Šolski odri dobro delujejo. d Poziv mladinskim pisateljem, dramatikom in skiadateljem. Trudapolno. a hvaležno delo izvršuje marljivo delujoče učiteljstvo po Sloveniji s tem, da pridno prireja vsepovsod mladinske gledališke predstave. Žal, da je ravno na tem polju mladinska dramatika zelo revna. ,,Pepelka", ,,Snegulčica", ,,Trnjulčica" — neinško delo, se v prestavi ponuja našim otrokom. Izvirnega imamo kaj malo. Na ljubljanskem odru prirejajo sedaj z velikim uspehom izvirno slovensko delo ,,Petrčkove sanje". Slovenski pisatelji in skladatelji, ki imate zmožnosti, strnite se v kolo in pripravljajte naši mladini izvirnih, dobrih iger in spevoiger! Hvaležnost ne bo izostala. — d Prireditelje predstav na šolskih odrih opozarjamo na dva dobra pripomočka, t. j. Skrbinškova knjiga ,,Diletantski oder", ki nas poučuje o tehniskem delu na gledaliških odrih in Navinškova knjiga ,,Maska", ki nam podaje vsa navodila za maskiranje. Potrebno bi bilo samo še kako delo o izdelovanju in slikanju kulis, da bi imeli popolna navodila tudi oni, ki se dosedaj niso še s tem pečali. Risarjev imamo sami dobrih med seboj. — d Poziv učiteijstvu! Da bo delo odbora, ki bo zbral in sestavil seznam vseh dramatičnih nastopov, iger in spevoiger, tujih, prevodov in izvirnih, ki pii dejo za naše šolske odre v poštev popolnejšc in olajšano, prosimo učiteljstvo, ki se zanima za stvar, da pošlje na uredništvo Učit. Tov. sezname iger, ki bi jih priporočali za naše šolske odre. Seznatn naj obsega poscbej dramatične nastope, igre in spevoigre in sicer v treh oddelkih t. j. tuja še ne prevedena literatura, prevodi in izvirna domača dela. Uredništvo bo zbiralo vse nasvete. Sklep pokrajinske skupščine UJU je bil, da se tak seznam izda. —d Ob Driliki zborovanja učiteljskega dništva za svetolenartski okr. ori Sv. Trojici (Šol. oder) se je vršila šol. predstava z učenci IV. razreda. Prvi prizor: »Na preji« smelo rečem, nastop siguren in neprisiljen po vscli, bodi si v preji pri 5 kolovratih samiih, kakor tudi združen z izbranim petjem v vrlo okusno urejeni sobi; cefa slika je kazala dobro izšolane deklice v "preji, petju in niirnem. nastopu cele igre. Uspeh popolnoma dosežen je imponiral gledalcem, igralci so želi obilp priznanja. — Trodejanka šivilja Klara je bila istotako izborno pogodena. najboljši igralci ne tnorejo bolj naravno uprizoriti te slike kokor so jo trojiški šolarji. Izkazan«> pohvalo so v polni meri zaslužili. Oder, stoječ v šoli. lepo kinča šolsko sobo, ni prav nič na potu pouku, pri deklamacijah ic dobro došel. Glavna zasluga teh prireditev se pa mora priznati ncuinorno delavni tov. Emi Vobičevi, kot oživljajoča dušca narodnega gibanja v trgu Trojičanov. Čestitaino ji iz vsega srca! Da bi !e nain zdrava bila, kot trudaljubivna je itak žc ziiana. Pri vseh prireditvah teli raznih niladinskih iger, za oskrbo mnogavrstnih š.inink, kulis, oblek vilani, palčkom itd. ima pa pohvalno zaslugo nje soprog tov. Ciril Vobič. katerega sino imeivovali gledališčnini ravnateljem. Le vrlo s tem obelodaiijeiiitii vzporedom naprej in navzgor, da bo dosežen narodtii blagor! —d Selška dolina. (Šolski oder). Visoko pod Ratitovcem sameva raztresena gorska vasica Podlonk. Dne 18. decembra jc priredila šolska mladina svojo prvo predstavo: 2 igrici, prizori, petje itd. Kar čuditi se je bilo otrokom, kako pogumno so nastopali. Šolska soba je bila nabito polna. Odrasli Podlončani so bili kaj veseli svoje mladine. Vsa čast otročičem in gdčni učiteljici. Prosimo vas, razveselite nas še večkrat s tako nedolžno zabavico. Le naprej mladina, tebe kliče domovina. — Šola v Svibnem pri Radečah. (šoiski oder.) Marsikateri tovariš na deželi ima veselje za uprizarjanje šol. predstav, ima tudi zato nadarjeno deoo, a kar je glavno — odra — nima. Vsak se ustraši prevelikega truda in stroškov, kar danes res ni igrača, zato že v kali zamori to niir,el. Pa vendar ni to tako hudo. kakor se človeku v prvem trenotku zazdi. Železna volja in požrtvovalnost premagata vsc ovire. Tako smo začeli tudi mi in oder je v šestih tednih stal s kulisami (3 premembe: soba, vas in gozd). Stroški so bili razmeronia majhni, tako, da smo jih s prvo igro krili. Dne 18. dec. 1921. so na šol. odru uprizorili odrasli ljudsko dram.) ..Razvalina življenja'*. Dobiček te predstave je bil namenjen šol. božičnici, ki stje priredila 23. dec. pr. 1. Pri božičnici so otroci igrali dve igrici: ,,Sneguljčica" in ,,Kaznovani šaljivec". Igrici sta nepričakovano dobro uspeli. Veliko je bilo vesolje staršev in otrok, a še večje, ko se je zavesa v drugič odgrnila in zasijalo božično drevesce. Ob tej priliki je bilo obdarovanih 160 otrok, najpotrebnejši izmed teh pa so dobili obleke in obutev, ki nam jih je poslala »Drž. zaščita dece v Radečah". — Ivo Pečnik, šolski vodja. —d Iz Babnegapolja. (Šolski oder.) Tud v naši obmejni vasi moramo pojivaliti šolsko mladino, ki se je v letu 1921. izredno trudila za svoj stalni šolski oder. Imeli smo 8 predsta.v z mičiiim. obširnim vzporedom, ki je občinstvo in šolsko deco vsestransko zadovoljeval. Pri vseh predstavah se je povdarjalo geslo: »Domovina, vedno mislim na te in na neosvobojene brate«. Deklamovanke: Kralju Petru I. Vel. Osvoboditelju, Soči, Vapaj, Begunec. Kmetski hiši. Pozabljenim, Malai in Malon i. dr., so zelo ugatjale. Vse točkt so se izvajale v lepo namišljenih skupinali v slikoviti domači iu hrvatski narodni noši na zelo okusno prirejenem odru. a v igrokazili, kakor: »Laznjiva Milena«, »Kaznovana šaljivka«, »Tončkine sanje«. »Domovina«, so se učenke šolska Darica. Francka in Marija Trpjja ter Mila Cindričcva izredno odlikovale, dasi tudi ostalim in celo malčkom ni nedostajalo poguma. Veseli so bili domačini uspehov svojili šolskih otrok, celo Prezidanci so nas radi obiskovali, a tudi učiteljstvu iz Igavasi in Starega trga srčna hvala, ko se ni plašilo niti neugodnega vremena. da počasti s svojim bbiskom našo deco. Kot uspeh naših prireditev zaznamuiemo prostoren šolski oder s solidrum zastorom 1500 K; a poslali smo J. M. 500 K, C. M. dr. 300 K. Gosp. Zv. 100 K, K. J. S. 100 K in ruski deci 100 K. Nadaljevati hočemo v tekočem letu svofie delo. za kulise (les že imamo po dobroti gospe Žagar-Hmelak iz Markovca). šolarsko knjižnico ia domačo siiočad; pa tudi naših šolskih in dobrodelnih društev se hočemo po možnosti spoininiati. saj zato skrbi redno naša režiserka učiteljica Ana Grudnikova. Umevno, da so bile naše predstave v najožjem stiku z našimi državnimi prazniki in obletnicami naših velmož; igrica »Domovina« in slična snov se ie za šplsko mladino na primerne dneve še posebej izvajala. — d Iz Litije. (Šolski oder.) Dobra slovenska igra je ,,Pogumni Tonček", ki so jo predstavljali v Ljubljani, v Mokronogu, Krškem in 5. in 6. januarja letos tudi v Lifiji. Lepa, prikupljiva- je ta bajka, polna mičnih prizorov, ki so marsikomu izvabljali solze v oči. Igra je petdejanjska s petjem. V Litiji so vse vloge predstavIjali samo otroci V. in IV. razreda in naIogo tako častno rešili. da je navdušeno občinstvo, ki jc skoraj prcnapolnilo Sokolsko clvorano, dalo duška z glasnim odobravanjein in ploskanjem. Učiteljstvo jc irr.elo mnogo truda, a zadoščenje ima se daj, saj govori se vsepovsod o izvrstir« uspeli predstavi. Tovariši, ki stc v zadregi za otroške igre, sezite po teni lepein, domačem delu! Ne bo vam žal. -lj— —d Ponikva ob juž. žei. (Šolski oder.) Na Štefanovo in novega leta dan jc priredila tukajšnja šolska iiPiidina božičnico v prid svojiin revnim soii.'.uicem. Na vzporedu so bile deklamacija, tri mladinske igre. šaljivi prizor in raz.ie pevske točke. ObiltMi obisk v obeh dnevih ie pokazal, da sc našc liudstvo zelo zai"ma za take mladinskc prireditve. — Sknpiček 3200 K pa ie pripomogel, da smo ob.larovali najrevnejšc učcncc in učenke ;; raznimi oblačilnimi kornadi, da preskrbino revnim šolskim otrokom na.ipotrebiit-.^e učnc pripninočke in da se spoirmini;, mdi našc Šolarske knjižnice. ki se je tako skrčila »o vojni. — Le pogutnno naprej po začrtani poti. da še večkrat slišimo iui.v. malčke! Neodrešena domovina. r ,,Učiteljskemu Listu" ni povolji poročib, ki smo ga svojcčasno priobčili v našem listu o razstavi izdclkov obrtnonadaljevalnili šol Julijskc Benečije v Vkhuu. Da ne bo nepotrebnega razburjonja, mu povemo zaenkrat le toliko, da smo iozadevno notieo posneli po ljubijanskili drc\nikih v polnem prepričanju, da odgovarjajo v njih navedene trdilve ^oli. irtini.Če poročevalcc ,,Uč. !.." ni vidcl neJostatkov, ki so jih princsli" ljubijunski listi o videmski razstavi, ne zadeva našc^a lista ni najmanja knvda. — r Smrtna kosa. V pondeljek, dne 26. decembra, je umrl na Proseku pri Trstu tov. Lozje Bukavec v .najlcpših letih svojega življenja. Maturiral jc v Kopru 1. 1909., služboval na. .raznili krajih tržaške okolice', naposlcd na Proseku. ki mu jc bil rojstni kraj. Bukavec je bil žrtev svojega pokliea in svetovne vojnc. Bil je eden tistih 'tržaških tovarišev, ki čakajo že 13 let na definitivno .imenovanje, a ga še niso do danes dočakali. Turcbna slika učiteljskih razmer neodrešene domovine! Bukavca je rešila učiteljska bolezen — sušica pozemskega trplje- nja. Veličasten pogreb je pričal, kaj jeizgubil narod s tein nadobudnim tovari-šem. Blag spornin pok. Bukavcu! r O tolminskeni učitelfišču prina- ša 1. štcv. letošnjega ,,Učit. Lista" slede-co vest: ,,V prihodnjih terminih namera-va tolminska izpraševalna komisija pripustiti k nnituii kandidate ekstcrniste, ki so ,}bncmogli v tretjem, četrtem iu naslednjih razredih giinnazije ozir. rcalkc. V naših razmerah ni vcč čudno, čc bodo naredili za učiteljc ljudi, ki bi bili mogli postati pred vojno k večjemu zakotni pi-sači. Bolj čudno pa bo, če se bo potem še vzdrževalo tolminsko učiteljiščc, ker bo vsak rajc prcje poizkusi! na ginmaziji. in čc tam ne pojde, je še vcdno čas z:i učit. maturo, ne da bi bilo treba študirati na tolniinskem pedagogiju. Baje se je že nekatcriin kandidatom obljubilo, da bodo nastavljeni tudi v slučaju negativnega uspeha in bodo lahko naknadno ponavljali niaturo. Neverjetno ni, ker jc že se daj nastavljen v tolminskem okraju učitelj z — dvema gimnazijskiina razredoma. Res, lepi časi se obetajo našemu rodu v zasedenem ozenilju! r V novoimenovani deželni odboe Goriške dežele je luška vlada imenovaia nainestnikom dež. odbornika tov. Ignacija K r i ž m a n a , bivšega nadučitclja v Dernbergu pri (inrici. r Boj za pasivno volilno pravicc Učitcljstvo Julijskc pokrajine, toliko ju^oslovansko kolikor italijansko, bijc precej liud boj za pasivno voiilno pravico. Volilni zakon izločuje za učiteljc pravico, da bi bili izvoljeni v občinske zastope. Italijansko učiteljstvo je storilo takoj vse potrebne korake, na kar je dobilo od sen. Salate odgovor, da se učiteljski prošnji ne ugodi. Sodi sc. da je Salatov ukrep naperjen proti jugoslovcnskemu učiteljstvu. Književnost in umetnost. . -- k Henri Barbusse, Ogeuj. (Dnevtiik dcsetnije.) Poslovenil Anton Dcbcliak. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Strani 3-10. Cena broš. Din. 18. po po§ti 2 Din. več..— Izšla jc pravkar kot 3. knjiga ..Prevodne knjižnice" goronje delo slovečega irancoskega pisatelja, ki je živel kot prostak poldrugo lcto v svetovni vojni. V romanu rišc avtor z ncdosežnimi, živimi potezaini življenje v strelnih jarkili in pred njimi. Vsaka strati dilia strašno resnico in dokazuje osebno doživetje. Kdor je sani sodeloval v svc- tovni borbi, rmi bo delo osvežilo lastnc spomine; kdor se je tiščal med zaledniki. ulegne tu spoznati gorostasnost ljudskega klanja. Ti prcprosti vojaki pripovedujejn, sodijo in obsojajo brczmejno prelivanjc krvi. Za dolgimi realističnimi odstavki grozc in gorja prisije svetla nada, vera v naiircdek človcštva. - Uspeh Barbusso\'ega umotvora se razvidi iz ogronme naklade: v dveh letih se je razprodalo nad 230 tisoč izvodov. Cdini Zola je dostgel v francoskem slovstvu podobenrekord, a šele po 30 letih! Delo je preve-deno v skoro vse evropske jezike. Spričo rcdkih vrlin Barbussovega sloga je npati. da bo tudi našc občinstvo pridno segalo po novi knjigi, kateri je pridejana črtica o avtorjevetn delovanju in za katcro je oskrbel S. Šantel dobro uspclo naslovno sliko. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadiugi v Ljubljani, nasproti glavni pošti. k Ker bo že skoro izšla nova številka Zvončka sc obračamo na agilne tovarišice in tovariše, če so že pridobili kakc nove naročnike v smislu našega poziva. Šolska vodstva naj vzpodbude uči-leljstvo. Kateheti nabirajo naročnike za >-Vrtec« v šoli! Iz naše organizacije. Skupne zadeve. POZIV DRUSTVOM! Vkljub pisnicni in jav <\ prošnji uekat-^ra učiteljska društva še niso predložila ohračuna za 1. 1921, in :. so: Ljubljana. konjiška, ljutomerška in novoineška. Društva naj .blagovole prediijžiti tako.j obraume, čctudi morda niso -ztirjala vse člaiiarine. Kdor ni plačal uaiiarine, se mu ustavijo listi. Če nimamo izkazov, tega ne nmremo storiti. UJU — dov. Liubliaiia. Društvene vesti. I »Društvo učiteljev in šolskib prijattljev za okraj liubljanskc okolice« veloži svoj tia 21. jamiarja skliuui občni zbor na 11. februarja 1922 zaradi i astalih prometiilh težkoč. t Pedasoško - didaktiški krožek v Mariboru vabi na ])rihodnje predavanje. Radi obsežnosti snovi in radi celotnega preglcda se vr.ši prcdavanje v dveh delii;: v sredo 25. in četrtek 26 t. m. obakrat v deški mcščanski šoli ob 19. uri. Dalje \ abimo vljiidno vse one, ki bi utegnili imcti kako rcvijo. naj jo blagovolijo vrniI: |>ri scsianku. kcr liočemo dati vsc cc- lotne letnike v vezavo. - Tovariš knjižničar se pritožuje radi skaraj nezadostnega obiska. On čaka vsako sredo od 14 do 15. ure v sobi krožka, pa navadno zaman. Že novi aparati za eksp. psihologjjo veljajo, da bi si ji!i vsak ogledal. Nas kro. žek jc bil povabljen po predsedniku tov. Šiliku od Rousseau-jevega instituta v Gencvi, da prevzame propagando za tretji internacijonalni kongres za moralično vzgojo. Prvi, ki hočejo slišati kaj natančnejšcga, naj pridejo k predavanju. Predava fov. Silili. Tetna: »Testi in njih metode«. 4 Učiteljsko društvo za Kočevski okraj zboruje v soboto, dne 11. februarja 1922. ob 9. uri v III. razr. meščanske šole. Glavna točka dnevnega reda bo razgovor o novem načrtu zakona o narodnih šolah, za našo kraljevino izdelal g. VI, Radojevič. Vse tovariše opozarjamo, da dobro pregledajo objavljeni načrt, da bo debata kratka in stvarna, in če le mogoče prinesite s seboj že izdeiane resolucije. Natančen dnevni red objavimo priliodnjič. Ltstnica uredništva. Bied, ga B.-D.: Prisrčna hvala na doposlani štcvilki U. T., drugo smo oddali aoravi. Adlešiči, B. R.: Ti pošljejo direktnn naš izvi^d. RAZPIS UCITELJSKE SLUŽBE. Vsled naročila višiega šolskega svuta z dne 19. decembra 1921, stev. 17.101 razpisi'je »čjteljska in voditeljska slu na enorazrcdiii državni osnovni šcli s .venskim učiiim iezikom v Tešanovci:L sLalno nameščeine. Pravilno opremljeno prošnje na.i , vlože po predpisani Doti do dne 15. februarja 1922 pri podpisaiiem okrajiKMii glavarstvu šolski oddelck. Okraino srla^varstvo — šolski oddelek v JVlurski Soboti (Prekmurje), dne 6. iamiarja 1922.