije v Čakovcu. Murski Soboti in Lendavi. Članstvo se bavi s špijunažo v prid Madžarski.
— Judet se bo pečal s politiko. Judet, ki je bil, kakor smo nedavno poročali, oproščen, je izjavil novinarjem, da mu proces ni vzel veselja do političnega življenja. Za sedaj privatizira in je zelo zadovoljen, ker ja zmagal v pravdi
Evropske Zedinjene države.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
—ap., Pariz, sredi julija.
Ugledni liberalni elan Spodnje hiše, ki se trenutno nahaja radi važnih raz-. 'SOvorov s francoskimi politiki v Parizu, je dovolil vašemu dopisniku razgovor, ki se je v glavnem nanašal na bodočo politično situacijo v Evropi. Najprej je ugotovil, da je nervoznost, ki se je tako v Londonu kakor v Parizu izrazila v tisku ter v javnem mnenju, precej Pretirana, ne da bi našla v dejanskem stanju svojo utemeljitev. Nato je nadaljeval:
»Lord Robert Cecil, eden izmed naj-Plemenitejših mož današnje Evrope, je nedavno govoril z zaupanjem ter iskrenostjo p Društvu narodov. V diskusiji ie padla beseda: nad Društvom narodov stoji ideal Zedinjenih evropskih dr-^v. Govornik je celo zatrjeval, da je ta Ideal dosegljiv veliko lažje, kakor če bi vse narode povezala v en šopek ženev-^ konvencija; že iz tega razloga, ker temelji prva na svobodnih pogodbah od države do države, slednja pa na večali-toanj platoničnem pritrjevanju papirna-tim paragrafom, ki bi mogli v slučaju resnosti veliko izgubiti na svojih vrednotah. Z drugimi besedami: skupni interesi so, ki narode še najožje združu-iejo. Predvsem je potrebna obnova uničenega gospodarstva. To zveni morda kanalno, poslovno, materijalistično, ali Če hočete: angleško. Toda to je račun z resničnimi potrebami. Noben narod se ae more povzpeti do visokih idealov če trpi gospodarsko pod najhujšimi bre-»eni. Najprej kruha, potem šele filo-Wje.
Interesna skupnost bo bodoča obli-ka, v kateri se bodo evropske države Znašle. Obnova Je nemogoča brez dale-kosežne solidarnosti. To je največje poznanje povojne dobe. Deloma so te Interesne skupnosti že ustvarjene, nehaj jih že kali, druge še niso vidne. Obranilo svoj pogled v Srednjo Evropo, potem vidimo najprej organizem, ki nm pravimo Mala antanta. V zadajem času se je dejalo: Mala antanta le samo tvorba na papirju. Ona da od-Pove pri najmanjšem in resnem poizkusu obtoževanja. Kot primer so sma~ hali mnogi stališče Jugoslavije po bolgarskem prevratu, češ da so zavezniki ^enkrat krenili v drugo smer. Ni moja naloga, da govorim o notranjih zade-
te zveze držav. Da se tuintam do-kOflijo manjši konflikti, je naravna ®tvar. To so spori, ki se dogajajo često-■ jv	rodbini. Glavna stvar
je, da ostane preko vseh težkoč ohranjena enotnost, solidarnost. Da je temu tes tako, bo dokazala konferenca v Si-ki se bo po zadnjih informacijah i^šila 20. julija. To je dokaz za živinsko zmožnost tega organizma, saj i bo ob tej priliki s precejšnjo verjet-iistjo govorilo o razširjenju te alijance. Zavezniške države naj se zadovoljujejo
*	zagotovilom, da bomo z interesom ter
*	simpatijami zasledovali vsak najmanjši korak, ki ga store v smislu med-aarodnega miru.
Druga velika interesna skupnost kora ostati takozvana Velika antanta,
in sicer z razširjenjem, o katerem hočem takoj spregovoriti. Kar je bilo na zapadu Evrope skovanega potom svetovne vojne, ni nikak umetniški konglomerat držav v smislu »Svete alijance« po dunajskem kongresu. V današnji dobi se taka tvorba ne bi mogla vzdrževati niti eno leto. V zadnjih mesecih je pretresala naročje Velike antante mar sikatera strašna borba, borbe, o katerih še bodo poročali zanamci, ker je slaboten odmev jedva prodrl v zunanjost. Ce nam je bila kljub temu ohranjena, je to pač dokaz njene odpornosti. Prepričan sem, da bo prestala tudi bodočo krizo. Zakaj? Ker bi njen polom zapečatil usodo Evrope. To bi bil triumf sile, nezaslišano tekmovanje v oboroževanju, borba vseh proti vsem. Kdor veruje v bodočnost Evrope, mora verovati v bodočnost antante. Druge poti ni, po kateri bi mogli hoditi.
Sedaj pa k najdelikatnejši točki. Nemčija. Površni duhovi mislijo: Nemčija je kratkomalo sovražnik. Sklenimo na zapadu in na vzhodu železni obroč, da jo za vedno oviramo v gospodarskem in političnem nazoru!
Ni bolj neumne mentalitete na svetu. Če bi to bilo res, potem ne bi imeli niti Mala niti Velika antanta najmanjše pravo do eksistence, ker bi morali razpasti kakor na glinastih nogah stoječi malik.
Pa ne samo militaristi, tudi nekateri narodni ekonomi prihajajo do tega zaključka. Ti ljudje pravijo: Nemčija je dolžnik. Prostovoljno še noben dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti. Uporabiti moramo permanentno silo, da iztisnemo zahtevane milijarde. Nemčija mora čutiti, da je v popolni zagati.
Ta ideologija spada v ropotarnico preteklosti. Kar zadeva angleško vlado, vam lahko zatrjujem sledeče: Ona ne misli tako. Nemčija je dolžnik. In ravno vsled tega so njeni interesi naši interesi. Nemčija more plačati le tedaj, če bo cvetelo njeno gospodarstvo. Vsaka vrsta sile pa uničuje kakor slana vsak najmanjši nastavek. Zelo ugleden Francoz mi je nekoč dejal: »Za enkrat smo priklenjeni na Nemčijo. Na nas samih je ležeče: Ali vlečemo to truplo kot mrzlega, gnijočega mrliča, ali pa kot topel, življenja polni organizem.*
Te besede moža, katerega gospodarski načrti so še danes vsled njihove smotrenosti naravnost nedosegljivi, se stopnjujejo glede aktualnosti. (Zdi se mi, da jih Je izgovoril g. Seydoux, strokovnjak v reparacijski komisiji.) V teh tednih mora pasti odločitev. Ali mrlič, ali živijenjapolri organizem. Nadalnje zavlačevanje ni več mogoče. Daleč naokoli se slišijo smrtni zdihljaji Nemčije ...
»Verujemo v tri velike interesne skupnosti v Evropi: v vzhodno-malih držav, v zapadno-velikih sil z Nemčijo ter v zvezo nevtralnih držav. Danes ali jutri si bodo podale roke. Nahajamo se na predvečeru velike politične oblike bodočih dni: pred Zedinjenimi državami v Evropi.«
Italijanska politika na Balkanu.
Nittijev »Mondo«« je priobčil zanimiv članek o italijanski zunanji politiki, •ller čitamo med drugim tudi to-le: *<adnje Mussolinijeve izjave o med-^«iTodni situaciji ter o pravcu italijanske zunanje politike nas silijo k razmis-jfenju, ki ga-Je omenil sam ministrski »redsedhik v svojem govoru v senatu, s? njegovim govorom nismo nezadovolj-Jjk nezadovoljni pa smo z njegovimi izjavami Med tem so se pojavili nekateri Josodki, ki jih vlada dozdevno ni imela I svojem računu: državni udar na bolgarskem, zbližanje med Kemalisti ter ftftglijo ter aktivnejše sodelovanje an-
Ahton Vodnik:
Razstava bratov Kralj
Koliko hrupa ob Buciku! Zastonj so trombe krog Jerihe. Kralja sta in ^ tiha. Kako tiha! Vsi umetniki so rjd: Jakopič, Jama... Kdor nikoli ne ni umetnik. Kralja sta umetnika, j. « njunih del veje tišina. Ko stojiš njimi: kakor da so bila prejšnji ?eOutek še daleč. Ce iztegneš roko, "f »e dosežeš. Kdor je od daleč prišel, afltoli blizu. Vedno gre daleč.
Pesem tehta vesoljstvo: rože, ptice “yezde in duše. Tisoč vesoljstev tehta ?®sem. O, kako strašna tehtnica je v umetnikovih. Kdor je nima, ni letnik.
Kralja sta.
. Topot sta razstavila v Akademskem r”°U Poleg Uniona. V dvorani, ki jo Poslikal Fran Kralj. Je pravokotna * verando na podolžni strani. Med ste-«ni in stropom posredujejo konkavno ^ognjene ploskve, katere je uporabil za svoj figuralni in dekorativni ^as. Na skrajnih koncih podolžnih
gleške reparacijske politike ter njeno zavlačevanje s Francijo. V izjavah našega ministrskega predsednika je opaziti nekaj vedrih, mirnih misli: potrpežljivost napram stvarem mednarodnega sveta, kar je brezdvomno v protislovju z evropskimi dogodki. Kakor Jupiter z Olimpa, oče ljudi in bogov, tako siplje g. Mussolini nektar in ambrozijo na narode preko naših državnih mej, z druge strani pa spušča strele in grom na svoje najdražje sinove. V vsem tem so pogreške tako de fakto kakor tudi informativno, razen tega pa je vse to nespatmetno. Da temu ni tal«), potem
strani je postavil zastopnike duhovne kulture kot običajno reprezentanco njeno: filozofijo, jurisprudenco, religijo, umetnost.
Ne kot alegorije, temveč ekspresivne ^ psihologije deloma še s tradicionalnimi spremljajočimi znaki. Filozofija: intenzivne misli so obokale čelo te glave. Zdi se, da bo razpočilo. Tako je vnjem misel eksplozivna. To čelo trpi To čelo misli. Roka ob ustnicah tuhta. Embrio v belem polju: misel — kdo ve katera zaslutena resnica — dobiva plastiko, lice, se dviga v rojstvo. Religija: asketsko obličje je razbeljeno od misterija. Odprte ustnice trpinči neskončna oblast in mistična žeja. To obličje je religioznost sama.
Na krajših prečnih ploskvah je upodobljena pedagogika. Silne roke upogibajo razbeljeno železo — značaj — na drugi strani nežnejše, ki rahljajo mlademu drevescu prst, da raste v solnce.
Na verandni strani je dekorativno predstavljeno jutro, poldan, večer in noč. Na nasprotni strani med filozofijo in jurisprudenco abstrakten ornament, ki kakor da hoče dobivati oblike real-
Slovenska vojaška pisma.
Mussoliniju ne bi prihajalo na um, govoriti tako ravnodušno: »Balkanske komplikacije, ki so pretile vsled državnega militarističnega puča so odstranjene.« To ne gre tako hitro. Odstranjeni so trenutno neposredni nasprotujoči udarci, kakor n. pr. oborožena intervencija ene izmed kontrahentinj ne-uillske mirovne pogodbe, ki je zainteresirana na teritorijalnem »status quo« v Macedoniji. Vprašati pa se moramo, at se je s tem preprečila še intenzivnejša orijentacija Male antante napram Franciji, ki je nositeljica ideje o nedotakljivosti mirovnih pogodb.
S skrbjo opazujemo, kako se na Balkanu avtomatično sestavlja liga premagancev, ki se upira ligi zmagovalcev. To so mali narodi, ki delajo odkrito proti novemu redu. V interesu Italije je, da ne špekulira na podlagi neke velike evropske krize ter da ne špekulira niti na manjši krizi, kakor je balkanska. Povojna zunanja politika je sestavljena iz celega klopčiča problemov, ki so ozko povezana s tankimi in nežnimi Konci. Teh problemov danes ni mogoče razpravljati posebej, enega za drugim, ali enega brez ostalih. Genovska konferenca je bila ogromna po svojem programu. Bistveno pa je propadla, ker na tem velikem mednarodnem sestanka niso bile udeležene vse države. V ogromnem delovnem programu niso bila predvidena vsa vprašanja. Nekatera so bila izločena. Misliti danes na možnost mednarodnega sestanka, kakor je bil recimo berlinski kongres, bi bilo absurdno.
Po vsem tem je treba priznati, da Italija ne bi mogla izvrševati funkcije ter odločnega vpliva v novi balkanski krizi. Ona tudi ne bi mogla razsojati v spornih vprašanjih, Z ozirom na to, da ima Italija svoje velike interese na Balkanu, ki jih je treba ščititi, ji je nasvetovati več opreznosti. Koncem koncev se vsiljuje vprašanje, da-li je v njenem interesu, če čaka pasivno na zrelost vseh vojnih nevarnosti, dokler nekega dne ne eksplodirajo bodisi vsled nepotrpežljivosti premagancev, bodisi vsled nepotrpežljivosti zmagovalcev.
Kakšen je splošen princip naše zunanje politike na Balkanu. Po katerih potih mislimo priti do trajnega ravnotežja, odklanjajoč pri tem vse vzroke novih spopadov, na tak način, da sebi osiguramo miren izhod za naše industrijske produkte in za trgovino? Naš sistem mora biti orginalen, a ne fatalističen. Resnično veliki politiki so vsi brez razlike, originalni. Oni so izumitelji in eksploatatorji zgodovinskih značajev. Gospod Mussolini se naj ne plaši svoje originalnosti. Koncem koncev pomeni originalnost nekaj samosvojega. To je potrdilo in najboljši dokaz, kaj more podati narod v svoji popolni samostojnosti, v duhovni in naci-Jonalni svobodi. Teh znamenj danes ne vidimo. Gospod Mussolini nam s ploš-nim pregledom aktivnosti italijanske zunanje politike ob priliki bolgarske krize ni prav nič povedal o principu italijanske zunanje politike na Balkanu, tz vsega tega s’edi. da Italüanska zunanja politika na vzhodu ni lasna.
— Ernest Denis: Od Vardarja do Soče. Institut slovanskih znanosti v Parizu je izdal v francoščini zbirko člankov k! lih ie napisal o našem narodu Ernest Denis, profesor Sorbonne in ustanovite!! Instituta. Knjiga kot taka ie enciklopediia. v kateri bo imel naš narod in tujci iskrenega in vabllivega voditelja v vseh političnih, narodnostnih, mednarodnih, etnografskih in književno-zgodovinskih vprašanjih, ki se tičejo našega narodnega in državnega edinstva. Enciklopedija bo inozemstvu pokazala naše stoletno strembeme po Integralni osvoboditvi in uiediniennt. nam pa J bo dala zaupanja v nas same. Knjiga vse* I buje proroške napovedi ter nebroj modrih ! naukov za bodočnost. Predgovor )e napisal ! francoski znanstvenik Louis E i s e m a n n, profesor zgodovine na Sorbonni, ki je naslednik Denisa na stolici slovanske zgodovine. V imenu naše znanosti je napisal predgovor Aleksander Belič, ki je bil v stalnih znanstvenih stikih z našim velikim prijateljem. Knjiga bo radi svoje zanimive vsebine interesirala vse čitateljske kroge.
Leta 1919 je predlagal prof. dr. Vinko Šarabon v »Slovencu« — številka lista nam ni na razpolago, — naj jugoslovanska delegacija v Parizu zahteva za Jugoslavijo tudi kompleks kolonijalne zemlje, in je svoj predlog celo konkretiziral, kajti, če se prav spominjamo, je govoril o južnih predelih Male Azije. Nam se je že takrat zdela ta misel močno naivna, ker smo bili mnenja, da more postati s kolonijami obdarjen samo starejši, suveren narod, ki so mu njegovi raziskovalci in učenjaki odprli skrivnosti tistih zemelj in uvedli njegovo kupčijsko in vojaško silo vanje. Navadna dodelitev kolonij mladi, neurejeni državi pa se nam je zdela absurdum. Ali čiankar je enostavnejše utemeljeval svoj predlog: Zakaj naj bi baš mi ne imeli kolonij! Ne vemo, ali je g. Pašič stavil sličen predlog zaveznikom ali pa je bil mnenja, da bo doma dovolj dela, predno se vrli Slovenci in Hrvatje navadijo na zdravo državno svobodo — dobili nismo ničesar, ampak mnogo smo izgubili; rodna zemlja nam je bila tako sigurna, da smo obrnili pogled že na kolonije. S tem je bila slovenskemu narodu prihranjena pot na Kalvarijo kolonijalnih osvojitev in ni mu treba danes slediti v majhnem obsegu Angležem, ki so žrtvovali milijone svojih sinov v kolonijalnem boju z naravo, z divjimi zvermi in z ljudmi.
Isti dnevnik »Slovenec« prinaša zdaj že par le redno slovenska vojaška pisma, ravnotako lističi, ki so z njim v zvezi, pisma, polna najhujših obtožb proti vojaški upravi. Zadnje pismo čitamo v »Slovencu«, št. 152 pod naslovom: Kako se godi našim fantom pri vojakih. Mladenič, ki je prišel k vojakom v prepričanju, da je soldaško življenje rožnato, odkriva na nevojaški način svoje bolečine, češ da potrpežljivega Janeza povsod zapostavljajo, kar je pač razumljivo, ako je Janez potrpežljiv, Da je vročina v Dalmaciji neznosna in da tamkaj primanjkuje vode, je bridka resnica, in mladi trpin naj se tolaži s tem, da je v mirnem času na tise če njegovih rojakov trpelo v isti kasarni v Gružu isto trpljenje. Potem pismar pripoveduje, da more srati komaj štiri ure dnevno, česar mu enostavno ne verjamemo, ker ima, kot sam priznava, celo po kosilu pravico, da svoje avtonomistično telo nekoliko odpočije, ali pa ie sploh preobčutljiv za vročino. Ko je opisal način preklinjanja, ker ne ve, da je bilo časih ravno tako, ampak v drugih jezikih, našteva hrano in pravi, da je vedno ista. da ä la carte ne obstoji. To mu radi verja-n.emo. ker ne vemo. da bi se kdaj vojaška hrana odlikovala po svoji neeno-iičnosti. Glede mesa izda zanimivo tajnost, da ga dobivajo v tako majhnih količinah, da jim ga morajo zdravniki inicirati v njihova federalistična stegna. Da klerikalni šarlatan ne razume tega. kako je mogoče zapreti simulanta ali samopoškodovalca, je razumljivo. Pisec, ki se h koncu primerja z ubogim živinčetom. prosi gg. poslance za izboljšanje teh razmer ter obljubila »hvaležno upoštevanje ob povratku«. Kljub svoji živinski naravi pa je pismar še zmožen, da koncem pisma zakliče krepak: Bog živi. nakai menda odide k mesni injekciji.
Trpinčenje slovenskih fantov v dal -nit garnizonih je po zaslugi »Slovenca* postalo legendarno in obeta se nam fe narodna pesem. Ali »Slovenec« v avstrijski dobi ni imel navade, probče vati vojaška pisma, in vendar so tudi takrat brcali, in sicer slovenski, ne morda srbijanski korporali svoje slovenske brate — rekrute in so uganjali z njimi skrajno neslane šale. ki so se človeškemu dostojanstvu naravnost rogale. Toda to je bilo menda prav. da se ohrani c.- in kr. disciplina na predpisani višini, dočim je treba jugoslo-vensko vojaško disciplino izpodkopati. »Slovenec« bi bil napravil velikansko
uslugo slovenskemu narodu, ako bi bil izpodkopaval na sličen način kot zdaj, avstrijsko disciplino, ki je vsied njegove pasivnosti potem vzdržala štiri vojna leta. Ker je poslanec SLS Kranjc v eni zadnjih sej narodne skupščine zašel tako daleč, da je zahteval neodvisno slovensko vojsko, nam je pričakovati v suvereni Sloveniji v smislu »Slovenčeve« vzgoje naših fantov, da bodo rekruti dnevno poročali »Slovencu« o ponašanju svojih frajtarjev in o kakovosti hrane, v miru in v vojski Zares, zlati vek se nam obeta.
Tako sistematično hujskanje proti vojaški službi se nam zdi v prvi vrsti zelo otročje, kot podpihovanje otrok, naj se cmerijo. Tak je slovenski narod; potem ko je za vsako ceno hotel v kolonije med divje zveri, obupa celo doma v Gružu, in fantje bi hoteli služiti vojake v domači vasi pri svojih ljubicah. Na ta način je vrlim Slovencem zares odprta pot do horizonta okrog domačeda zvonika. Ali ta gonja proti armadi ima v sebi tudi zelo globoko zlo, ki lahko postane še usodepolno za slovenski narod. Ali veste, slovenski avtonomisti, kaj uganjate z mlado generacijo? Že k vojakom prihaja s kletvijo: Ti prokleti Srbi! in da potem ne gre, je razumljivo, in tudi nadalje jo neprestano ščuvate k odporu. S tem v njej rušite eno najlepših lastnosti, čut dolžnosti in vojaško disciplino. Ako se še priznavate k skupni vojski, je vaše početje nezaslišano, ker zanašate v armado plemenski spor, nediscipliniranost, možnost uporov in jo slabite pred sovražniki, o katerih se baš vi tako ši-rokoustite: ako pa ste že opustili ta postulat. naravnost upropaščate slovenstvo, ki bo vsled pomanjkanje discipline v par generacijah tako demoralizirano in prostituirano, da se ne bt» moglo ubraniti niti Culukafrom.
Toda to je hvalabogu samo zunanji. podoba današnjih dni; dejanski položaj je drugačen, kajti Jugoslavija je nastala brez sodelovanja unionske kleti in celo z diametralnem nasprotju z njenimi doktrinami. Njeni početki segajo v čas, ko so še slovenski korporali pod »Slovenčevim« pokroviteljstvom brcali slovenske brate — novince, in zato nas njegovo današnje ščuvanje proti Izvrševanju najvišie državljanske dolžnosti, vojaške službe, pušča hladnokrvne. Naj naši neresni republikansko - monarhistični federalisti, ki se jim mešajo že vsi državnopravni pojmi, le dalje zapeljujejo slovensko ljudstvo:	ako bo
sila prikipela do vrhunca, bo spas enotne Jugoslavije v naši vojski, ki je kljub slovenskemu ščuvanju vsak dan bolj strnjena in jaka. V dnevih, ko čujemo iz ooštenih narodnih vrst toliko malo-dušnih izjav in skeptičnih prognoz, smo mi popolnoma mirni, ker zaupamo armadi. ki bo stopila na plan. predno naj razpade Jugoslavija ter naj se rodi slovensko kmetsko kral estvo s svojimi junaškimi Janezi in hrvatska mirotvorna republika z zelenim kadrom.
dr. v. r.
Iz bo!išev?ške Rusije.
PROSTITUC! IA
Sovjetska vlada se v zadniem času vznemirja radi silnega razširjanja prostitucije. V Odesi. Sevastopolu in Astrahanu so se vršil! procesi, ki so pokazali grozen in obupen položaj žensk. V Moskvi cvete pros’ituci'a p' kopelih, kavarnah, plesiščih in klnbih. Samo 15 odstotkov prostitutk ie profesijonajnih, vse ostale so zabredle v to zlo jz bede. radi brezposelnosti, ter so polagoma p poboma prepadle. Mestni sovjeti se ne znajo boriti proti tereti socijalnomu zlu: omejujejo se na to, da zapiralo in preganiajo nesrečne ženske. Venerične bolezni se širijo v nevarni meri. ker vlada ne skrbi zadosti za zdravljenje. Morala silno propada, celo pri liudskošolski deci v naj-nežnelši starosti.
Oapujte knjige za koroške mladino! tiabirainik pred Prešernouirn spomenikom.
nih likov. Drži ravnovesje s sivo svetlobo oken na nasprotni strani.
Stene so globoko zelene. Pilastri in valovit pas pri tleh rumeni. Pas je s tem, da je valovit in ne horicontalen — horicontala je teža, mirnost, statičnost — in lažje barve kot stene — kljub temu, da predstavlja najspodnejšo, torej najtežjo plast stene — prinesel v prostor nemirnost, zgibanost, dinamičnost Kakor vsaka, je tudi ta umetnost dosledna do vseh podrobnosti, vse in povsod gradi na istem principu, gleda sebe in svet vedno v isti perspektivi.
Kompozicija je na videz razdrobljena, ta razdrobljenost celo s stvarnimi sredstvi povdarjena — zelene proge ob figurah — v distanci pa se zlije v enoto.
Učinkovit je sv. Pavel — znan iz ene prejšnjih razstav — ki je dobil sedaj stalno mesto na steni (krajša stranica), v katere celoto Je organično uvrščen in s tem v celoto prostora: rumen pas pri tleh Je zagorel po steni navzgor in ovil sliko s plameni.
Razstavila sta mirno število slik, plastike malo (nekaj starejše). Slike so
vse nove. Individualnosti obeh bratov sta tako ostri, da ju ni mogoče zamenjati: Fran je risar, (linija mu poje: trepeta kot struna; če se je dotakneš s srcem, zabrni) zato ne pozna čutnosti barve, ki so mu sive in suhe, abstraktne: živo nasprotje s Tonetom. Njegove so mehke, se topijo, imajo blesk. Fran posreduje s formo, ki je rezultat razmišljanja. Tone vsebinsko. Franu določi forma vsebino, Tonetu vsebina formo. Zato je Tone toplejši, neposreden. Obratno pa je skoraj v njuni plastiki, ki je pri Tonetu bolj plod razmišljanja, slučajnih kombinacij srečnega trenotka, pri Franu spontan izliv sred.
Vsa dela so kakor iz trpke tišine. V njih tli ogenj, ki se grize iz globine njunih dni v močan in svetel plamen. Ne bojim se za n ju: bridko sočna sta ko sad, ki dozoreva. Njuno ustvarjanje je pobožno. Iskreno kot kretnja otroka, ki nenadno žara ja. Tako mlado, tako verno. V njiju je pesem. Melanholija njune melodije ne samo svetska, tudi naša. Tudi naša.
Zaslužita, da ju obiščeš.
Franovo srebrno OznAijenje, Oljsko goro: v njenem ostrem kristaünskem
kaosu so vsi mrakovi: vsaj ta trenotek zakon za večno. Snemanje s križa: kako ta okorna kakor iz lesenih desk in palic sestavljena telesa s čudno nežno neizprosnostjo težijo v mir in pokoj.
Tonetovo Ob nevihti Natura in človek sta se spojila v en sam element Ni prehoda med njima. Drug drugega odsevata. Bolečina se zrcali v bolečini Natura in človek: dvoje zrcal, ki sama sebe odsevata.
Madona. Rosa na modri roži. Smehljaj. ki je jokal. Sanja sredi žalosti Cista.
Zadnja večerja. Daruje se nam sama v svoji deviški lepoti: Kristus, sv. Janez, sv. Peter, ta otrok, ki je naenkrat zajokal...
Deseti brat Kdaj sem že slišal to pesem?
Iz Francovih otroških plastik Ö zapoje Ciciban...
Kralja sta umetnika.
Zaslužita, da Ju obiščeš.
Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti?

Iz prosvetnega življenja.
Gospodarstvo
Pariške umetnostne
razstave.
Matisse.
To je flirt z naravo.
AndrS Lhote je o njem napisal sledeče: »Tisoče načinov je, privabiti iz notranjosti vsakih stvari speče tajnosti. Nekateri — tu mislim predvsem na Gauguina — primejo vse pri tilniku ter izvlečejo, kakor da bi imeli opravka s tatom. Nato vtikajo te tajnosti v oblike in barve. Drugi zopet se razumejo na prigovarjanje in na sramežljivo vplivanje, ne da bi se dotikali... Tako dela Matisse. Gauguin je aktiven, maskulinozen tip, Matisse vseskozi pasiven feminist. Kdor se hoče ukvarjati s tem umetnikom, se mora znati naivno smehljati. Veseliti se mora otroškega igračkanja, v katerem tiči najgloblji smisel in največ ja umetnost.
Vsakokrat, kadar razstavi ta slikar-otrok sredi poletja v galeriji Bern-heim svoja dela, si sežejo kritiki v lase. Razdelijo se v dva tabora, vmes pa poderejo vse mostove. Vsaka teh slile je oznanjevalka pomladi, navdahnjena z nalahnim etrom barv. Tehnika, združena s slikarstvom. Rimbaud na platnu. K Matisseju je treba priti zelo zgodaj, najbolj po kratkem sprehodu v Boisu. V tem slučaju podleže tudi najbolj poetičen človek čaru te neresnične sanjarije. Samo en primer: »Gospa v roza-toaie-ti.« V resnici poetična ekstaza. Narava — nekaj zelenih madežev. V ozadju valovi svetlobe nad horizontom. Ka-bipnotična črta proti gledalcu — ozka senca: pot, po kateri se sprehaja prelestna gospa.
»Solnčni zajutrek.« Označbo za take skice gospoda Matissa slišimo v raznih varijantah v vseh slikarskih atelijejih na desni obali. Neresnične, v očarljivi svetlobi se razblinjajoče. Tuintam nam nudi Matisse več kakor kak poetično-ekstatičen solnčni zajutrek. Takrat se postavlja ob stran Manetu in gleda kvišku k svojemu velikemu gospodu in mojstru Velasquezu.
Lhote pravi: »Noben slikar še ni pre-bdel svoje zadnje noči pred viteškim udarcem s toliko ljubeznjivostjo in Skromnostjo, kakor Matisse.
« * •
Gauguin.
Galerija DRU nam prikazuje razvoj slikarja v celi vrsti srečno izbranih del. Prvi utis je sledeči: Kako tuj nam je vendar danes ta umetnik! Kako tuj našemu gladu po materijelnemu, našemu nagnjenju k brutalnosti na umetniškem področju, našemu hrepenenju po golemu dejanju. Tuj nam je duh, poduhovljenost pa je dozdevno iz neke druge epohe. Iz nekega časa, ko so imeli ljudje veliko »časa«. Kjer se je človek trudil, mogel ali lahko trudil, prodreti misteriji pesniške tvorbe, če se je ni dalo potipati, vsaj z lastnimi očmi. Gauguin razbija lupino, ki zakriva jedro bistva pri vseh stvareh. Gauguina je treba iskati za njegovimi barvami. Metafizično delo je opravil on, kot resničen umetnik. Estetično delo spoznavanja pa je rezervirano nam. Ali imamo voljo in mir, ki je zato potreben. Ce si ogledamo razmere, med njim ter med široko javnostjo, razmerje, v katerem ga podpira celo poklicna in poklicana kritika, potem tega vprašanja ne moremo potrditi. Tempo našega življenja je postal tako blazno hiter, da se ne moremo ustavljati. Kakor v kašnem filmu vidimo samo ono, kar se nam na prvi pogled vsiljuje s čutno silo. Za drugo, natančnejše opazovanje nam primanjkuje časa. Gauguin stoji ob strani: vseh šol, vseh sistemov, vseh klik. Eden izmed velikih samotarjev. Gauguin sovraži publiko.. On nas sovraži vse povprek. In njegovo kraljestvo ni več od tega sveta..,
Virgil in njegova doba.
Leta 1930. bo kulturni svet obhajal 2000 letnico slavnega Mantuanca. Francozi, ki ga štejejo nekako za svojega, se pripravljajo na to slavlje. Andrč Bel-lessort n. pr. je obelodanil izvrstno literarno študijo »Virgile, son seuvre et son temps«, ki je čudovito dobro postavila pesnika v njegov čas ter oživila okolico, iz katere so zapored vzrasle Bukolike, Georgike in Eneida.
Virgil je pisal v uri, ko je carstvo izpodrivalo propadajočo ljudovlado. Tedanji družabni razkroj, propad vladavine, pokvarjenost in krvave grajanske vojne so globoko pretresle mladega Vlrgila.
»Gotovo je hodil poslušat Cicerona. Naneslo je, da je všasi sledil z očmi velikemu Pompeju, kadar se je šetal po forumu med svojo klientelo z lepo, sijajno glavo, vsekakor tako ponosit kakor ono zmagodobitno, popoldne, ko so sprovajali za njim njegovo podobo napravljeno iz drobnih biserov. Videl je, kako je po bitki pri Farsali Rim potolkel Pompejevo in Sullovo soho in kako ju je na Cezarjevo povene zopet dvignil... Prisostvoval je tu pa tam zabavam* ki / jih, le <üktator ne-
umorno prirejal za ljudsko navdušenje in brez dvoma ga ni v povečanem Cir-ku nihče bolj zanimal nego pri Trojanskih igrah tri čete mladeničev in otrok s sulico v roki in z lavorovim vencem okoli glave, kojih pokrete nam je popisal v peti knjigi Eneide.«
Temelječ na trdnih kmetskih krepostih, ki so nekoč napravile veličino republike, je zamrzil upore in nasilja, in njegovo delo znači odpor zoper nove šege, zoper mehkužno razkošje, zoper demagoško in sebično politiko, zoper individualizem vladajoč v onem Rimu, kjer je bila dozorela njegova mladost in ki je ostal kljub svojim grehotam naj-krasnejša stvar v njegovih očeh.
Pastirske pesmi (bukolike) stavijo črednikovo življenje proti meščanskemu; georgike povišujejo kmeta ter opevajo slavo božanstvenih polj in ravnic; Eneida je slednjič epopeja Rima pred negovim rojstvom in Avgustovega cesarstva.
Michel Breal je objavil knjigo: Za boljše poznavanje Homera. Delo Andreja Bellessorta bi moglo nositi naslov: Za boljše poznavali j e V i r g i 1 a.
SREČNI KNJIGOLJUBEC.
»Nouvelle Revue« prinaša sledečo zanimivo dogodbioo. Mlad knji-garski uslužbenec v Bostonu je čital v katalogu, da je edini znani izvod Poejevega Tamerlana shranjen v Brüskem muzeju. Sklenil je, storiti vse korake, da bi našel še kak iztis. Takoj po naglem kosilu je odšel na zasledovanje. Ustavil se je pred antikvarjem in začel brskati po polici, obloženi s starimi knjigami. Prva knjiga, ki ga je zbodla v oči — glej čuda — je nosila naslov T a -merlan and other poem s, by a Bostonian, 1827. Knjige so se prodajale samo v zvežnjih po deset eksem-plarjev. Mladi uslužbenec je dobil za poldrugi dolar T a m e r 1 a n in še devet drugih snopičev. Hitro nato je prodal svojo redkost za 1950 dolarjev. Z rariteto se je seveda še naprej verižilo; poslednja cena je bila 11.000 dolarjev.
— Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 D. Izdala in založila Goričar & Leskovšek v Celju. Opetovano je že učiteljstvo izrazilo željo, da bi osnovne šole dobile primerne realne knjižice, iz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se ie v šoli obravnavala. Tej občni želji hoče zadostiti Brinarjevo »Domoznanstvo«, ki prinaša v jedrnati, vzorni obliki najvažnejše podatke iz zemljepisa in zgodovine o naši kraljevini. Doslej so si morali učenci učno snov iz domoznanstva v šoli sproti napi-savati v svoje beležnice, kar je po nepotrebnem jemalo obilo dragocenega časa. Tudi Čitanke podajajo domoznansko gradivo samo v nepopolnih odlomkih, ker se izvečine ozirajo največ le na leposlovno nalogo pouka. To občutno vrzel bo vsaj v najvažnejšem realnem predmetu odpravilo pregledno sestavljeno »Domoznanstvo«, ki prinaša nastopna poglavja: Prvi del: Zemljepisni podatki. I. Slovenija (kulturno-zem-Ijepisne enote: Savinjska dolina in Savinjske Alpe; Pohorje; Ptujsko polje; Slovenske gorice in Prekmurje; Posavje; Dolenjsko; Ljubljana in okolica; Gorenjsko; Slovenski Korotan; Notranjsko; Julijska Kraji, na). — Pregled Slovenije- II. Hrvatske in srbske pokrajine (Hrvatska in Slavonija; Dalmacija; Bosna in Hercegovina; Crna gora; Vojvodina; Srbija). — Pregled Jugoslavije. — Drugi del; Zgodovinske slike. Zgodovinska snov je obdelana v 44 slikah, ki so metodično vzorno oblikovane ter p» razvrščene v naslednje pregledne skupine: I. Iz najstarejših časov. 11. Ustanovitev jugoslovanskih držav. III. Srbija na višku moči. IV. Slovenci in Hrvati pod tujo oblastjo. V. Državne in družabne uredbe v srednjem veku. VI. Doba turške sile. VII. Prebujanje Jugoslovanov v Avstro-Ogrskl. VIII. Osvoboditev Srbije. IX. Ujedinjenje Jugoslovanov. — Kot izpopolnilo k »Domoznanstvu« priporočamo: Ročni zemljevid Jugoslavije, izvršil dr, Šenoa, y merilu 1 : 2,500.000.
— Biografija Masarykove soproge. V češki reviji »Parlament« piše predsednik republike Masaryk biografijo svoje blagopokojne soproge.
Razstava grafičnih del v Sarajevu. Naš znani grafik, profesor zagrebške šole za umetnost, g. Milenko Gjurič, priredi te dni v Sarajevu razstavo slovanskih »Ex li-bris«, na poziv sarajevskega društva umetnikov. Ob tej priliki bo imel Gjurič tudi predavanje o umetnosti.
— Razstava nemškega slikarja v Splita. V splitski občinski dvorani je razstavil poleg kiparskih del Dujma Peniča, 19 svojih slik tudi nemški slikar Haermann Ebers iz Monakovega.
Piščal.
Bilo je na dan, ko so vzniknila vesoljstva, dokončno oblikovana po božji muhavosti.
Ko je nasejal i>o prostranstvih srebrne zvezde in zelene luči, gozdove po zemlji in plamene po nebu, je Gospodar vseh stvari pihnil in iz njegovih ust je Prišel veter, ki pomeni blaznost in tožbo, nedoločne sanje in bledo jadikovanje.
In ustvarivši človeka, mu je Bog dal nesrečo za spremljevalca.
Dal pa mu je tudi piščalko. In človek je pozabil nezgode ter napravil iz pesni svoje piščali vero,
P '	"	« (zbirka esejev).
•	«.i	.—
Kriza v MemČiii.
Svetovno časopisje mnogo piše o reparacijah in o ruhrskem vprašanju, toda malokdo ve, kak je sedaj položaj v Nemčiji Časopisne vesti, kakor tudi privatna pisma se strinjajo v tem, da je položaj skrajno obupen in zdi se, da je za izboljšanje že prepozno, ker ni sredstev.
Življenje se je podražilo od maja do 1. julija za dva in polkrat Draginja ne narašča od dneva do dneva, ampak od ure do ure. Vse hiti nakupovati za bodočnost. To ni več špekulacija, temveč zavarovanje pred grozečo katastrofo. Ce primerjamo cene v Nemčiji z našo valuto, je življenje pravzaprav poceni. Liter mleka stane 2400 mark, 1800 mark je 1 dinar. Torej velja liter mleka samo 5 kron. Toda uradništvo in delavstvo prejema plače v markah. In te plače se zvišujejo samo vsak mesec, kar pa ne more izravnati padanja valute in naraščanja draginje. Defavstvo zahteva, da naj se zvišajo plače avtomatično z vsakim padcem marke, kar pa bi pomenilo odstranitev papirnate marke kot plačilnega sredstva. Podjetniki na to niso pristali. In zato je izbruhnila stavka kovinarjev, ki je torej zelo resnega značaja, ker se ne prepirajo za 9 ali 12.000 mark plače od ure, temveč o načelu plačevanja.
Krizo je povzročila vlada z nepretrganim tiskanjem denarja. Med prvini in 10. junijem je bilo natiskanih 160 milijard mark, med 10. in 20. junijem 260 milijard, davki pa so v tem času prinesli v državno blagajno samo 280 milijard. Radi tega krije vlada svoje izdatke večinoma z novim denarjem in državni dolg je sedaj dosegel že 17 tri-Ijonov mark. Glavni vzrok so ogromni izdatki v Poruhrju, kjer plačuje vlada delavstvu, ki stavka in ki se nahaja v pasivnem odporu proti francoski okupaciji, ne dobi pa od tamkaj ničesar.
Drugi vzrok je ta, da skuša težka industrija kolikor mogoče izkoristiti položaj. Industrije! sanjarijo o vojni proti Franciji, ker upajo, da se bodo na ta način rešili obveznosti plačanja odškodnine sploh. Radi tega se širi monarhistično gibanje, zlasti na Jugu in Čunova vlada si ne upa ukreniti ničesar proti temu. Nemci upajo, da jim pridejo V slučaju vojne s Francijo na pomoč boljševi-ki s svojo rdečo armado. Nemški delavec vidi, kako bogatijo kapitalisti v času, ko postaja njegov položaj vedno slabši. Nezadovoljstvo, boljševiz. se širi v narodu in sa mi monarhisti priznavajo, da se bo boljševizem upiral vzpostavitvi monarhije. Torej ne bo šlo brez meščanske vojne, ki je najverjetnejša posledica današnjega položaja. Neki švicarski novinar poroča, da se množijo v Nemčiji teroristična društva. Ropi in umori so zelo pogosti in omenjeni Švicar primerja te razmere s terorjem za časa carizma v Rusiji. Nemški novinar Lahmon poroča v »Frankfurter Zeitung« pod naslovom »Smrtni ples«, kako obupno je moralno stanje nemškega javnega življenja: nihče se ne briga za svojega bližnjega. Vsakdo ima sarpo enega boga in ta je denar. Zdi se, da hoče nemški narod pozabiti svoj obupni položaj v hrupu in pijanosti. Alkoholizem se neverjetno širi, ravnotako prostitucija.
Do poloma pride bržkone kmalu. Ce bodo skušali monarhisti na jugu vzpostaviti monarhijo s princem Ruprechto-m na čelu, se bo Francija temu gotovo uprla v nadi, da se Nemčija razcepi. Gotovo pa se bodo upirali vzpostavitvi monarhije nemški socijalisti in komunisti, ki bodo dobili podporo cd sovjetske vlade, kar bi bil korak bliže svetovni revoluciji.
Trdoglavi Nemci se bodo prepirali in pretepali dolgo. Težko pa je uganiti, kakšne bodo posledice za celo Evropo. Slovani moramo predvsem paziti, da se ne zapletemo v ta kaos. Naša naloga bo tedaj, da izkoristimo položaj ter da si utrdimo svoje stališče,	N. J,
VZROK NIZKIH CEN POLJEDELSKIH PRIDELKOV V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Nizke cene poljedelskih pridelkov tekom zandjih treh let so povzročile resno krizo v poljedelstvu Zedinjnih Držav. Kaj je vzrok tem nizkim cenam? Mnogi so mnenja, da je znižani izvoz kriv na tem in radi tega zahtevajo uveljavljenje takih političnih in gospodarskih uredb, ki naj bi po njihovem mnenju povečale izvoz poljedelskih pridelkov. Secretary oi Agriculture Wallace pa pobija to mnenje. On dokazuje, da izvoz poljedelskih pridelkov tekom treh minulih let ni bil manjši, ampak, ravno narobe, mnogo večji nego pred vojno in celo večji nego tekom vojnih let.
Povprečni letni izvoz osmero glavnih pridelkov v Zedinjenih Državah je bil v letih 1920 do 1Ö22 za 142_odsto večji od. povprečnega izvoza istih pridelkov v letih 1905 do všetvši 1914. Tekom minulih treh let je bil izvoz koruze za 82 odsto večji kot v gori navedenih predvojnih letih. Ako pa vpoštevamo poedine pridelke posebej, najdemo, da se je zvišal izvoz koruze napram gori navedeni predvojni dobi v minulih treh letih za 82 odsto, izvoz pšenice za 140 odsto, ovsa 37 odsto, ječmena 116 odsto, rži 2.600 odsto, ajde 114 odsto, riža 2.212 odsto in krompirja za 125 odsto.
Skupna količina izvoza teh pridelkov, merjena v bušljih, je bila. celo za 18 odsto večja kot tekom takozvanih vojnih let, 1914 do vštevši 1919.
Kar se tiče živinorejskih pridelkov, je znašal letni izvoz tekom predvojnih let povprečno 921.000 ton. Tekom let 1914 do všetvši 1919 se je izvoz več kot podvojil. V zadnjih treh letih je povprečni letni iz-voz teh pridelkov znašal 1,401.000 ton; iz-važa se torej 52 odsto več živinorejskih pridelkov kot pred vojno.
Iz teh statistik je jasno, da se ne more govoriti o znižanem izvozu in da torej nizkih cen poljedelskih pridelkov ni pripisati takemu vzroku.
Secretary of Agriculture pokazuje potem, kako mnogo večja je poljedelska produkcija sedaj kot v predvojni dobi. Tekom let 1920 do vštevši 1922 je bila osmorica gori imenovanih letin povprečno za 2 odsto večja kot za časa vojne.
Poljedelski tajnik očividno pripisuje nizke cene preveliki produkciji, kajti on svari: »Ako ne uravnamo produkcije tako, da bo približno odgovarjala potrebščini, bomo doživeli razočaranje, kar se tiče cen. Mi smo bolj odvisni od Evrope, kar se tiče tržišč za naš bombaž, kot za naše jestvln-ske pridelke, in cena bombaža ni slaba.*
Kar se tiče bodočnosti izvoza poljedelskih pridelkov iz Zedinjenih Držav, pričakuje Secretary of Agriculture, da bo izvoz v bodočnosti bržkone pojemal. Poljedelstvo v Evropi postaja bolj produktivno in gospodarske razmere se brezdvonino usta-Uujejo.	(P,Ll5Ji
INDUSTRI.ISKO-OBRTNO VZORČNA IZLOŽBA V MARIBORU združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avg. t L)
Reklama na razstavi. Razstavni odbor odda več reklamnih tabel in prostorov za rekSamo v šolskem poslopju, kjer se vrši razstava. Opozarjamo vse interesente na to ugodno priliko za uspešno reklamo. Vsa pojasnila se dobe v pisarni razstavnega odbora, Cankarjeva ulica št. 5, tel. int. št 323.
Prijave za udeležbo na razstavi se sprejemajo samo še do 20. julija. Po tem roku radi tehničnih ovir ni več mogoče sprejemati prijav. Opozarjamo na to vse, ki se še niso prijavili. Prepričani smo, da bo vsakomur, ki bi se razstave ne udeležil, pozneje žal. Zato naj se vsakdo pravočasno prijavi.
Nekaj povsem novega na gradbenem polju bode »Industrijsko-obrtno vzorčna izložba nudila v posebnem gradbenem oddelku, kjer bode razstavljeno vse, kar nudi današnja moderna tehnika gradbe. Jugoslovanski gradbeniki in gradbena podjetja, katerim leži na tem, da uspešno konkurirajo na gradbenem polju ter da pokažejo kaj zmorejo, so že y po slali prijavo za soudeležbo.
Kdor še želi razstaviti, naj svojo prijavo nemudoma vpošlje, ker se bodo vpoštevale Iste le v toliko, kolikor bode imela uprava na razpolago prostora. Razstava se vrši cd 15. do 26. avgusta 1923. Pojasnila daje mariborska gradbena akcija in uprava »Indu-strijsko-obrtno vzorčne izložbe v Mariboru«.
Organizirajte obisk razstave! Vsem obrtnim društvom, zadrugam itd. kakor tudi drugim korporacijam priporočamo, da organizirajo korporativne obiske razstave. Pri tej priliki si lahko ugledajo mesto in okolico, pri čemur se lahko poslužijo vseh ugodnosti obiskovalce razstave, polovična vožnja, preskrba prenočišč itd. Priporočljivo je, da se vsak korporativni obisk prijavi razstavnemu odboru, da poskrbi za vse potrebno in dodeli voditelje po razstavi in mestu.
Gospodarske vesti.
INDUSTRIJA.
X Delovanje tujega kapitala v naši državi. Ministrstvo trgovine in industrije je doznalo, da dobivajo nekatera industrijska podjetja v naši državi, v kateri je angažiran inozemski kapital, od svojih direkcij v inozemstvu navodila, da naj naročajo svoje potrebščine iz inozemstva, kjer se nahaja ravnateljstvo, odnosno' vodstvo dotičnega kapitala. — Ponovno smo že povdarjali, da je za razvoj naše industrije potreben inozemski kapital. Zato toplo pozdravljamo odredbo vlade, da bo posvečala takim podjetjem, pri katerih je več ali manj udeležen tuji kapital, in ki s takim ravnanjem naši industriji in našemu gospodarstvu sptoh mnogo več škodujejo, kakor pa koristijo, posebno pozornost. Tuji kapital je pri nas potreben, toda izkoriščati in škodovati pa se ne smemo pustiti, ker bi nam sicer la kapital v mnogo večji meri škodoval, kakor pa koristil.
X Ruske koncesije inozemcem. Glasom službenih podatkov iz Moskve je podelila sovjetska vlada dosedaj 29 koncesij raznim inozemskim tvrdkam. Koncesijo je dobilo 10 nemških tvrdk. 4 angleške in 4 ameriške, ostalih enajst je bilo danih raznim narodnostim.
X Ruska steklena in porcelanska industrija je organizirana v steklenem in porcelanskem trustu, v katerem je skupno 16 tovarn, ki zaposlujejo 11.200 delavcev. Kapaciteto tovarn se je posrečilo spraviti na 60% njihove predvojne kapacitete. Od začetka letošnjega leta pa do aprila so izdelale vse te tovarne za 4,120.000 zlatih rubljev blaga. — Mesečni blagovni promet trusta znaša 450.000 zlatih rubljev.
TRGOVINA.
X Draginja na Ruskem. V Ljubljani živeč Rus šofer je prejel od brata pisanje, v katerem piše, da so cene živil in vsakdanjih potrebščin poskočile v mescu maju v Petrogradu za 58 odstotkov. Zadnji teden se je podražilo vse za 14 odstotkov. Dne 22. maja so stale mesečne potrebe 651 milijonov rubljev, a 1. junija že 741 milijonov rubljev.
DENARSTVO.
X Posojila Amerike inozemstvu. Posojila, ki so jih dali ameriški bankirji inozemstvu, so dosegla 1. 1922 svoj višek po vojni. Države in občine so najele V Ameriki v tem letu 680 milijonov in take ameriške družbe, ki delujejo v inozemstvu, 36 milijonov dolarjev. Največ posojila je_ najela Kanada, močno pa so zastopane tudi Indija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Francija, Nizozemska in Norveška.
X Olajšave v devizni trgovini na Poljskem. Kakor poroča poljska brzojavna agentura, namerava dovoliti poljska vlada gotove olajšave v devizni trgovini. Predvsem namerava odpraviti devizne komisije.
X Posojilo v Angliji. Finančno ministrstvo vrši pogajanja za najetje posojila v Angliji. Posojilo bo sklenjeno _ pod ugodnejšimi pogoji, kakor je bilo Blairovo posojilo, ki ga je bilo nemogoče realizirati.
DOBAVE.
X Dobava mesa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 24. julija 1923 druga ustmena javna licitacija za dobavo mesa od_ 1. avgusta do konca septembra t._ 1. v ljubljanski garniziji. Predpisani pogoji so v pisarni goriimenovane intendanture interesentom na vpogled.
X Dobava bele moke. V pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, se vrši dne 20. avgusta t. L ob 11. url dopoldne prva javna ustmena licitacija glede dobave 10.000 kg čiste, pšenične be'e moke, tipa št. 0. Istotam so predmetni pogoji interesentom vsak dan na vpogled.
X Nabava pogonskega in drugega potrebnega materijala. V pisarni Intendantske-ga odseka oddelka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 6. avgusta. 1923 ob 11. uri dopoldne I. ofertalna licitacija glede nabave 8ton bombaža za čiščenje strojev, nadalje 2 toni cunj za čiščenje strojev, 9 ton mila za pranje in pol tone Stanferjeve masti. Natančnejš podatki s predmetnimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Ponovno zvišanje železniških tarifov v Nemčiji. Kakor poročajo iz BerUna, namerava Nemčija s 1. avgustom ponovno zvišati železniške tarife. Natančna izmera še ni znana, znašala pa bo najmanj 100 odstotkov»
RAZNO;
X Francija proti uvozu vina. Francoski
vinski trgovci so protestirali pri svoji vladi proti uvažanju vina iz inozemstva, zlasti iz naše države. Zahtevali so na uvoz vina visoko carino. Francoska vlada bo zahtevam trgovcev najbrž ugodila, vsled česar bd naša vinska trgovina precej občutno pripadeta.
X Podpora oljarskim zadrugam. Poije-delsko ministrstvo je dalo nekaterim dalmatinskim oljarskim zadrugam precejšnjo podporo v skupnem Iznosu 980 tisoč dinarjev. Denar bo uporabljen za popravilo 1» nabavo strojev.
Oskrba dojenčkov tekom poletja.
Dostikrat se je reklo, da poleti gredo matere skozi vice. Nekaj let nazaj je od vseh detet v Zedinjenih državah dvanajst do dvajset od sto umiralo V prvem letu svojega življenja; največ iiÜ je umiralo poleti.
Mnogi otroci so tako šibki ob svojem rojstvu, da že najmanjša sprememba v prehrani utegne spraviti v nered njihove slabe organe in dostikrat povzročiti smrt. Večinoma pa se otroci rodijo z zdravimi telesi in, ako so de* ležni pravilne oskrbe, premagujejo prvo nevarno dobo. Največji vzrok visokega števila smrti med dojenčki je pripisati nevednosti onih, katerim je poverjena njihova oskrba. Tudi najrevnejši stariši morejo spraviti svoje otroke preko te nevarnosti na varno, ako rabijo pravilno skrb in previdnost v pre* hrani dojenčkov.
Najglavnejši vzrok bolezni in smrti dojenčkov je nepravilna hrana. Poleti postanejo jedi lažje nesposobne za rabo, ker je tedaj nevarnost okužen ja * klicami jako večja. Vročina sama dostikrat pokvarja hrano. Dojenčkovo telo je tudi prav lahko spravljeno v nered radi vročine in vlage, tako je manj v, stanu odbijati napad bolezenskih klic ali strupov, nahajajočih se v pokvarjenih jedilih.
Otroci so jako podvrženi črevesnim neredom v poletnem Času. Ker je nepravilna hrana njih poglavitni vzrok, je dolžnost vsake matere, da preskrbuje svoje dete s pravilno hrano in da 2* hrani v rednih presledkih.
Najboljša hrana za dojenčke je seveda materino mleko. Večino detet, k| umirajo vsako poletje, tvorijo oni, ki niso bili prehranjeni z materinim mlekom. Vzlic vsem protidokazom je ven-dar-le res, da otrok, ki je dojen izključno z materinim mlekom, najlaže preživi h1 se razvije. Nikako drugo mleko, nilf*^7 drugo cedilo, pa naj bo še tako skrb*10 pripravljeno, ne more popolnoma nado* mestovati materino mleko tekom prvega leta otrokovega življenja. Sicer je res, da mnogo mater ne more ali noče dojiti otroka. Ako pa je mati v stanu pri* merno dojiti svoje dete, je njena sveta: dolžnost, da ga doji. Mnogo mater pre* neha dojiti kar preveč zlahka. Tudi ako postane priporočljivo, da se dojenje nadomesti z drugo hrano, naj se vendari® mati odloči za to šele tedaj, ko je tak® nadomestitev postala absolutno potrebna. To velja posebno glede poletne dobe. Dojenčka pod enim letom naj mati odvadi poleti le za slučaj, da je to zares neizogibno. Vsak dan, ko dete dobiva svojo hrano iz materinih nedrij, pridodaje k njegovi zmožnosti, da preživi*
Nedavno so strokovnjaki proučili vzroke smrti v skupini normalnih detet pod enim letom starosti; našlo se je, da več od polovice smrti v dotični skupirJ je bilo pripisati neredni prehrani. Tri četrtine smrti vsled tega vzroka so sC pripetile v treh prvih mesecih življenji in 18 od sto v starosti od treh do šest mesecev. To dokazuje, kako nevarno J® prvo leto življenja, zlasti prvi meseci, ? ozirom na prehrano. Tekom te dobe $ mati morala dojiti otroka čim dalje mogoče. Njen trud se navsezadnje izplača* Naj se mati ne izneveri svoji sveti dol?*/ nosti ob prvi priliki, čim nastane kaki mala težava.
Da mati pravilno doji svoje dete, 1° najprej treba, da ona sama čuva svoi® lastno zdravje. To se pravi, naj spi za* dosti in zavživa dobre redilne hran®» vštevši polno mleka, meso po enkrat o® dan, jajca, sveže zelenjave, zrelo sadje» redilne lahke jedi in polno vode. Treba jesti le ona jedila, ki se ji podajejo, in s® čuvati zelenega sadja ali druge bran®» ki utegne kvariti prebavo.
Doječa mati naj ne jemlje nikdai nl-kake droge brez zdravnikovega nas'6* ta. Alkohola v vsaki obliki naj se mati čuva. Nekdaj je bila navada, da so matere rabile sladovne pijače, da se P°* speši dotok mleka. Take pijače utegne* jo pod zdravnikovim nadzorstvom imeti kako malo vrednost za začasno mipo-moč, ali najbolj sigurno ravna mati, k« se strogo čuva vsakih alkoholnih pila& Dostikrat prav dobro pomagajo dotoku mleka take tekočine, kot je goveja juha« kakao, kislo mleko ali navadno kravje mleko.
Mati naj se varuje vsakega nenavadnega razburjenja. Treba čuvati tere v tej dobi pred vsakim prenapenjanjem in utrujenostjo. (F. L. S. S. Jngo-slov, odd, Niw XcrlU
Đnd'rae
1— Zvišanje stanarine železničarjem. Z novim pravilnikom za izvrševanje zakona o stanovanjih železniških uradnikov 6 do 11 vrste, kakor tudi zvaničnikov in slug v Prekosavskih krajih, je zvišana stanarina za 50 odstotkov. Zvišana članarina se bo plačevala uradnikom od 1. julija.
— Graditev železniške proge Tite!— Perles. Ta proga, na kateri se dela s polno paro, bo vezala Banat z Bačko. Pri Titeli se dviga velik nasip, ki bo vodil na most preko Tise. Železniška proga bo gotova v prihodnjem letu in tako bo Novi Sad spojen kratkim potom z Banatom.
— Izstop Iz državljanstva. »Službene novine« prinašajo, da je minister za notranje zadeve dovolil izstop iz našega državljanstva Inženerju Francu Folku z Bleda, ki se nahaja na Češkoslovaškem. Obenem z njim je izgubila naše državljanstvo tudi njegova soproga In mladoletni otroci.
— Ustavljanje brzovlakov v Metliki. Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, ča se bodeta začenši s 15. jul. ustavljala braovlaka št. 1001 In 1002 na postali v Metliki v svrho vstopa in izstopa potnikov za časa krajši od ene minute. Brzovlak 1001 pride oz. odide iz Metlike ob 13. uri lö minut, brzovlak 1002 pride oz. odide iz Metlike ob 15. url 51 minut
— Italijani na našem Triglavu. V nedeljo se je vršil vojaški izlet Italijanov na Triglav. Ker se 5e govorilo, da nameravajo Italijani ob te) priliki razviti italijansko zastavo na vrhu Triglava, je to povzročilo Precejšnje razburjenje ter je odšlo tudi z naše strani kakih 150 turistov na Triglav. Eden izmed udeležencev nam sporoča: Dan na Triglavu je potekel povsem mirno. Ukrajinska uprava je poslala na Kredarico neka} orožnikov, da se preprečijo eventu-elni incidenti. Slovenski turisti so razvili vrh Aljaževega stolpa državno trobojnico. Italijanski izletniki, ki so bili v civilu, so lahko šli svobodno preko državne meje na Vrh Triglava, dočlm so morali ostati vojaki ob začrtani državni meji. Ves dan je Potekel brez vsakega incidenta.
— Razpis zdravniških mest. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesti okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrožje CIrknica in Podčetrtek. — Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo šef-zdravnika za protituberkuloznl dispanzer v Celju v VIII. činovnem razredu. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— Osebna vest. Gosp. Ivan Pavlin, jet-niškl paznik v Novem mestu je napravil z dobrim uspehom izpit za stalnega Selniškega Paznika.
— Uvedba selske službe v LedinicI in Jarčji dolin! (pošta Žiri). S 16. julijem t. 1. začne selski pismonoša pošte Žiri dostav-liatl tudi v vaseh Ledinica in Jarčja dolina. S tem dnem se preuredi selska dostava pri iej pošti tako-le: V I. okraju ostanejo kraji Stara vas, Nova vas, Dobračevo, Rakolk M Selo- v II. okraju bodo kraji Goropeke, Račevo, Opale, Log, Martinj vrh, Brekovi-ca, Podklanec, Ravne in Sovra; v III. okraju pa kraja Ledinica in Jarčja dolina. V I. okraju se bo dostavljalo kot do sedaj Vsak dan razen ob nedeljah, v IT. okraju Vsak ponedeljek, sredo in petek, v III. okra-lu pa vsak torek, četrtek In soboto.
— Zanimiva zgodovinska najdba v Sa-Na nekem sarajevskem kraju so pri-ceii te dni kopati temelj za trgovsko poslopje. Pri kopanju so naleteli na močno zidovje, ki je delil ves prostor v številne manjše prostore. Zid je debel 2 metra In je zidan jako solidno. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj kaj tam stalo. Razen Par kosti, ki pa so novejšega Izvora nego zidovje, niso našli ničesar' na podlagi česar bi se dalo sklepati na namen nekdanjega Poslopja. Zgodovinarji domnevajo, da gre za kako krščansko cerkev, ali pa za turško kopališče. Vsekakor je ta najdba za naše zgodovinarje zelo zanimiva.
— Gasilska vaja na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. V nedeljo dne 15. julija se je vršila skupna vaja prostovoljnega in poklicnega Gasilstva ljubljanskega na Sv. Jakoba trgu. Alarmni strel ob 14. urt^ 17 minut je naznanil požar, nakar je gasilstvo odpeljalo. Na Uče mesta došli gasilci so začeli s svojim delovanjem in se je napeljalo na požarlšče Rirl napadalne linije, katerim je dajala vodo motorna brizgalna, katero so napajali trije hidranti. Učinek curkov je kolosalen ter je zadel zvonik cerkve .visoko nad uro. Poleg tega so gasilci na strehah z močnimi curki napadali požar. Poleg tega so gasilci Napadali požar v sobi Šentjakobske šole z dimnimi krinkami ter z najmodernejšim zapiralnim ustnikom ter z gumijasto cevjo, ki le špecijelno določena za sobne požare, da se prihrani škodo, ki bi jo povzročila prevelika uporaba vode. Na drugi strani šole 50 gasilci potom raztezalne magirusove lestve in strešnih lestev napadli iz strehe i*>žar ter se na signal »Nevarnost« spustili bo vrvi Iz strehe na tla. Pri vaji je bilo opaziti dobro voljo, storiti to kar je po sedanjih razmerah gasilstva možno narediti. Orodje je moderno .vendar manjka [Ooderne mehanične raztezalne lestve, ker I® ta precej zastarela, in okorna ter rabi Velita postrežbe.
— Mestni dekSškl internat »Mladika«, vsa vprašanja in priglasitve, tičoče se mestnega dekliškega internata »Mladike«, ki je 'ast mestne občine, je naslavljati od sedaj naprej direktno na mestni magistrat Ijub-‘Janski, ki bo dajal v tem oziru potrebna Pojasnila in posameznike obveščal, če bo ntogoče začetom letošnjega leta internat sploh otvoriti.
— Umrl je v soboto popoldne šenklav-s*l cerkovnik Jurij Avbelj. Pokojnik je bil v. svoji mladosti organist in se je pečal z Sdasbo. Oboževal je Riharja in njegove me-ipdijozne pesmi, pozneje je bil častlvec J^oersterja In njegovega orgijanja ter je 35 ‘et opravljal službo šenklavškega cerkovnika, O svojih doživljajih po kmečkih ko-rin ]e vedel povedati marsikatero zanimivo Pevsko anekdoto. Moderni glasbi, ki jo go-i«a v stolnici regenchori Stanko Premrl in «anonik dr. Kimovec je bil hud nasprotnik ‘®r je o njenih »disharmonijah« delal duhovite opazke. Tudi novi zvonovi mu niso ?11I všeč uglašeni. Mož je bil original. Vsta-lal je redno ob treh zjutraj in šel k počitku oo devetih zvečer in nikoli preje, nikoli Pozneje. Obedoval in večerjal je slcozi 35 ‘®t v gostilni pri Kolovratariu pred škofijo, »fkoli ni spal po zimi v zakurjeni sobi, ‘Cnsk ni maral, živel je kot ura po evangeljskih svetih. Bil je poštenjak, mož sta-'ega kova, izvrsten dovtipnež, zato ga je jee rado imelo. Prepihi v cerkvi so mu na-^opaij bolezen, kateri je hitro podlegel. V u “J* oporoki se je spomnil sirot iz Mari-Naj počiva v miru!
n©w®sti.
— Nesreča vsied eksplozije petrolejke. V stanovanju hišnice Vandekar je te dni eksplodirala petrolejka, ki je stala na mizi. Drobci so zleteli v poleg stoječo zibelko in nevarno poškodovali 6 mesečno dete. Tudi mati je dobila težje poškodbe, k sreči se ji je pjosrečilo zadušiti ogenj, ki bi povzročil še večjo nesrečo.
— Dve težki nezgodi. Josip Poljanec, 10 letni posestnikov sin v Sebenjah pri Križah,, je pri obiranju češnje padel z drevesa. Pri padcu je zadobil težke notranje poškodbe in pretres možganov. — Franc Nartnik, sin posestnika in lesnega trgovca v Polhovem gradcu je padel iz murve, pri čemur je zadobil težke poškodbe. Oba sta bila pripeljana v bolnico in njih stanje Je zelo resno.
— Nezgoda, Pekovski pomočnik Anton Fišinger iz Ljubljane, se je pri delu vrezal v levo nogo. Iskati je moral pomoči v bolnici.
— Nesreča Slovenca v Novem Sadu. Novosadska policija je te dni zaprla nekega Slovenca, imenom Ivan Bedak, ki je uganjal na ulici razne prismodile. Ker je bila policija mnenja, da simulira norca, ga ]e zaprla v policijske zapore. V celici pa je razbil vsa okna in se je tudi drugače obnašal zelo sumljivo, vsied česar je bil preiskan od zdravnika psihijatra, ki je ugotovil, da se je revežu zmračil urn.
— Poboj med Bošnjaki. Pri Vidicevl opekarni na Brdu so se stepli trije delavci Bosanci. Bili so vsi trje precej pijani. Med pretepom je dobil eden tako močen udarec s kamnom po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico.
— V Grčevju je bilo vlomljeno pri Ivani Medved in pokradeno več kosov razne obleke 'in perila moškega in ženskega in par čevljev. Skupna škoda znaša okrog 6000 Din. Tatvino so izvršili cigani.
— Predrzen tat V čevljarsko delavnico Antona Breclja v Gajevi ulici je prišel neznan moški in vprašal za svoje čevlje. Mojstra ni bilo doma in med tem ko je deček iskal neznančeve čevlje, katerih seveda ni bilo v delavnici in je bilo to le lopovova pretveza je zavil v suknjo, ki jo je nosil čez roko par dobrih ravno prenovljenih čevljev neke druge stranke in izginil
— Slepar.’ Anton Gudač na Sušaku je izvabil A. Pegonnu pod pretvezo, da je lesni trgovec, v Jušici pri Matuljah prstan s 6 briljanti in je pobegnil.
— Novomeške novosti V soboto dne 14. t. m. zvečer je bil tu otvorjen v bližini kavarne »Central« hotel »Union« v popolnoma prenovljenih in z novimi adaptacijami povečanih prostorih nekdanjega hotela »Pri Pošti«. V globokem parterju prirejena »klet« predstavlja za Novomesto novost in bo vsied tega gotovo atrakcija novega podjetja. — Vpokojeni jetniški paznik Bozin je bil na popotovanju v Bosno okraden za večjo vsoto. Razen denarja pogreša tudi uro precejšnje vrednosti.
— Celjske novosti Na celjskem trgu so se zadnje dni pojavile prve hruške, marelice in breskve. Prodajajo se kilogram po 15 do 20 Din. Tudi z drugimi pridelki, kakor fižolom, grahom, kumarami, krompirjem, itd. je trg dobro založen. Mesa je zadhji čas v večji množini na razpolago. — Umrlo jev mesecu juniju v Celju in celjski bolnici, vojaški bolnici in invalidskem domu skupno 25 oseb. — Olepševalno društvo je mnule dni dalo postaviti v gozdu nad mestnim parkom zo-pet precej novih klopi, namenjenih oddihu sprehajajočih. Tudi lansko leto je bilo postavljenih precej novih klopi. Razni zlikovci pa imajo največje veselje, da nove klopi poškodujejo s tem, da jih polomijo. Kdor take ljudi zasači, naj jih brezobzirno naznani oblasti, da prejmejo zasluženo kazen. — Zgodnji hmelj je po Savinjski dolini pričel že cveteti. Hmeljska letina obe ta biti dobra. Hmeljarsko društvo v Žalcu svari hmeljarje pred prezgodnjo prodajo hmelja.
— Mariborske novosti Po neznosni vročini, ki je vladala zadnje dni, se je v ponedeljek popoldne vlil nad mestom in okolico blagodejen dež, ki je trajal do večernih ur ter naravo zopet osvežil. Nebo je ostalo oblačno. — Pri kopanju v dravskem pokopališču je utonil v nedeljo 13 letni učenec I. meščanske šole Edvard Gobec, sin tukajšnjega čevljarja Gobca. Dasiravno je bil deček dober plavač, ga je vendar deroča struja Drave odnesla proti sredini, kjer je izgnil pod vodo. Takoj uvedena rešilna akcija je bila brezuspešna. Trupla dosedaj še niso našli — V nedeljo okrog 7. ure zvečer je na glavnem kolodvoru povozil vlak Franc Roberja, ki je stoječ na tiru gledal za odhajajočim dunajskim osebnim vlakom, medtem pa je iz nasprotne strani privozil osebni vlak na postajo. Stroj je Roberja zgrabil in vlekel 100 korakov po tru. Truplo je kolesje popolnoma razmesarilo. Ponesrečenec je bil seveda takoj mrtev. — Pri Selnici ob Dravi so našli v ponedeljek enega izmed štirih duhovnikov, ki so na tako tragičen način pred enim tednom pri Breznem utonili v Dravi. Splavljeno truplo je enega izmed mlajših dveh ponesrečencev, ni pa še znano, ali je Ribičevo, ali Deržečnikovo. Starši poslednjega so nemudoma, čim so bili obveščeni, odpotovali v Selnico. — Pri Sv, Lovrencu na Pohorju so v nedeljo ob 8. uri zvečer potegnili iz Drave nekega utopljenca, ki je moral biti že več tedno v vodi. Truplo je nalo, le čez trebuh ima pas. Ker o kaki nesreči, ki bi se bila pripetila v dravski dolini zadnje tedne med kopanjem, ni nič znano, se domneva, da je utopljenca prinesla Drava iz Nemške Avstrije. — Nedeljski izletniki pripovedujejo, da so ob obali Drave nad Kamnico opazovali dvoje trupel, ki jih je Drava vlekla s seboj. Trupli sta bili obrnjeni z glavo navzdol, tako da so iz vode štrlele navzgor le noge obeh ponesrečencev. Nekateri očividci menijo, da sta bili to trupli dveh izmed štirih ponesrečnih duhovnikov. — Na nedeljski prireditvi mariborskega »Sokola« v Studencih je pri telovadbi Franjo Dolenjski tako nesrečno padel, da si je izvinil nogo. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga z vozom prepeljali na dom. — V mariborskih delavnicah južne železnice prakticira sin prometnega ministra dr. Jankoviča. — Vnedelo okrog pol 7. ure zvečer je neki orožnik opazil v Prešernovi ulici črnega Psa brez nagobčnika. Pes le s sklonjeno glavo begal po ulici in kazal znake, ki se pojavljajo pri nastopajoči steklini. Orožnik je Psa ustrelil. Sedaj se išče lastnik psa, ki bo zaradi tega, ker se ni ravnal po odredbah glede strogega pasjega zapora, kazno-van. Mestni magistrat objavlja, da so računski sklepi mestne občine za leto 1922 dogotovljeni in Občinarjem do 22 .t. m. na vpogled y prostorilt mestnega
knjigovodstva. — Dva krošnjarja, katerih sploh mrgoli po Mariboru, dasiravno je takih »trgovcev« v Mariboru najmanj treba, sta se v nedeljo tako sprla, da se je po posredovanju policije komaj posrečilo pomiriti njuno razdraženo kri. Kakor se opaža, je Maribor postal sploh zatočišče raznim lenuhom in delamržnežem.
— Društvo »Slov. Rdeči Križ« v Ljubljani je dalje prejelo povodom praznovanja društvenega dne »Crvenega Krsta« in sicer od gdč. Grošeljeve ko, tohodek po Pomladku Tlečega Križa v Dramskem gledališču dne 5. junija prirejene predstave 750 Din. in od uprave ljubljanskih gledališč kot prispevek treh gledaliških predstav dne 6. 9. in 10. junija letos 1366 Din. Prisrčna hvala vsem, ki so k tem izdatnim darilom prispevali.
— Justlfikacija v Osijeku odložena. V tem tednu bi moral biti obešen Ivan Pa]a-nek, ki je umoril svojo 15 letno hčer. Izvršitev pa je morala biti preložena, ker se nahaja krvnik Seifert glasom brzojavke iz, Sarajeva na »službenem potovanju«.
— Krvava drama na margaretskem sejmu v Zagrebu. Pred nekaj dnevi le prišlo na margaretskem sejmištu do krvavega dogodka. Večja množica ljudi je tekla za krojačem Lovrecom in ga končno prijela. Da ni prišla pravočasno policija, bi ga razdražena množica linčala. Lovrec se j‘e namreč sprl z nekaterimi krojači, ker je bil prostor, kjer je navadno stala njegova stojnica, prepuščen nekomu drugemu. S krojači se je prepirala tudi njegova žena. Ker so jo nekateri zbadali in jo je nekdo celo udaril, je razjarjeni mož zgrabil revolver in ustrelil sedemkrat v množico. Poškodovanih je bilo pet oseb, od katerih ste dve podlegli zadobljenim poškodbam. Ubijalec se zagovarja z veliko razburjenostjo.
— Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I,
Jugoslavenska
Gasilska zveza.
Gasilska zveza Ima organiziranih preko 400 gasilskih društev, to je skoraj vsa društva razun onih, pri katerih vlada še tih nemški in madžarski vpliv kot v Kočevju in v Prekmurju. Zveza ima 29 žup. Na čelu zveze je predsednik z odborom, župe Imajo svoje župne načelnike, katerim so podrejeni društveni načelniki. Zvezni odbor se voli na vsako 3 leto na glavni skupščini Gasilska armada šteje okrog 15.000 mož. Starosta zveze Je g. Fran Barle, prvi podstarosta dr. Bergman, drugi Jože Turk, tajniške in blagajniške posle pa opravlja g. Janko Hojam
Peto skupščino je otvoril v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani Mestnega doma gosp. Barle, imenoval za zapisnikarja gosp. H o j a n a, za overovatelja zapisnika pa gg. Lajovica in Cerarja. Pozdravil je številne goste, zastopnike žup in društev, ki so prišli od vseh krajev na skupščino. Poročal je o gasilski organizaciji ki krasno napreduje. Češka gasilska organizacija je povabila slovenske gasilce v svrho ustanovitve vseslovenske gasil. Zveze. Zveza je seveda radevolje pristala na to združenje in so bili izvoljeni v odbor te zveze kot slovenski zastopniki gg. B a r 1 e, d r. Bergman, Turk in Vengust. Osnoval se je že pripravljalni odbor v Pragi, pri katerm je bilo 11 Slovencev in 5 Hrvatov. Odbor revidira pravila, prva odborova seja pa se bo vršila v 6 mesecih. Udruženi so do sedaj Cehi, Moravci, Poljaki, Šlezi-janci, Slovenci in Hrvatje. Namen združenja je gojiti strokovno gasilstvo in prirejati velike gasilske zlete z gasilskimi vajami in gasilskimi razstavami. Zupe in društva se prav zadovoljivo razviiajo in so posebno nekatera večja jako živahna. Težave ima zveza s Prekmurjem, kjer je preko 50 gasilskih društev in se bo ustanovilo par žup. Mnogo se trudita za to okrajni glavar v Murski Soboti in pokrajinska uprava. Ljubljanska župa se je razdelila v tri župe in sicer ljubljanska, vrhniška in savska gasilska župa. Dne 19. avgusta bo krajinski zlet v Trbovlje. Drugo leto se vrši krajinski zlet ob priliki 45 letnice šo-štanjskega gasilnega društva v Šoštanj. Zveza bo skrbela tud za to, da pomnoži kolikor mogoče svoj naraščaj. Vzgledni naraščaj odgaja šolski ravnatelj Lajovic v Tržiču, ki je uvedel med šolske vaje razne gasilske vaje, katere dečki z velikim zanimanjem izvajajo. Podobne vaje se bodo vpeljale s časom po vseh šolah. — Na to je bil _ odobren zapisnik zadnjega zborovanja, ki je bil objavljen v listu »Gasilec« in sicer brez branja. Iz obširnega, temeljitega in zanimivega tajznikovega poročila posnemamo, da je imeSa Zveza 3 odborove in 3 predsedstvene seje. Mnogo se je razpravljalo o požarnem redu, katerega je poslala Zveza pokrajinski upravi (ta pa v Beograd zakonodajnemu odboru). Zveza je delala za carine prost uvoz za gasilsko orodje. Pri tem so bile velike težkoče. Glede veseličnega davka se je dosegla oprostitev davka na vstopnice, pač pa se mora plačati davek na srečelov in podobne pridobitne prireditve. Prispevki zavarovalnic so se zvišali od 3 na 5 odstotkov. — Dolga debata se je razvila glede razdelitve podpor in 2 odstotka gasilskega sklada.
Po odobritvi tajnikovega poročila je bilo sprejeto blagajniško poročilo, ki izkazuje 20.716 Din 11 par dohodkov, 11.356 Din 36 par stroškov, torej 9359 Din 75 par prebitka. Podporni sklad znaša 13.209 Din 37 par. Gosp. Sajovic iz Kranja je poročal o predlogu ljubljanske In savske župe glede ustanovitve lastne gasilske zavarovalnice. V to svrho je bil izvoljen pripravljalni odbor in sicer gg. Mfoš Milinkovič, Jože Arhar, I. Jeločnik, Jože Turk,
I. S a j o v 1 c z Kranja, Fr. D e ž m a n iz Trbovelj In Franc Pristovšek iz Žalca. Tozadevni predlog je soglasno sprejet. Poročevalec tehničnega odseka tov. Rus je poročal o nabavi gasilskih cevi za manjši in večji vodni pritisk od 12 do 22 atmosfer. Naročilo sprejema zvezno vodstvo. Dalje nabavlja zveza blago za službene obleke moteskin platno Iz Sentpavla pri Preboldu. Pri naleupu posreduje žalska župa, naročila sprejema otv. Ivan Rus na Bledu. V svrho enotnega kroja in znakov je sklenil odbor, da se pregleda vse trgovine, ki prodajajo gasilske potrebščine, da se prodaja le to, kar je predpisano. Te tvrdke se objavi v glasilu »Gasilec«. Izdale se bodo tudi barvaste razglednice z vzorci gasilskih oblek in oprem. Enotnost se seveda ne da izvesti takoj, pač pa se bo to doseglo po možnosti pri nabavi novih oblek tekom let po prehodni dobi
Nato so se razpravljala že razna interna vprašanja.
Sokolski vestnik.
Otvoritev Sokolskega
doma v Borovnici.
V nedeljo, 15. julija je bila otvorjena nova sokolska trdnjava. Sokolski dom v Borovnici Svečanosti se ie udeležilo mnogo zunanjega Sokolstva, med katerim je bila zlasti častno zastopana Ljubljana. Otvoritve so se udeležili tudi gostje z Vrhnike, Cerknice, Logatca, Rakeka in Preserja. Jugoslovenski Sokolski Savez sta zastopala br, dr. Murnik in dr. Ravnihar.
Goste je sprejel na postaji borovniški Sokol, v čigar imenu jih je pozdravil starosta br. Majaron. Podstarosta br. Drašler je imel ob otvoritvi lep govor, na kar je na balkonu novega doma izročil ključe starosti. Starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza br. dr. Ravnihar je častital borovniškemu Sokolu na lepem napredku. Sokolski prapor, le dejal br. starosta, naj ponosno zaplapola na ponosnem novem domu in ž njim naš državni prapor, da bo viden tja do našega morja.
Nato so si gostje ogledali novi dom, ki je krasna stavba. Dom ima tudi oder za gledališke predstave. Po ogledu poslopja se je vršila pod vodstvom načelnika br. Miklavčiča zelo lepo uspela javna telovadba, kateri je prisostvovalo številno občinstvo.
— Župni zlet Sokolske župe v Splitu. Udeležnikom župnega zleta v Splitu poročamo, da vozi parnik iz Bakra v četrtek dne 19. juliia ob 18. url in dospe v Split v petek ob 11. uri 45 min. Povratek iz Splita v torek ou 23. uri 30 minut, dohod v Baker v sredo ou 18. uri. Železniške legitimacije veljajo za čas od 16. do 28. julija za parobrod pa 17. do 28. julija. — Savez.
Druga redna sela gerent-skega sosveta občine Trbovlje.
Dne 12. julija se je vršila druga redna gerentska seja. Točno ob pol. 5. pop. je otvoril gerent g. Miha Koren sejo, pozdravil navzoče, konštatiral sklepčnost ter naznanil sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnj seje. 2. Dopisi In prošnje. 3. Poročilo g. gerenta o avdijenci pri g. vel. županu dr. Lukanu. 4. Volitev 2 pregledovalcev računov. 5. Volitev v krajni šolski svet. 6. Razno.
K prvi točki prečita sosvetnik g. Velkaverh zapisnik zadnje seje, ki se enoglasno odobri.
K 2. točki. Na dopis upokojencev in udov se sklene, da se pošlje dne 19. julija deputacija na socijalno skrbstvo v Ljubljano. Prošnjo »Zadruga Rudarskega doma« v Trbovljah se odstopi gospodarskemu odseku. Ravno tako so se oddale vse ostale prošnje ostalim odsekom v končno rešitev. V občinsko zvezo se jih je sprejelo osem z družinami.
K 3. točki. Avdijenca pri g. velikem županu se vzame na znanje In se odobri.
K 4. točki. Volitev 2 pregledovalcev se izvolita enoglasno gg. sosvetnika Casl in Kolbezen.
K 5. točki. Volitev v šolski svet se sklene, da se isti razveljavi In na novo imenuje, kar naj stori prosvetni odsek do druge seje.
K. 6. točki se sklene: 1. da se nabavi par lesenih hiš iz reparacijsk. dobav za občinske ubožce. 2. Sklene se, da se naloži trboveljski premogokopni družbi občinska taksa na premog, katerega izvaža iz trboveljske občine in sicer na vsako tono 2.50 Din. in to brez povišanja cene premogu. Taksa se bo uporabila za občinske uboge In za povzdigo občine. Občinski kamenolom se vzame privatnikom in se izkorišča v lastni režiji. Na občinski vodovod, katerega uporablja pet posestnikov se naloži odškodnina in sicer od 10 do 500 Din. letno. — Gerent poroča, da je plačal na dolg, katerega smo prevzeli, že 40.000 Din. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Ker je dnevni red izčrpan g. gerent zaključi sejo ob 20. uri zvečer.
Dopisi.
— Kamnik. Zastrupljenje s fosforjem. V dež. bolnici ljubljanski je te dni umrla 30-letna Berta Dolinšek, služkinja pri Viktor šiegelnu v Kamniku. — Pri obdukciji iste so dognali, da je umrla vsied zastrup-Ijenja s fosforjem. Potom preiskave je bilo dognano, da je Siegel posedoval fosfor za zastrupljenje vran. Ta fosfor pa je Siegel zmešal med polento in isto nastavljal v jedilni skrambi podganam. To zmes so podgane žrle in raznašale v shrambi po živilih, posledica je bila, vsied te neprevidnosti, da so se Šiegelnu zastrupili trije otroci In služkinja Dolinšek, katera je morala vsied zastrupljenja v smrt
Movostl iz Primorske.
— Opcija dr. Trinajstiča odbita. Dr. Matko Trinajstič je bil rojen v Vrbniku, na otoku Krku, ki pripada po rapallskl pogodbi Jugoslaviji. Glasom pogodbe pa je smel op-tirati za Italijo, kar je tudi storil. Toda njegova opcija je bila odbita. Odbita je bila brez ozira na dejstvo, da je bil rojen v kraju, ki je bil do nedavno sestaven del Istre in da živi že 35 let v kraju, ki je pripadel Italiji. Italija ga noče sprejeti, ker ima narodno čuteče srce, čeravno je bil vedno jako objektiven in ni nikomur skrivil niti lasu. Tako je postopal kot buzetski župan in tudi kot dež. poslanec v Istrskem deželnem zboru. Njegova soproga je predsednica Ženskega udruženja v Opatiji, ki ima popolnoma karitativni značaj. Dr. Tri-najstč je vložil priziv na ministrstvo, ki bo mogoče popravilo storjeno krivico.
— Zavod šolskih sester v Tomaju priredi ob priliki proslave petindvajsetletnice svoje ustanovitve razstavo ročnih del svojih gojenk. Bivše gojenke so naprošene, da vpošljejo svoja dela, izgotovljena v zavodu. Ta zavod nudi precejšnjemu številu naših mladih Primork priliko, da se izuče v gospodinjstvu.
— Produkcija glasbene šole v Postojni V nedeljo dne 8. t. m. se je vršila v Postojni I. javna produkcija gojenev glasbene šole kapelnika Poliča. Gojenci so nastopili sigurno in so Izvajali tudi nekatere težje komade. Dečki so nastopali posamezno in skupno v orkestru. Zadnja koračnica je izzvala burne aplavze številnega občinstva, ki je napolnilo Paternostovo dvorano do zadnjega kotička. Produkcije se je udeležil tudi Italijan viceprefekt Guglielmo, ki se je izrazil o nastopu jako pohvalno. Naši malčki so dokazali, da niso Primorci nekulturen narod, ki ga je treba preroditi s staro italijansko kulturo.
Sport šn turlstška.
Revanžna tekma A. C. Sparta, Praga: —r Gradjanski 3:1 (2:0).
Od našega posebnega poročevalca.
Zagreb, 15. julija. Z gostovanjem češkoslovaškega nogometnega prvaka A. C. Sparte je dosegla nogometna sezona v Zagrebu svoj višek. Velikansko zanimanje, ki je vladalo za to tekmo je bilo upravičeno, kajti boljšega in slavnejšega moštva kot je Sparta si je težko zamisliti. Naravno je vsied tega, da je sport ljubeče občinstvo prišlo celo iz najoddaljenih krajev hrvatske province to, slovito imenoma že davno znano enajstorico, kateri so podlegli klubi in moštva z najznamenitejšimi imeni. Tekma se je vršila na igrišču Concordije, ki je največje v Zagrebu a je bilo v nedeljo napolnjeno do zadnjega kotička tako, da je bilo težko preceniti število gledalcev, gotovo pa ie, da je s to tekmo obisk občinstva v Zagrebu dosegel rekordno število.
Sparta v svojih običajnih rdeče - belih dresih nastopi v nekoliko spremenjeni postavi in sicer: Hochmann — Hoyer, Paulin — Kolenaty, Kada, Cerveny — Stepan, VI-ček, Koželuh. Dvoraček, Hajny. Kakor v soboto, je bila tudi v nedeljo najboljši del tega sijajnega moštva krilska vrsta, ki je gotovo »Standard - half - linija«. V zahtevajočih momentih je prožna vpogibna kot najboljša zmet ali nikdar prelomljiva ali takoj nato se lahko stvori v tak naraven zid, na katerem se razbije vse. V nedeljo je briljiral njen srednji krilec Kada. Sedaj ko smo ga videli, verujemo inozemskim listom, ki pravijo, da je za klaso boljši od najboljših svetovnih centerhalfov. Izvanredna je obramba. Dela z največjo hladnokrvnostjo, mirno ali sigurno ne računajoč na efekt ampak samo korist. Izboren je nje kontakt s krilci. Napadalna vrsta ni bila na taki višini kot v soboto. V soboto je Simonek na krilu bolje ugajal kot v nedeljo njegov namestnik. Istotako je bila sigurnost streljanja v soboto izrazitejša kot pa v nedeljo.
Gradjanski, ki je nastopil v isti postavi kot v soboto, je predvedel res sijajno igra, ki je rodila uspeh, kajti rezultat, ki ga je dosegel napram reprezentantu češkega športa je nadvse časten. Glavno zaslugo na tem uspehu nosi izborna krilska vrsta. Z dobrim pokrivanjem in svojo neumor-nostjo je največ pripomogla k temu lepemu izidu. Napadalna vrsta se ni mogla posebno razviti, ker posamezniki so bili vsied izbornega kritja gostov mestoma skoro izolirani, vendar so posamezniki zastreljall izvanredno ugodne šance. V obrambi zelo dober Verderber med tem ko je Šifer zaostajal. Vrdjuka je ubranil vse, kar se j« dalo ubraniti.
V	ostrem in hitrem tempu je valoval^ igra iz polja v polje. Iz napadov Sparte se rodijo protinapadi Gradjanskega tako, da v izraziti premoči kake stranke ni bilo govora. V 18” doseže Dvoraček po lepi kombinaciji prvi gol in ne dolgo nato - ko doseže Koželuh drugi Gradjanski rispostira, toda brez uspeha, kajti obramba gostov temeljito razčisti, tako da se prvi polčas za» ključi s 2:0 za goste.
V	drugem polčasu Gradjanski ostro In vehementno napada. Vsied foula gostov v kazenskem prostoru diktirano 11 metrovko pretvori Vragovič v gol. Sparta se takoj nato revanžira. Po lepi kombinaciji doseže Stepanek 3 gol za goste in postavi s tem končni rezultat. Sodnik tudi topot ni ugajal ter brezdvomno ni bil povsem sposoben voditi tako težko tekmo.
V	nedeljskem poročilu o tekmi Šparta — Gradjanski je tiskarski škrat potvoril rezultat, ki se ima pravilno glasiti 3:0 in ne 3:1.
— Nogomet v Mariboru. V nedeljo se je vršila na igrišču »Maribora« prijateljska nogometna tekma med L SSK »Mariborom« in »Haškom« iz Zagreba. Igra ]e pokazala veliko premoč zagrebških gostov In končala v razmerju 7:2 v prid »Haška«,

Olimpija 3:6. Čakovec.
Ljubljana — Čakor
-------- Slovan,
vački S. K. 1:4 (0:4)
(Podrobnejša poročila slede.)
Borzna porocifia.
Zagreb, 16. julija. (Priv.) Devize. New York 94.25—94.75, Pariz 5.50—5.55, Curih 16.35—16.40, London 435—437.5, Dunaj 13.22—13.30, Praga 2.84—2.85, Budimpešta 1.06—1.10, Bukarešta 48—48.50, Italija 4.04—4.07, Berlin 4—4.10. — Valute. Dolar 93—93.50, češkoslovaške krone 281— 282.50.
Curih, 16. julija. (Priv. )Berlin 25— 25, Holandska 224.50—225.50, New York 573—573, London 26.35—26.40, Pariz 33.55 —33.80, Milan 24.62—24.65, Praga 17.15— 17,20, Budimpešta 6.50—6.50, Zagreb 6.20— 6.25, Bukarešta 3—3, Varšava 48—48, Dunaj 80.75—80.75, Sofija 80.75—80.75, avstrijske krone 81.25—81.25.
Praga, 16. Julija. Dunaj 4.43, Berlin 140, Rim 142,25, avstrijske krone 4.525, lire 147.75, Budimpešta 3625, Pariz 196.50, London 151.25, New York 33225, Curih 583.75, Beograd 35.875.
Dunaj, 16 .julija. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.30—0.32, Budimpešta 6.95—7.05, Bukarešta 357—359, London 325.500—326.500, Milan 3009—3021, New York 70.935—71.185, Pariz 4132-4148, Praga 2127—2137, Sofija 618-622, Curih 12.370 —12.420. — Valute. Dolarji 70.560— 70.960, levi 596—604. nemške marke 029— 0.35, funti 323.700—327.300, francoski franki 4085—4115, italijanske lire 2975—2995, jugoslovenski dinarji 734—740, leji 366—370, leji 366—370, švicarski franki 12.255—« 12.335, češkoslovaške krone 2109—2125, madžarske krone 4.60—4.80.
,	16- lu'lja- Dunaj 276.3u, Mi-
lan 8354, Praga 5860, Pariz 11271, London 897.750, New York 195.111, Curih 34.114. Beograd 2094.50.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odfcovornl urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
4Š-----------------------K
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 6/1.
L. BARAGA.
X	r1
vzemanje koncesij našim, podreditev Gorice Vidmu, vse to uvaja revščino v Primorju, da mora zapuščati naš kmet rodno zemljo, da je z mrzlično nemirnostjo ponuja v odprodajo, ker vrednost zemlje pada, silno in stalno.
S tem se pričenja najkatastrofalnejši proces in skoraj se bo pričela odigravati pred našimi očmi presunljiva tragedija — ko umira zdrav in krepak narod, ker je zapuščen od lastnih bratov in ker ga ubija krivica,
Ali je tako ohromel naš ponos, da bomo samo neme priče tragedije?
Ali je tako izumrla v nas plemenitost, da bomo v nemoralni otopelosti gledali, kako umira pred našimi očmi — brat?
Ali pa bo vendar vstala v nas zavest, da ne bo preje blagoslovljena na-
ša svoboda, dokler se ne oddolžimo onim, ki so jo nam dali in sicer s tem, da vsaj brate obvarujemo smrti, če jim ne moremo dati svobode.
Ura je resna ko še nikoli.
Vsi moramo na plan, ali pa smo so-
Vsi moramo na plan, ali pa smo sokrivi pogubljenja, ki pride nad naše brate.
Ni izgovora in opravičila za nikogar, ker ni ga med nami, ki ne bi mogel pomagati po svojih močeh.
Zaradi blagra trpečih tam preko zmanjšamo svoje prepire, bodimo strpljivi in postanimo zidarji, da bo naša državna zgradba močna.
Že s tem smo pomagali bratom, ker sila naše države bo izžarevala tudi njim pomoč. Kdo je, ki ne bi mogel v tem oziru pomagati.
Delajmo in varčujmo, en dan v letu ne zapravljajmo, zaradi bratov storimo to!
V	direktnem razmerju z našim blagostanjem je blagostanje podjarmljenih.
V	svojem srcu pa nikdar ne pozabimo onih, ki trpe zaradi nas, ki so žrtvovani zavoljo nas. Iz srca pa bo prišla misel o življenju in sama od sebe ustvarjala čudeže, da bo vsled naše pomoči vzdržal naš narod tam preko.
Ni ga med nami, ki ne bi mogel tega storiti, sramota nad vse one, ki bi zanemarili to svojo prvo dolžnost.
Dvojna sramota pa onim, ki jim je dala usoda obilico zemeljskih dobrot in ki ne pomagajo tudi gmotno, pa čeprav bi mogli.
V resni ml
Med tem, ko se mi veselo zabavamo in ho lahkomišljeno tratimo svoje sile v pretiranem medsebojnem boju, pa dela naš nasprotnik tam preko sistematično in v sklenjeni enotnosti vseh pripravlja smrt našemu življu.
In njegovo delo žanje uspehe. Že je skoraj udušeno naše šolstva, že je prognana inteligenca, že je posvečeno nasilje kot zakonitost, da je zlomljena že pri marsikaterem odporna sila.
Toda še vedno raste pritisk, še vedno se veča nasilje in vedno bolj učinkovito udarja naš narod. Zlasti sedaj, ko je pritisk posegel na gospodarsko polje.
Splošna brezposelnost, nezmožnost odprodaje pridelkov, peza davkov, od-
Prosper Merimee:
Verne duše v vicah.
(Nadaljevanje.)
Ko je vstal od mize, je imel don Juan pač še nekoliko težko srce; toda, če bi mu kdo dal moč obuditi dona Cristovala, pač zelo dvomim, da bi ga bil hotel, ker bi mu bilo več za slavo, ki si jo je pridobil s tem dejanjem na celi univerzi.
Ko je prišel večer, so bili vsi sila točni pri dogovorjenem sestanku na obrežju Dome. Donna Tereza je prijela dona Juana za roko, donna Fausta pa dona Garcia. Ko so nekolikokrat prehodili vso promenado, so se razšli, vsi zadovoljni in srečni.
Ko sta zapustili sestri, sta naletela na nekatere _ ciganke, ki so plesale z baskiškimi bobenčki sredi študentov. Pomešala sta se mdnje. Plesalke so ugajale donu Garciji in jih je sklenil povabiti na večerjo. Predlagal jim je in niso se branile. Don Juan mu je zvesto sledil. Zbodlo ga je, ko mu je rekla neka ciganka, da je podoben menihu-novin-cu; z vso silo se je trudil dokazati, da nikakor ne zasluži takega pridevka; prisegal je, klel, plesal. Igral in pil, da ga ne bi presegel niti študent Iz drugega letnika.
S precešnjo težavo so ga po polnoči spravili domov. Bil je pijan kakor žival in tako divji, da le hotel zažgati vso Salamanko in popiti vso Dormo, zato da ne bi mogli gasiti.
In tako je don Juan izgubljal eno lastnost za drugo, ki mu jih je naklonila ali narava ali dobra vzgoja. Pod vodstvom dona Garcije je po treh mesecih svojega bivanja v Salamanki skoro po-
polnoma zapeljal ubogo Terezo; njegovemu tovarišu se je to posrečilo kake osem do deset dni preje. V začetku je don Juan ljubil svojo izvoljenko iz vsega svojega srca, kakor pač ljubi mladenič njegovih let prvo žensko; toda kmalu mu je don Garcia z lahkoto dokazal, da je stanovitnost le begotna senca. Tudi ga slaba druščina, v katero je zabredel, ni pustila niti za trenotek pri miru. Komaj še, da se je včasih prikazal na univerzi; vedno je ves utrujen od prečutih noči zadremal pri učnih predavanjih slovitih profesorjev. Zato pa nikdar ni zamudil promenade; noči je večinoma prebil po kabaretih ali pa še po slabših krajih, s katerimi pač donna Tereza ne bi mogla biti zadovoljna.
Nekega jutra je dobil pisemce, v katerem je ona izrazila obžalovanje, da ne more priti na dogovorjeni sestanek: prišla je menda neka njena sorodnica, kateri so dali Terezino sobo, a ona pa mora ležati pn materi. To poročilo ni tako hudo zadelo dona Juana, kajti že si je domislil, kako preživeti večer. Ravno ko je prestopil prag hišnih vrat, mu je neka zastrta ženska izročila pisemce; bilo je od donne Tereze. Našla je drugo sobo, in je s svojo sestro pripravila vse za sestanek. Don Juan je pokazala pisanje donu Garciji Nekoliko sta se obotavljala; toda končno sta kakor navadno splezala na balkon svojih ljubljenk in ostala pri njih.
Donna Tereza je imela na vratu precej vidno znamenje. Bila je velika milost, ko ga je don Juan smel prvič gledati. Nekaj časa ga je smatral za najlepše čudo na svetu. Primerjal ga je vijolici, na to anemoni, nato roži mogoli. Toda kmalu je bil sit vsega in se mu to znamenje, ki je bilo resnično
lepo, ni več zdel otako. — Velik čm madež je in nič drugega si je dejal sam pri sebi. Škoda, da je tam. Za vraga kakor košček Špeha. Naj ga vrag vzame! Nekega dne je celo rekel Terezi, če ni vprašala že kakega zdravnika za svet, kako bi se dalo znamenje odpraviti in zabrisati. Ubogo dekle je zarudelo do ušes in odgovorilo, da ga ni videl še nihče razen njega in dojilje, ki ji pa vedno zatrjuje, da taka znamenja prinašajo srečo.
Omenjenega večera je prišel don Juan na sestanek precej slabe volje; ugledal je zopet znamenje, ki se mu je zdelo še večje kakor kdaj preje. — Za vraga saj je kakor velika podgana, si je mislil ob pogledu nanj. Od sile odbija. Je pač znamenje zavrženosti, kakor ono s katerim je bil zaznamovan Kajn. Sam hudič mora tičati v telesu onega, ki mara tako žensko za izvoljenko. — Brez vzroka in povoda se je prepiral s Terezo, ki je jokala, in jo je pustil proti jutru, ne da bi jo bil poljubil. Don Garcia je odhajal z njim in stopal nekaj časa molče ob njem; nato se je naenkrat ustavil:
»Priznati morate, don Juan,« je rekel, »da sva se nocoj precej dolgočasila. Jaz sem še precej nejasen in bi najraje poslal svojo kraljično k vragu.«
»Krivico ji delati,« je rekel don Juan, »Fausta je očarljivo dekle, bela kakor labud, in je vedno dobre volje. In tudi vas ona tako iskreno ljubi. Resnično vi ste pač srečni«
»Bela, no zaradi mene; saj priznavam, da je bela; toda saj nima krvi in je ob svoji sestri kakor sova ob golobici. Vi, vi morate biti srečni«
»Kakor se vzame,« je odvrnil don Juan. »Saj je res brhka in zala, toda je še otrok. Ne vem kaj govoriti ž njo. Glava ji je polna viteških romanov
Ni nas človek tisti ki je bogatin, Id pa je pozabil na brate v sili. Dar za trpeče bo blagoslovil njegovo bogastvi, pozabljenje na brate pa ga bo prokleto. Taka je postava pravice.
Bratje! Vso krivico, vsa nasilja so vzdržali naši bratje iz zvestobe do nai, toda revščine, ki povzroča lakoto, no vzdrži nihče.
Ko se šele pričenja lakota, je pomoč še lahka, kasnejše je draga in tudi ~* prepozna.
Ali ta priprosta dejstva res ne morejo vzdramiti vsakogar, vsaj toliko, da poreče: Ne pljunem na svojo čast, temveč grem z onimi, ki delajo za brate v nesreči in zato vstopam V »Jugo» slovansko Matico«!
in ima najčudovitejše domisleke o ljubezni Vi sl še predstavljati ne morete, o čem vse ona sanja.«;
»To je pa zato don Juan, ker ste še premladi in ne znate prav postopati z dekletom. Vidite ženska je kakor konj. Če ji boste pustili slabe navadq in je ne boste preverili da vsako stvar zamerite, ne boste nikdar ničesar dosegli«
»Povejte mi, don Garcia, ali postopate vi s svojimi ljubicami kako rs konji? Ali jim često z bičem preganjate muhe?«
»Redkokdaj; jaz sem preveč dober. Čujte don Juan, ali bi mi hoteli odstopiti vašo Terezo? Obljubljam vam, da bo po štirinajstih dneh voljna kakor vosek. V zameno vam ponujam Faustol Ste zadovoljni?«
»Kupčija bi mi bil aprav po godu,« je rekel med smehom don Juan, »toda če bodeta dami privolili. Toda donna Fausta vas nikakor ne bo hotela odstopiti. Bi pač slabo menjala.«
»Preveč ste skromni; toda bodite brez skrbi. Včeraj sem jo tako razjezil, da se ji bo zdel vsak novodošli v primeri z menoj kakor angel. Jaz govorim popolnoma resno, don Juan,« je pristavil don Garcia.
Don Juan se je še bolj smejal resnosti, s. katero je oni razlagal svoje norčavosti.
Ta vzpodbuden pogovor so prekinili študentje, ki so jima prišli nasproti In takoj preokrenili tok njihovih misli. Toda ko sta zvečer sedela ob steklenici montiljskega vina se Je don Garcia zopet začel pritoževati čez svojo ljubico. Prejel je nežno pismo od Fauste polno ljubeznjivih očitanj, skoti katera pa je presevala fina duhovitost in živ veder humor.
(Dalje prih.)
■ ■■
MU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5'—: vsaka nadaljna beseda 25 para, ž davščino vred.
Bi £g Q
mmn
v naiveojem industrijskem mestu Slovenije 25.000 prebivalcev (brez konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo za 800.000 dinarjev. Naslov pove uprava lista.
t večletno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe c navedbo plače pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«.
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
cmožem 7 jezikov Išče mesta po možnosti v restavraciji. Ponudbe na upr. 1. pod „Natakar".
KOlt
je najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parkete in linoieum. Domač proizvod brez duha Otročje lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah Glavna zaloga: Aleksander Wisi»k, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
veščega splošnega in strojnega mizarstva, absolventa nižje obrtne ali enake šole z večletno prakso, samostojno moč, išče za svoj lesni oddelek „Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani“. V tvornici je eventualno na razpolaga tudi stanovanje, prijave z vsemi zadevnimi dokumenti je vposlati do 1 avgusta 1.1. na gornji naslov.
Mi
v novo zgrajeni hiši vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim retlektantom daje Iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54 / L pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149.
obednica (mabagonl) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda na)višjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11.in 14.—18. uro Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/n 23 na obratno ravnateljstvo južno železnice v Ljubljani do 7. julija.
Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike spiejemam, Hugo Pleško. Zagreb. Maruličeva ul. 5._
Blaie. im
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin m žime In morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za Izdelovanje klubgarnitur — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Za-htevajte oferte in cenike!
IK
star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cen ene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane.________
Iti
večjo svoto posojila proti po polni pupilarni varnosti In ugod nimi obrestmi. Cen), ponudbe na upravo lista pod ..Varnost".
. Liinpinf
išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten" na upravo lista.
TiliilST
čisto moderni, najfinejše sukno se poceni proda Naslov v upra-vi lista_________
lili n ra® sli-Kiisie toloiii.
Solnčna lega ob periferiji mesta Maribor v obsegu 3 — 6 ora.o, išče „MOJMIR“ Kreditna in stavbna zadruga v Mariboru.
za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na Rudolf Zorč & Co„ Ljubljana, Gledališka ulica 7/11.
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5600“ na upravništvo
ki je absolvlrala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo lista
Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa In založbe. Naslov v upravi.
Ml Sl
posestvo, sestoječe Iz hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, */« ure od postaje Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika“ na upravo lista.____________
Polno.
dobro ohranjeno - kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura. obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 16 milja zjutraj ob ‘/,8 uri v Hrenovi ul 17/11. levo.
kućevnu lepu, nježno odgojenu j obtavanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode. okretnu ) veštu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovec, dobro situiran, gde bi se mogla i udo miti Ponude sa fot< graMjom na »dresu : Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul 1.
osebni, Nesseisdortei, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 8 sedežev, se po ugodni ceni proda Chvatal, Ljubljana, Mar tinovt cesta 30.
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovale!!
dežnikov
Na drobno! Na debelo! Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila tožno In solidno
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba * o. z.
tovarna v Stola, posta Domžale.
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celja, Gosposka trlica Štev. 4.
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih“.
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JVtcj zucrinjaH
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5‘—
Meji ljubčki
živalske stike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din S*—.
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za po-bar vanje z akvaref-barvam ali pastel - barvnild Din 3‘-
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 3--.
Vse se dobi v
GRADBENO PODJETJE ING. DUfttČ IN DRUG
UUBL3ANA. Bohoričeva ul. 20,
Različno kopalno perilo za dame in gospode!
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trs štev. 10.
\m Zahotnik
UUBL3ANA,
Dunajska casta it. 4®. Tel. 379 mestni tesarski mojster Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavb* ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna tla, stopnice, ledenic* paviljoni verand* lesene ograje Ltd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
3
Stavbišče na prodaj.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani namerava prodati ob Miklošičevi cesti in podaljšani Čopovi ulici vogalno stavbno parcelo v izmeri 27405 m*.
Pismene ponudbe je vložiti v pi-
sarni
Mm lila za zavaiii jelam v Ljubljani. Tuijaiki ho štev. i.
Podpisana tvrdka prodala:
Trboveljski I" premog in bukovo oglje
iz svojega skladišča na Južnem kolodvoru, te«.
suha, trda in mehka drva
rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, ali en groš v celih vagonih z 10 7# popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
„IMPEX“
eksportna in importna družba z a. z. v Ljubljani
Krekev trg štev. 10, I. nadstropje*
Izdaja la tiska »Zvezna tiskarna la knjigarna« 7 Ljubljani