Slovenski
Izhaja enkrat v mescu.
Velja 4 gold. av. velj. na leto.
Štev. 6. v Celovcu 15. junija 1881. XXX. tečaj.
Pridiga za praznik sv. apostelj nov Petra in Pavlja.
(Od duhovske službe.)
„Ti si Peter, to je skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata jene podo zmagala." (Mat. 16,18.)
Vvod.
Jezus je bil za poglavarja cele katoljške cerkve izvolil sv. Petra, njemu je izročil ključe nebeških vrat in na njegovo vero je svojo sveto cerkev sezidal. In kakor je bil sv. Peter pervi poglavar, tako so rimski papeži za njim poglavarji prave cerkve, in imajo tudi v svojih rokah ključe nebeških vrat in najvišo oblast črez vse ljudi, da se jim morajo uklanjati visoki in nizki. In kar so nekdaj bili drugi aposteljni, so zdaj škofje, ki po mešnikih ljudstvo učijo, službo božjo opravljajo in imajo dušno skerb za verne kot namestniki pravega živega Boga.
Da, ljubi moji! duhovska služba je najimenitnejša služba in njih oblast je velika od samega Boga jim dana; pa tudi dolžnosti so velike, ki jih imajo mešniki opravljati, in še večji bo račun, ki jih pri sodbi božji čaka. Zavoljo tega vam bom danes v čast sv. aposteljnov Petra in Pavlja od duhovske službe govoril in vam pokazal
I. kakošno čast ste dohovnom dolžni,
II. in kako jih ubogati morate.
Nikar ne recite, da vsak svojo suknjo hvali; ker meni resnično na vaši časti ni nič ležeče; ravno zato vam tudi nobene res-
Slov. Prijatelj.
16
niče ne zamolčim, naj vam bo priležna ali nepriležna. Jes se tudi ne zanašam na sebe, ne na vas, ampak na tvojo pomoč, o Bog! in na tvojo priprošnjo, ljubi sv. Peter! in vem, da ne bom na sramoto, postavljen. Vi pa se pripravite!
I. d e I.
Duhovski stan, pravi sv. Vincencij, je najimenitnejši na zemlji; je ravno tisti stan, katerega si je bil sam Kristus Gospod izvolil." Pa tudi najpotrebnejši stan je in najkoristnejši.
Vi kmetje sicer pravite, da je najbolj potreben kmečki stan, — za telesno življenje brez dvombe, tega tudi jes ne tajim, ker, ko kmetijstva ne bi bilo, bi bilo težko živeti. Pa če tudi človek ima jesti in piti, vendar še nima vsega, ker poleg telesa imamo še neumerjočo dušo, ki je veliko več vredna, kakor truplo, in ima tudi svoje potrebe, katerih vam ne more nihče drugi oskerbovati, kakor vaši duhovni.
Ako v smertne grehe padete, ki vam milost božjo odvzemejo, kaj bi bilo z vami, ko ne bi bilo duhovnov? Nobeden kralj, nobeden cesar vas ne more odvezati in od pekla rešiti, ko vas ne bi duhovni odvezali. — Če pridete enkrat na smertno posteljo , ko bode duša slovo jemala od trupla ter vam bo sapa pojemala in vas bo vse zapustilo, blago in prijatelji, takrat vas bodo duhovni obiskali, vas z Bogom spravili in vašo dušo z vsem potrebnim za nebesa oskerbeli. — In kedar bote umerli in slovo vzeli od tega sveta, bodo vas spet duhovni spremili in vam jamo blagoslovili, da bote v miru počivali noter do sodnjega dne. In še poznej po vašej smerti zamorejo vam duhovni največ pomagati, če bote kaj pomoči potrebovali; oni bodo za vas molili in opravljali daritev sv. meše, ki ima pred Bogom največo ceno; zato pravi sv. pismo že v starem testamentu: „Iz vse duše ljubi svojega Boga iu njegove duhovne spoštuj."
Da, ljubi moji! v časti morate imeti svoje duhovne pastirje in vedeti, da to ni moja zapoved, ampak zapoved božja, če vi svojega soseda opravljate, če zoper svojega bližnjega govorite, dobro veste, da ne storite prav; ali črez duhovne govoriti, o njihovih slabostih se pomenjkovati in njih pregreške brez vzroka okoli raz-našati, tega za noben greh ne štejete. Jes ne tajim, da tudi duhovni niso vsi taki, kakoršni bi morali biti in jes ničesa serčneje ne želim, kakor da nobenega slabega duhovna ne bi na svetu bilo ; vkljub temu pa vendar tudi slabih duhovnov slabosti ne smete okoli trositi, ampak prikrivati jih morate in skerbeti,. da ne nastane preveliko pohujšanje.
Še bolj napačno pa je in grozno hudobno, če kateri kristjani svoje duhovne čertijo, samo zato, ker jih ostro svarijo, jim resnico prvejo in jim ne pustijo po njih spačeni volji živeti. Dobre ovčice
ljubijo svoje pastirje; le razuzdanci, nečistniki, pijanci in kar je druge take derhali, sovražijo svoje duhovne, njihove pridige oponašajo, se njihovim naukom posmehujejo, in bi najrajši, kakor se meni zdi, brez vseh duhovnov bili, da bi ložej gerdo in grešno živeli, kakor neumna živina živi.
V Ameriki, kjer prava vera čim dalje tim lepše cveti in od dne do dne lepši sad rodi, tam jim duhovnov pomanjkuje in verni s solznimi očmi za nje prosijo; po pet ali šest tednov daleč gred6 za duhovne prosit, in vem, da bi po kervavih kolenih dva ali tri dni daleč šli, ko bi le duhovnika dobiti mogli: glejte, med nami pa so nekteri ljudje, ki svojih duhovnov niti videti ne morejo, in ko bi si oni sami smeli duhovne izbirati, izbrali bi si same rau-taste, slepe in gluhe. Mutaste bi si zato izbrali, da ne bi mogli nič reči k njihovim hudobijam, da bi ložej pijančevali, prešestovali in se vlačili in potepali, kakor bi se njim poljubilo. Gluhe in slepe duhovne bi si izvolili, da ne bi slišali njihovih klafarij, njihovih nesramnih pomenkov in gerdih pogovorov, in da ne bi videli njihovih hudobij, krivic in sleparij.
Jes sem vam že rekel, da se ne potegujem za svojo čast, ampak za božjo čast se potegujem, ker, če vi duhovne zaničujete, zaničujete samega Boga. — Tudi sv. Peter, naš ljubi patron, je bil duhoven, in sicer najviši duhoven, ki je ljudi učil, sv. evangelje oznanoval in k pokori opominjal; pa ravno zato, ker jih je ostro svaril, je le malo prijateljev imel, sovražnikov pa zmiraj zadosti, ki so ga na zadnje prijeli in na križu umorili. — Verni, ki Boga častijo, iudi duhovnom dostojno čast skazujejo ter jih radi ubogajo. Od tega bom pa govoril v
II. d e I u.
Ni zadosti, da duhovne samo spoštujete, ampak tudi ubogati jim morate. »Pokorni jim bodite, pravi sv. Pavelj, in ubogajte jih; zakaj oni čujejo kot taki, ki bodo za vaše duše odgovor dajali, da oni to z veseljem storijo in ne z zdihovanjem." In Jezus sam je rekel svojim aposteljom: „Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Tedaj, ljubi moji! če bote duhovne ubogali, je to ravno tako, kakor da bi Boga ubogali; če pa bote iz duhovnov norca se delali in jih zasmehovali, bote se tudi Bogu zamerili in mu nečast storili.
In vendar, ljubi kristjani! kolikokrat svojim duhovnom ravno nasproti delate, nočete ubogati in ste samoglavni, da bolj ne morete biti. Kolikokrat vas prosimo, ljubi mladenči! pri spovedi in pridigah, da nikar ne klafajte in nikar ne kolnite, po noči doma ostajajte in v slabe družbe nikar ne zahajajte; pa vi ne ubogate, ampak se nam še posmehujete in navlašč nagajate; zato pa bote
tudi v svojih grehih umerli iu večnemu pogubljenju zapadli, ker Jezus sam pravi: Kdor duhovnike zaničuje, samega Boga zaničuje." — Kolikokrat povemo tudi vam ljuba dekleta! da je nedolžnost vaš najlepši zaklad, katerega morate z vso skerbjo varovati, nečistost pa da jenajgerša kača, kar jih je nasvetu, da morate biti pametne, ponižne in trezne; pa ve nas ne ubogate, se rade lepo-tičite, prilizovavce rade imate, z nesramnimi moškimi znanje delate, in če vam kdo le rudeč trak kupi, kak cotast robec ali polič vina, ročno ste pripravljene s svojo nedolžnostjo plačati, kar z denarjem ne morete. O kako žalostno je to za nas duhovne. Kako lepo vas včasih prosimo v spovednicah, kako vas rotimo pri vašem zveli-čanju, pri vaši nedolžnosti, v imenu živega Jezusa Kristusa, pa ve nas ne poslušate, ne ubogate, in zato bote umerle v svojih grehih in bote v pekel pokopane. — Kolikokrat vas opominjamo, ljubi stariši, da bi gledali na svoje otroke, da bi jih imeli bolj pred očmi in jih ne pustili okoli pohajkovati. Mlada drevesca zraven cest se najprej poškodujejo in otroci, ki veliko okoli letajo, malo-kedaj pridni ostanejo; ali vi nas ne ubogate, pustite otroke po dnevu se potepati, po noči pa ležati, kjer se jim zdi, da ložej za-peljivci do njih pridejo in jih v greh pripravijo. Tako se vaši otroci pogubijo, pa tudi vi bote zavoljo njih pogubljeni, ker nočete duhovnov ubogati. Kolikokrat vam rečem: Pojdite včasih tudi med letom k spovedi, toliko časa si že lehko vzemete; pa vendar ne ubogate, zakaj ne, jes ne vem. — Vi mislite, da jes to sam od sebe učim in da je to moj nauk. Ne, to je božji nauk, nauk Jezusa Kristusa, in ako ne ubogate, niste nepokorni meni, ampak samemu Bogu, in njemu, ne meni, bote enkrat račun dajali.
Zatorej, ljubi kristjani! ubogajte nas duhovne, ker vas prav učimo, in nikar ne zamerite, kedar vas ostro svarimo, ker to je naša dolžnost; če vas mi ne bi svarili, bili bi mi pogubljeni, in tega vendar od jnas ne bote zahtevali. — Jes vem za brumno, bogaboječo mater, ki je imela vso posvetno hčer, pri kateri ni nobeden nauk nič pomagal. Nek večer tedaj, ko je hči spet pozno domu prišla, stopila je mati vsa objokana k njej in je rekla: „Dekle! toliko sem za tebe terpela, toliko presiala, ali še hočeš, da bom tudi zavoljo tebe pogubljena." Te male besede so hčer tako omehčale, da je vsa solzna pred mater pokleknila, jo za od-puščenje prosila in se od tiste dobe tako poboljšala, da je vsem dekletom postala v zgled brumnosti in sramožljivosti.
Ljubi moji! tudi jes sem voljen za vas, za vašo dušo vse prestati, vse preterpeti, samo tega ne zahtevajte, da bi moral zavoljo vas pogubljen biti, če bi molčal, kedar ne smem molčati. — In tako sklenem danešnjo pridigo z besedami sv. Janeza Krizostoma: „Naj mi nihče ne zameri, naj se nihče ne togoti, da naravnost ostro resnico povem; zakaj nobeden me ne bo spremljal pred sodnji
stol Jezusa Kristusa, ampak sam bom moral odgovor dajati za ovce, ki so moji skerbi izročene." Amen.
Pridiga za IV. pobinkoštno nedeljo.
(Od prevelike posvetne skerbi.)
„In so potegnili čolna h kraju in vse popustili, ter za njim šli." (Luk. 5, 11.)
V vod.
Lenoba je gerda, da gerša ne more biti; ona je mati vsake hudobije in korenina slehernega greha. Človek, kateri brez dela postopa, zanemarja svoje dolžnosti in namesto, da bi pridno delal ter sebi in svojim kruh služil, rajši po sencah poležava ali po prepovedanih potih svoje veselje išče. Tak človek ni vreden, da ga zemlja nosi, in je podoben trotom, kateri tudi nočejo delati in sterdi nabirati, zato pa jih nazadnje čbele pomorijo. „Lenuha lakota podi, pravi sv. pismo, in drugo ga ne čaka, kakor beraška mavha in stergana obleka, neslan krop in siromaška jed". — Kdor pa je marljiv v svojih opravkih in ročno za vsako delo prime, zjutraj zgodaj vstaja in se tudi po dnevi dela ne boji, tistemu bo dobro vse žive dni; revščina mu sicer utegne pri oknih v hišo gledati, v hišo priti pa si ne bo nikdar upala.
Vendar vsaka reč ima svojo mero, in tudi delo. Kar je preveč, je škodljivo; zatorej moramo le toliko delati, kar je prav, in zraven ne na Boga pozabiti in njegove službe ne opuščati. Posnemati moramo sv. Petra in njegove tovariše, ki so celo noč ribe lovili in pridni bili, zjutraj pa, ko jih je Jezus k sebi povabil in za seboj poklical, so nagloma vse popustili in za njim hiteli. — Ali moj Bog! koliko jih je takih, ki so sicer urni pri svojem delu in dan za dnevom pridno delajo, na Boga pa in svojo neumerjočo dušo se le malokrat spomnijo; na časno blago so vse njih misli in želje obernjene, na večnost pa, na smert in na sodbo pa kaj radi pozabijo. In ravno od tega pride, da se njih serca božji nauki ne primejo in da jih kerščanske resnice ne omehčijo; da nočejo slišati, kar je lepega, in ne zastopiti, kar je božjega, ampak le to jim dopade in le to jih veseli, kar je mesenega, kar je pozemelj-skega. In od take prevelike posvetne skerbi nektere besede povedati je namen moje danešnje pridige, zato rečem
I. Prevelika posvetna skerb je vzrok, da se veliko duš pogubi, in
II. kako se moramo varovati, da se ta posvetna skerb v našem sercu ne vkorenini.
Bog! razsveti naš um, in obudi v našem sercu ljubezen do svetih reči, da ne bomo samo za jed in pijačo skerbeli, kakor neumna žival, ki tebe ne pozna, ampak tudi za naše in našega bližnjega zveličanje. Preden pa začnem, prosim vas za malo poterpljenje.
I. d e I.
Prav je , da ima mož skerb za svojo ženo in oče za svoje otroke! lepo je, da posli ne zapravijo vsega, ampak na svoja stara leta kaj prihranijo; ali tisto ni prav in ni lepo, če ima človek samo za blago skerb, za nebesa pa nič; če na truplo vse obrača, na dušo pa večji del čisto pozablja. — Ce imamo toliko, pravi sv. Pavelj, da se najemo in pošteno oblečemo, bodimo zadovoljni, saj nam več ni potrebno; nekteri ljudje pa posvetnega blaga niso nikoli siti, in čim več imajo, tim več poželijo ter tako rekoč nobenega dna nimajo. Oni imajo polno glavo posvetnih skerbi, vsakemu tožijo, kako hudo se jim godi, ter premišljujejo, kaj bodo v nekaterih letih počeli, kdo jih bo preživel in kam se bodo djali. Kam se ganejo in koder hodijo , povsod jim posvetna skerb na sercu leži, in tako si sami življenje grenijo in krajšajo.
Za nas pa, ljubi moji! ki smo kristjani in dobrega Boga za svojega Očeta spoznamo, se tako velika posvetna skerb ne spodobi, ker Jezus sam pravi, da nihče ne more dvema gospodoma služiti, torej je treba ali se Bogu odpovedati, ali pa takim posvetnim željam slovo dati. Pa tudi sami se lahko prepričamo, da taki ljudje, ki so vsi v časno blago zamišljeni, le malo Bogu služijo in za svojo dušo le malo skerbijo. Šest dni v tednu imajo namreč čas za se in za svoj potrebni živež delati, in le eden dan je Gospodu posvečen , pa še tega — kako slabo ga praznujejo! Po kupčijah in barantijah okoli hodijo, in če hočejo vino kupiti ali žito prodati ali se za živino pogajati, vse to na nedeljo odložijo. Pridigo redko-krat slišijo, in če jo tudi slišijo, kaj jim pomaga, ker v njihovem posvetnem sercu nobenega sadu ne obrodi? In če k sv. meši pridejo, oh kako slaba je njih pobožnost! S telesom so v cerkvi, s svojimi mislimi pa po sejmih, po njivah in po hlevih okoli hodijo; in če si tudi prizadevajo, da bi bolj pobožni bili, ne morejo tega doseči, zakaj dvema gospodoma ne more nihče služiti.
Gospodarjem in gospodinjam bo treba enkrat od svojih poslov odgovor dajati, in če jim zdaj kaj napčnega pripuščajo, bode za to Bog njim kazen naložil. In vendar jih je toliko takih posvetnih gospodarjev, kateri pri hiši terpijo ponočne vlačuge in molčijo, kakor bi bili mutasti, če hlapec ali dekla v pohujšljivem znanju živi, ter se izgovarjajo in pravijo: „Ker pridno dela, ne morem brez njega ali brez nje biti." O vi posvetneži! ki mislite, da bo
ročno vsega konec, če taka nemarna stvar od hiše gre. Tedaj pa jih le imejte, ker jih radi imate in jim še potuho dajate, pa prišel bo dan plačila za vas, in takrat se bote tudi izgovarjali, pa ne bo nič veljalo; ker tudi mi bomo zoper vas pričali, češ, kolikokrat smo vam pravili, pa niste hoteli ubogati, ampak ste vedno le po svoji glavi ravnali.
Fantje večjidel vsi posvetni ne vprašajo, kakošnega zaderžanja je tista, katero snubijo, ampak le, koliko denarjev bo imela in kako bogata bo. Kavno tako dajo dekleta za majhen dar, za goljufivo obljubo, najboljše, kar imajo, svoje devištvo, in če jim kdo zakon obeta, kar vsi zapeljivci radi storijo, dajo se hitro pregovoriti, da v greh privolijo. O kako nespametne so take dekleta! — Pa kaj bi vam zameril, če so stariši sami tako nespametni ter bogaboječih otrok ne vidijo radi. Če se katera njihovih hčer bolj ponižno nosi in se po navadi drugih noče lišpati, jej za zlo vzamejo, in če se katera slabega znanja varuje, pravijo: Pa ne boš nobenega dobila in boš sama ostala. — Oj, očetje in matere! tudi vi bote pred sodnjim stolom Jezusa Kristusa stali in bote morali odgovor dajati od tega, kako ste za zveličanje svojih otrok skerbeli.
In koliko je zapeljanih žensk, ki se sicer greha varujejo, ali svojih zapeljivcev popolnoma vendar nočejo zapustiti, ker še vedno mislijo, da bodo še kedaj ž njimi v zakon stopile. Ali v tem se vse goljufate. Vaš zapeljivec vam je ljubši, kakor Bog; imejte ga in pojdite v pekel ž njim, Boga pa ne bote nikdar gledale; ve zakon bolj obrajtate, kakor nebesa; imejte ga, če se rajši nebesom odpoveste, ker tukaj ni izbiranja: pekel ali pa nebesa, večno veselje ali pa večno terpljenje. Kakor je Jezus do zadnje kaplje svojo kri za te prelil, tako moraš tudi ti iz ljubezni do njega svoje grešne zveze popolnoma raztergati. Malo Bogu in malo hudiču služiti, je prazna reč. Toda živinski, posvetni človek, pravi sv. Pavelj, ne za-stopi tega, kar je božjega.
Veliko bi vam še lehko povedal, kar vse iz prevelike posvetne skerbi pride. Koliko naglavnih grehov se samo v zakon* stori, če se zakonski zavoljo posvetne skerbi bojijo, da ne bi preveč otrok imeli! Koliko krivih priseg, koliko goljufije in krivice se naredi, o tem rajši molčim, ker sami lehko vsak dan vidite.
Samo to vas še želim podučiti, kako se moramo varovati, da se posvetna skerb in ljubezen v našem sercu ne vkorenini.
II. del.
Pervi puščavnik sv. Pavelj je šel v puščavo, ko je bil šestnajst let star in je tam blizu sto let živel, in ves ta čas ni nobenega človeka videl in tudi nič ni slišal, kaj se na svetu godi. Malo pred njegovo smertjo ga je obiskal drug puščavnik sv. Anton,
in sv. Pavelj, ki že tako dolgo ni nobenega človeka videl, ga je vprašal: »Kako je še kaj na svetu? Kaj delajo ljudje? Ali še tako lepe hiše zidajo?" In sv. Anton mu je odgovoril: Ravno tako je, kakor poprej, ravno tako živijo, kakor poprej, in še večje in lepše hiše si zidajo, kakor poprej." Ah, neumni ljudje! je vzdihnil sv. Pavelj, ali nič ne pomislijo, da bo treba umreti in da takrat ne bodo nič seboj vzeli?"
Ljubi kristjani! Kako je pa zdaj na svetu? Kako ljudje živijo in kaj delajo? — O vi to dobro veste, še bolje, kakor jes. Večjidel le na to gledajo, kje bi kakošen krajcar vjeli in kako bi svoje posestvo zboljšali; sem ter tje letajo, se trudijo in potijo in noč in dan nimajo pokoja, pa ne zato, da bi v nebesa prišli, ampak zato, da si premoženje pomnožijo in več blaga na kup spravijo; na to pa, da bo treba umreti in k sodbi iti, nič ne mislijo, in tudi na to se ne spomnijo , kar je naš Gospod in Zveličar v naslednji priliki povedal: Bil je bogatinec, pravi on, ki je na svojem polju toliko pridelal, da ni imel več prostora, kamur bi svoje pridelke spravljal. Zato je sam pri sebi rekel: „Vse svoje pode bom poderl in večje zidal ter vse notri spravil; in potem bom rekel svoji duši: Zdaj moja duša! imaš vsega zadosti na veliko let; zdaj počivaj, jej in pij in bodi dobre volje." Bog pa mu je rekel: »Neumnež! še nocojšno noč bom tvojo dušo od tebe terjal in čigavo bo to, kar si skupaj spravil?" In tako se vsakemu godi, pravi Jezus, kateri si zaklade nabira, svojo dušo pa v nemar puščati; zatorej ne delajte si zakladov tukaj na zemlji, kjer jih moli sned6 in tatje lehko ukradejo, ampak delajte si zaklade za nebesa, kjer jih moli ne sned6 in tatje ne ukradejo.
O človek! pomisli vendar, pomisli, da boš tudi ti umeri, morebiti kmalu , morebiti še nocojšno noč, in kaj ti bo ostalo od vsega tega premoženja? Vse boš zapustil, kar imaš in ničesa ne boš seboj vzel. Tvoja živina, na katero še celo v cerkvi vedno misliš, tvoje njive in tvoji vinogradi, na katere si zdaj ves navezan ■— vse boš pustil; in tvoja hiša, pravi sv. pismo , ne bo drugo , k^kor merzel in temen grob , in drugega ne boš s seboj nesel, kakor tiste cunje, katere ti bodo pod glavo djali, in červi, ki bodo tvoje gnjilo truplo jedli, bodo tvoji zadnji tovariši. — O zatorej te lepo prosim, kakor svojega brata, bodi pameten, skerbi za časno, kar je prav, pa tudi svoje uboge duše nikar ne pozabi.
In vi, posvetni sinovi in posvetne hčere! ki ste polni po-željenja mesa in poželjenja blaga ter le to iščete, kar vašim po-čutkom streže, o spomnite se vendar, da bote umerli, da bote morebiti v kratkem umerli. Pojdite včasih, pri vašem zveličanju vas prosim, pojdite včasih na pokopališče in poglejte, kaj vas ondi čaka; koliko grobov krije fante in dekleta, ki so mislili, da bodo zmiraj živeli, ter so bili razuzdani in nikoli ugnani ne po noči, ne po
dnevu, zdaj pa gnijejo, njih duše pa za njihovo razuzdanost terpijo in bodo morebiti terpele vekomaj.
Oh ljubi mladenči in ljube dekleta! ki le posvetne norčije in kratkočase ljubite in mislite, da bo zmiraj tako, le dobro si zapomnite: Nobena roža ni brez ternja, naj bo lepa kakor hoče, tako tudi vi ne bote imeli samega veselja, ampak vas tudi gotovo žalost čaka. Ako meni nočete verovati, vprašajte stare ljudi, ki so bili v svoji mladosti razuzdani, in slišali bote, koliko stokrat so se že kesali, koliko gorkih solz so že prelili, in vendar še nimajo mirne vesti, in serce jih peče, kakor da bi jih kdo z razbeljenim železom žgal.
Morebiti bote spet rekli, kakor ste že večkrat djali, da bi vas jes rad vse za svetnike naredil, in da vam toliko ostrih naukov dajem, da vam jih ni mogoče izpolnovati. — Ees je in v tem vam prav dam, da bi vas rad vse svetnike naredil, saj smo zato stvar-jeni in na svetu. Ko bi vas jes v pekel spravljal ali v pogubljenje vlekel, bi me slobodno s kamenjem posuli, in za me bi bolje bilo, ko bi ne bil nikoli rojen. — Da vam pa take nauke dajem, katerih ne morete izpolnovati, to ni res. Posvetnim ljudem se vse pretežko in nemogoče zdi, kar je božjega; nasproti pa brumne duše s pomočjo božjo vse lehko izpolnujejo. Jes vam ne prepovedujem modre skerbi za časno srečo, tudi ne pogostega veselja, ali če ste vi v posvetne reči vsi zakopani, ter Boga in na nebesa pozabite; če vas bolj veseli dobro jesti in piti, kakor Bogu zvesto služiti; če svoje vsakdanje molitve ne opravljate, pridigo in sv. mešo brez vzroka opuščate, kateri pametni učenik bo tedaj rekel, da po pravi poti hodite in da niste posvetni? — Če rajši kaj nemarnega, kakor kaj božjega poslušate, rajši klafarske, kakor svete pesmi pojete, če si veliko prizadevljete, da bi se drugim očem dopadli, Bogu se dopasti pa imate le malo skerbi; kdo vam bo tedaj mogel reči, da Boga ljubite, ali da ste njemu všeč? „Kdor svet ljubi, pravi sv. Janez, ni iz Boga."
Zatorej ljubi moji! ne ljubite sveta in tudi tega ne, kar je na svetu; zakaj svet in vse njegovo poželjenje mine, pravi sv. pismo, le kdor božjo voljo spolnuje, živi vekomaj. Ti pa, ljubi Jezus! pridi sam v moje serce, in užgi v njem ogenj svoje božje ljubezni, da bom le tebe črez vse ljubil, drugo pa le v tebi in zavoljo tebe. Za posvetno veselje ne maram in ga ne iščem, ampak le tebi, večna ljubezen! želim tukaj in tamkaj služiti, zato usliši mojo prošnjo. Amen.
Pridiga za V. pobinkoštno nedeljo.
(Od klafarskega govorjenja in petja.)
„Jes pa vam povem, da vsak, kateri svojemu bližnjemu reče norec, bode kriv peklenskega ognja." (Mat. 5, 22.)
V vod.
Kolika nesreča, ljubi moji! bi pač bila za nas, ko bi bili mutasti ali ko ne bi jezika imeli, ko ne bi znali govoriti, ne prepevati in ne veselja, ne žalosti eden drugemu naznanjati. O kako revno in kako žalostno bi bilo tedaj naše življenje; vendar boljše bi bilo, ko bi človek jezika ne imel, kakor da s svojim jezikom hudobno ravna; zakaj mutec ne bo nebeških vrat izgrešil, če le pravično živi, grešnik pa bo s svojim hudobnim jezikom gotovo v večno temoto zašel. To nam Jezus sam v danešnjem evangelju po-terdi, rekoč: „Jes pa vam povem, da vsak, kateri svojemu bližnjemu reče norec, bode kriv peklenskega ognja." Nikar se torej ne dajte motiti in nikar ne recite, da kletev ni greh, saj nam Jezus Kristus sam pove, da večni ogenj čaka vse tiste, kateri po navadi preklinjajo, se rotijo in pridušujejo. Ce pa že preklinjavce tako huda kazen Čaka, da večnemu pogubljenju ne bodo ušli, koliko bolj gotovo pogubljenje še le potem čaka tiste, kateri imajo umazan jezik, ki radi klafajo ter z gerdimi besedami in nesramnimi pesmami čiste duše pohujšujejo in njih nedolžnost morijo? Vsi taki gerdi in nesramni klafači, mislim, bodo v dno pekla pokopani; zakaj ne vojska, ne kuga, ne lakota še ni toliko hudega na svetu naredila, pravi nek učenik, kakor strupen klafarski jezik na dan nesreče stori. „Glejte, majhen ogenj velik gojzd požge, pravi sv. Jakob. Tudi jezik je ogenj in zažge tek našega življenja, vnet od pekla". (III. 5, 6.) Zatorej bodite vselej modri v svojem govorjenju in sramožljivi v svojem petju, kakor se spodobi pravim kristjanom, ne pa kakor delajo neverniki ali divjaki, kateri pravega Boga ne poznajo in le po svoji spačeni natori živijo. Moj namen je torej danes, vas nekoliko posvariti in opomniti, da bi na svoj jezik bolj pazili in ne izgovorili nepremišljeno vsega, kar vam na jezik pride. Kako gerdo in grešno je vse klafarsko govorjenje, vam bom pokazal v I. delu; in kako gerdo in grešno je vse klafarsko petje v II. delu.
Mi opominjamo in prosimo, kličemo in žugamo; ali pa naše besede kaj izdajo ali pa nič, je večjidel le pri vas ležeče. Zato odpodite zdaj od sebe vse posvetne misli in poslušajte me z voljnim sercem in z zbranim duhom.
I. d e I.
Da so nespodobne, klafarske besede tako velik greh, posvet-neži večjidel nočejo verjeti, in če jih kdo posvari, se debelo na-smejijo, norce brijejo in še hujše klafati začnejo; naj bodo v kakoršnikoli družini, za nje ni nobenega veselja, če prav po peklensko ne kvantajo. In so naj v možki ali ženski družbi, njihova vsaka beseda po nečistosti smerdi, in če jim drugi nočejo pomagati, jih gerdo gledajo in jim vsakoverstne priimke izmišljujejo. Toda s takimi danes ne govorim, zakaj pod njihovimi ustnicami, pravi sv. pismo, je modrosov strup ter vsakega pičijo in pohujšajo, kateri se k njim približa. Moje besede so namenjene samo vam, ki še imate kaj sramožljivosti in še upate enkrat obličje božje gledati.
Kdor nesramno ali nečisto govori, ali take besede rad in z veseljem posluša, ni nikoli brez greha, naj bo moškega ali ženskega spola, naj bo oženjen ali neoženjen; zakaj kjer se dim kadi, tam je tudi ogenj blizu, in kjer se nespodobne besede slišijo, tam tudi nečiste želje v sercu gorijo. Prav torej pravi sv. apostelj Pavelj, „da se od vsega, kar k nesramnosti sliši, še med kristjani govoriti ne sme, in kateri kaj takega govorijo, nimajo deleža v kraljestvu božjem." In sv. papež Gregor pravi, da bogatega moža, ki v peklu leži, le zato jezik tako neznano skli in peče, ker je bil v svojem življenju navajen nespodobnih besedi in je s svojimi nesramnimi pogovori veliko nedolžnih duš pohujšal. Zatorej ali mi verujete ali ne, resnično vendar ostane, da vsak, kateri klafa, naj zraven misli kas hudega ali ne, in vsak, kateri take besede z veseljem na uho vleče, vselej greh stori in milost božjo zgubi. Kdor gorečo gobo v slamnato streho derži, je vselej kazni vreden , naj misli streho zažgati ali ne, in kdor gerd, umazan jezik po ustih vali, je grešnik, naj misli koga v greh zapeljati ali ne. — Zato jes skoro ne vem, kako je to, da vi, ki ste tolikokrat opominjani sprižnice, in vspo-vednici, ste še vendar zmiraj takih besed navajeni in jih ne morete opustiti. Ali kaj pravim, da bi ne vedel tega? — Vaše serce je polno hudega poželjenja in vi nespodobne reči radi premišljujete, zato v svojih šalah nimate nobene sramežljivosti, ker, česar serce kipi, pravijo, od tega tudi jezik govori.
Jes sicer nočem samega sebe hvaliti, ker če je kdo hvale vreden , jes je zavoljo tega že nisem, — vendar večkrat sem že premišljeval svoja poprejšnja leta in sem mislil semtertje, pa nikdar se nisem mogel spomniti, da bi bil le eno klafarsko besedo slišal iz ust očeta ali matere, ali hlapca ali dekle ali katerega drugega, ki je v hišo prišel. In ker sem dostikrat tudi v tuje hiše prišel, in sem govoriti slišal fante in dekleta in odraščene ljudi, pa nikdar nisem od nobenega slišal nespodobnih besed. Jes sicer s tem nočem reči, da ste tukaj slabši ljudje, kakor tam, — ne! tega ne mislim, ker nočem nikoga krivo soditi, vendar ker vem, kako so nekteri
med vami v svojem govorjenju razuzdani, in ker močno želim, da bi se poboljšali in tega odvadili, zato vam povem vse, kar mislim, da bi vas vtegnilo od greha odverniti in za dobro vneti.
O ljubi stariši! kolikokrat vas vendar rotimo pri zveličanju vaše duše in vas prosimo pri vsem, kar vam je na svetu ljubega, da ne bi nikoli gerdih besed govorili; da ne bi pošiljali svojih otrok na take kraje, kjer pregrešne kratkočase uganjajo, in da bi vsakega ostro posvarili, kdor vpričo vas ali vaših otrok gerdo govori ; ali vi ste vsi posvetni in dostikrat še bolj nespametni, kakor vaši otroci. Yi sami radi gerdo govorite in rajši poslušate kaj ger-dega, kakor kaj lepega ali božjega; kdo potem sme upati, da bi mladi svet boljši postal ali se bolj pošteno zaderžal? „Če je oko kalno, govori sv. pismo, je celo truplo temno", in če naprejpo-stavljeni mežijo in spijo, dela družina, kar se jej poljubi.
Ali gorje bo enkrat vam vsem, kateri s klafanjem in z nečistimi besedami nedolžnost in devištvo mladih ljudi gnjusite in morite; bolje bi bilo za vas, stokrat bolje, ko bi bili v zibeljki umerli in ne odrastli, ker prerok David pravi, da se človeku hudo-jezičnemu ne bo nikoli dobro godilo. — V Angleški deželi je živel hudobnež, katerega veselje je bilo, zoper čistost in sramožljivost govoriti in se norca delati iz vsega, kar je bilo poštenega. Ali ta je na smertni postelji neznano vpil in vest ga je tako pekla, da si je sam svoj jezik zgrizel in poln obupanja svoje življenje končal.
Glejte, ljubi kristjani! tako žalostna smert včasih take ne-sramneže zadene; ali bote tako žalostni konec storili tudi vi, ki gerde govore črez vse ljubite in nad klafanjem največje veselje najdete, tega ne vem, pa to vem, kar sv. Pavelj pravi, da ne bote nikoli obličja Jezusovega gledali. In kar ste zdaj slišali od kla-farskega govorjenja, bote slišali tudi od klafarskega petja.
II. d e I
Petje je velik dar božji in ima več moči v sebi, kakor vsa zgovornost. Petje namreč potolaži žalostne, odganja hude misli, razdene moč hudičevo, napolnuje nas s sv. željami in nas k dobremu vnema; zavoljo tega nas sv. pismo večkrat opominja, naj bi radi sv. pesmi peli in ž njimi Boga častili. „HvaIite Gospoda, pravi prerok David, in prepevajte mu hvalo; hvalite ga z glasom trobente in s citrami in z zvonečimi cimbali. Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Aleluja." Zato tudi beremo od Marije device, ko je bila od svoje tete Elizabete počastena, zapela je veselo pesem in ska-zala Bogu dolžno zahvalo. In Jezus Kristus sam je s svojimi apo-steljni pri zadnji večerji hvalno pesem pel, in svetniki še v nebesih pred božjim sedežem prepevajo novo, lepo pesem, Jezusu v čast, ki je zavoljo njih umeri.
Tudi pervi kristjani so prepevali ne samo pri službi božji,
ampak tudi pri delu in po potu. Sv. Janez Krizostom, ki je 400 let po Kristusovem rojstvu živel, pripoveduje o tem tako: „Naši natori je petje tako prirojeno, da matere svoje otroke, kedar se jočejo, s petjem potolažijo, da ročno zaspijo. S petjem si kratek čas delajo popotniki na poti, kmetje, kedar grozdje berejo in mošt tlačijo ali kaj drugega delajo, brodniki, kedar se črez morje peljejo, ženske, kedar predejo ali tkejo, da na težko delo pozabijo ali ga ložej prenašajo." — Ravno tako lepo govori tudi sv. Jeronim od svojih časov, ko pravi: „Bogu prepeva vinogradnik v svojem vinogradu, kmet na polju za plugom, ženjiea na njivi s serpom v roci in kosec na travniku."
O kako vse drugače pa je v naših časih! Žalost nas mora obleteti, ker slišimo toliko nerodnega petja, svetega pa le malo. Fantje po noči voglarijo, v praznikih po oštarijah popivajo, zraven pa take pesmi pojejo, katere jim je le sama peklenska hudoba vdihnila. Ce na polji orjejo ali na travniku kosijo ali seno domu vozijo, ako le nekoliko vina okusijo, že vriščijo in se spakujejo, da človek, ki jih od daleč sliši, ne ve, ali sove vpijejo ali divja risel veka. O kako gerdo in nespodobno je to! Mislim, da divjaki, ki po hostah prebivajo , niso v stanu gerše se zaderžati. Pri takem petji in pri takem veselji se angelji jokajo in hudiči se veselijo ter vaše duše z železnimi verigami v peklenski brezen vlečejo. "Vi ne porajtate na to sicer nič, pa povedati sem vam vendar hotel.
Ravno tako tudi ve dekleta, če na polji žanjete ali doma ali drugod po hišah predete, če v nedeljah popoldne sosedove hiše obiskat greste ali v jesen, ko lan tarete, pojete dostikrat tako nespodobne pesmi, da mora človek od sramote rudeč postati, če ni popolnoma popačen. Kdo bode verjel, da ste še nedolžne, če tako klafarsko petje iz vašega gerla pride? In kako hočete enkrat v nebesih nedolžno veselo pesem peti, če zdaj svoj jezik s takimi posvetnimi kvantami umažete? To se pravi vrage klicati in častiti, ne pa Boga; in vi bote s svojim zaljubljenim petjem res vragove priklicali, kateri bodo vam dušo in truplo oskrunili in vas v pekel pokopali. Kakor tič le veselo poje, dokler je prost ter skaka in leta, koder hoče, ko pa se v zanjke vjame, omolkne, tako tudi ve zdaj pesme pojete; kedar vas pa revščina zadene in bote kot zapeljane se Boga in ljudi bale in sramovale, takrat bo tudi vam jezik zastal in ne bo vas veselilo ne lepih, še manj pa ostudnih pesmi peti.
Ali kaj je še vse to, ko bi nič hujšega ne bilo? Pa mi slišimo celo pastirje in pasterice, še silno mlade, take gerde pesmi prepevati, da se zraven njih angelji varhi britko jočejo in jim krono devištva z glave tergajo. O moj Bog! tebi bodi potoženo, da je toliko otrok, kateri še ne vejo, kaj je nedolžnost in so jo vendar že zgubili. In kdo je tega kriv, kakor vi posvetni stariši, ki nobene prave vere nimate, svojim duhovnom vse nasproti delate,
in svojim malovrednim hlapcem in deklam nikoli nič ne rečete, če vas le v miru pustijo. Za nektere otroke bi skoraj boljše bilo, da bi jim stariši pomerli, ker bi morebiti potem vendar v drugo pošteno hišo prišli, kjer bi ložej Bogu služili, kakor v domači hiši, kjer drugega ne vidijo, kakor greh in pohujšanje. Ali ker Bog sam pusti ljuliko do žetve rasti, kdo sme tedaj proti njegovi naredbi ravnati? Meni tedaj drugo ne ostane, kakor prositi vas v ljubezni Jezusa Kristusa, pred katerim bomo enkrat vsi pred sodbo stali; opustite klafarske besede in nesramne pesmi in ogibljite se tistih, kateri gerdo govorijo; bodite modri in pošteni v svojem govorjenju in sramožljivi v svojem petju, da vredni postanete enkrat v nebesih večnemu Bogu prepevati čast in hvalo in amen in alelujo vekomaj. Amen.
Fridiga za TI. pobinkoštno nedeljo.
(Od večnega zveličanja.)
„Blagor tistim, kateri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo." (Luk 11, 28.)
V vod.
Vse preide, vse mine in stanovitnosti nima na svetu nobena reč. Rože še zjutraj lepo cvetejo, opoldne se posušijo in zvečer se komaj ve, kje so stale. Drevesa visoko zrastejo, ali naenkrat jih posekajo, razžagajo in na ogenj veržejo. Človek počasi raste in počasi močen postaja, ali sčasoma se postara in naposled ga v černo jamo denejo. Videli ste že gotovo sami mladenče, ki so bili zdravi, kakor riba, in močni, kakor hrast; poznali ste sami dekleta, ki so bite zale, kakor danica, ko se zjutraj na nebu prikaže, ali smert ni gledala na njih rudeča lica, ni porajtala njih mlade kože, ampak s svojo koščeno roko jih je zadušila in v hladno zemljo položila, in zdaj — le pojdite pogledat — zelena trava raste na njihovih grobih, ljudje mimo njih in črez nje hodijo, pa malokateri se spomni, kdo da tam počiva. — In vendar človek pri vsem tem skerbi le za truplo, za časno blago in premoženje, in ne pomisli, da je nag in jokaje se na svet prišel in da bo nag in jokaje se spet iz sveta šel, ter na dušo in nebesa tako rad pozabi in na svoje zveličanje tako malo porajta! Koliko jih je med nami, kateri imajo tolike želje do božjih naukov, kakor ti ljudje, od kterih nam danes sv. evangelje pripoveduje. Tri cele dneve so Jezusa po-
slušali in se niso naveličali; tri cele dneve so bili brez jedi in niso nič glada občutili; le pri Jezusu biti, Jezusa videti in slišati, potem pa pozabijo na ves telesni živež in za nič drugega ne skerbijo. — O ko bi tudi mi imeli toliko skerbi za božjo službo in za nebeško kraljestvo, kako srečni bi bili in kako dobro bi se nam godilo na tem in na unem svetu! Zavoljo tega vam hočem danes posebno skerb za zveličanje vaše duše priporočiti in pokazati,
I.	da je slednjega človeka perva dolžnost svojo dušo zveličati, in
II.	kako zelo na s k e r b i nam m or a tadolžnost biti.
Blagor vam, če bote božjo besedo zvesto in mirno poslušali,
v svojem sercu ohranili in po njej svoje življenje ravnali. Zato vas prosim v imenu Marije, presvete matere in prečiste device!
i. d e I.
Bog, Stvarnik vseh stvari, je vsaki stvari dal poseben opravek. Solncu je zapovedal, da mora zemljo greti in po njej svetiti; luni in zvezdam je ukazal, da morajo po noči zemlji svetlobo dajati, in zemlji je ukazal, da mora ljudi in živali s potrebnim živežem pre-vidovati; človeku pa je dal najimenitnejše delo, namreč, da mora Boga spoznati, ljubiti in za svojo neumerjočo dušo skerb imeti. In kakor je Bog rekel, tako se vse godi; vse uboga svojega Stvarnika, vse na tanjko njegovo voljo spoluuje. Solnce še nikoli ni reklo, da noče svetiti; luna se nikoli ni vstavljala, da ne bi po noči zemlji svetlobe dajala, in zemlja se nikoli ni branila, roditi in človeku živeža dajati; le ena sama stvar je na svetu, katera je svojemu Stvarniku nepokorna in se svojemu najvišemu Gospodu zmiraj zoperstavlja. In kaj mislite, katera stvar je tako hudobna in tako derzna? Ta hudobna stvar si ti, o človek! Ti si tako hudoben, da rečeš svojemu vsemogočnemu Stvarniku, kakor nekdaj Lucifer: „Ne bom te poslušal." Vse ti po glavi gre, za vsako reč imaš skerb, samo za svojo neumerjočo dušo nimaš nobene skerbi. Kaj boš jedel in pil, in s čim se boš oblačil, za to si veliko priza-devlješ, kako pa boš v nebesa prišel, za to si skoraj nič ne priza-devlješ. In vendar je le eno najbolj potrebno , pravi sv. pismo, svojo dušo zveličati, ker vse drugo ti ne bo nič pomagalo. Le poslušaj me.
Ve mestu Betaniji ste bile dve sestri, eni je bilo ime Marija, rugi pa Marta. Obe je Jezus silno ljubil in rad imel, in večkrat 'u je obiskoval in se pri njih oglašal. In prigodilo seje enkrat, da _e bil spet pri njih, in Marta je ročno šla, da bi mu kaj jesti pripravila in mu postregla, Marija pa se je k njegovim nogam vsedla in ga tako željno poslušala in tako zamaknjena v njegove nauke iia, da na svojo sestro celo nič ni porajtala. Marti pa se je to rivo zdelo, zato je pristopila in rekla: „Gospod! zakaj ne rečeš
moji sestri, da ne bi tukaj brez opravka sedela, ampak meni pomagat šla?" Jezus pa jo usmiljeno pogleda in reče: „Marta, Marta! skerbna si in si veliko prizadevlješ; ali eno je najbolj potrebno. Marija si je najbolji del izvolila, kateri jej ne bo odvzet."
Ljubi moji! če že Jezus Marte ni rad imel, ki je njemu jesti pripravljala in mu postreči hotela, kaj bi še le rekel, ko bi v naše hiše stopil ter videl naše posvetno zaderžanje? Ko bi videl, koliko ljudi sv. mešo in pridigo mudi zavoljo posvetnih opravkov, koliko jih vse leto k spovedi in k sv. obhajilu ne gre samo zato , ker pravijo, da nimajo časa in da imajo preveč opraviti. Ko bi videl toliko moških, kateri se za en rajniš tolikokrat pridušujejo, kolikor-krat je treba, in za bokal vina vse storijo, naj bo še tako velik greh; in ko bi videl toliko žensk, katere vse na svoj život denejo, kar imajo, pa po njih mislih vendar nikoli niso zadosti nečimerne — ko bi vse to videl, jokal bi in zdihoval, kakor nekdaj črez Jeruzalemsko mesto ter z žalostnim sercem rekel: „Kaj vam pomaga, če imate najbolj ošabno oblačilo ali celo bogastvo vsega sveta, svojo dušo pa bote pogubili?"
Kolikokrat sem vas tudi že jes opominjal in prosil: Ne bodite tako posvetni in mlačni, „zakaj veliko jih je, pravi Jezus, ki po široki cesti pogubljenja hodijo, le malo pa, ki grejo po stermem poti zveličanja."
Očetje in matere! kolikokrat sem že vam rekel, da bode Bog iz vaših rok vaše otroke tirjal, in če bodo sinovi in hčere po vaši zanikernosti zapeljani, bode se tudi vam slabo godilo. In vendar vi večjidel le skerbite, da bi otroci hitro odrasli in vam delati pomagali, da bi pa Bogu služili, to vam je malo mar. Samo to vam po glavi hodi, kako bi svoje otroke prej omožili ali oženili, in v kterem stanu bi boljše in ložej živeli; ali pa bodo ondi tudi srečni, ali bodo svoje poštenje ohranili, zato vam je mala skerb. Toda s tem si sami bič spletate, kateri bo vas do kervavega tepel na vaše stara leta in še unstran groba! —
Mladenči in dekleta! kolikokrat sem vas že opominjal z besedami sv. škofa Janeza Krizostoma: „Dvoje roke imate, dvoje noge in dvoje oči; če eno roko zgubite, vam še ena ostane, če ob eno nogo pridete, si z drugo pomagate in če eno oko oslepi, z drugim lehko gledate. Dušo pa imate le eno, če to zgubite, ste na vekomaj zgubljeni; serce imate le eno, če to omadežujete, je za zmiraj omadeževano; nedolžnost imate le eno, če to zapravite, je vekomaj proč; in tudi nebesa so le ene, če te zgrešite, vas drugo ne čaka, kakor pekel." — In vendar za svojo dušo, za svojo nedolžnost in za nebesa imate najmanj skerbi. Svoje roke, svoje noge umivate in snažite, s svojimi očmi se poželjivo ogledujete, in ves svoj život lepo opravljate in čistite , samo da bi svojo dušo čisto, brez madeža ohranili, to vam ne dela nobene skerbi! — Zato pa je med vami toliko zapeljanih in toliko takih, ki že sredi pota
zapeljanja stojijo. Spomnite se, da je le eno potrebno: svojo dušo zveličati; in ravno o tem bom še več govoril v
II. d e I u.
„Kdo bo v nebesa prišol, vpraša kronani prerok David, in kdo bo v njegovi hiši prebival? — Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega serca, kini zastonj svoje duše prijel, tudi ni goljufno prisegel svojemu bližnjemu." — Tukaj slišite, pravi nek brumen učenik, tukaj se vam razločno pove, kdo bo v nebesa prišel in kdo bo zveličan: tisti, ki ima nedolžne roke in čisto serce, ki ni v djanju in tudi v mislih ni grešil. O dobro si to zapomnite vi, ki se dobre delate in pravite: nisem nikoga odiral in ptu-jega blaga v svojem premoženju nimam; nobenega zakonsko postelj nisem ognjusil, tudi samega sebe in svojih udov nisem oskrunil; ker kaj vam pomaga, če imate nedolžne roke, serca pa nimate čistega? Če po noči in po dnevi radi na gerde reči mislite, če ste polni nespodobnih želj in jih nič ne premagujete; ali ne veste, kaj sv. pismo pravi (Modr. 1, 3.), da tudi hudobne misli od Boga ločijo ? Ali tudi to še ni zadosti, če imate nedolžne roke in čisto serce, ampak tudi čisti jezik morate imeti, kakor David pravi: „tisti bo zveličan, kateri ni goljufno prisegel svojemu bližnjemu". Dobro si te besede k sercu vzemite vi, kateri z jezikom toliko greha storite: lažete, po krivem prisegate, opravljate, slabe priimke dajate, in nesramne pogovore imate. Tudi vam žuga Gospod po besedah prerokovih, rekoč: „Vse tiste bom pogubil, ki lažnjivo ali slabo govorijo."
In vendar še tudi to ni zadosti, če imate nedolžne roke, čisto serce in čisti jezik, ampak tudi dobra dela morate delati in za svoje zveličanje se truditi, kakor prerok pravi: „Tisti bo zveličan, ki svoje duše ni zastonj prijel." Te besede si v serce vtisnite vi, ki ste leni in radi brez dela postopate, ki v slabih tovaršijah in po oštarijah kratkočase iščete, svoje dolžnosti pa v nemar puščate; vas tudi zadenejo besede sv. evangelja, ki pravijo: „Vsako drevo, katero dobrega sadu ne rodi, bode posekano in v ogenj verženo," to se pravi: vsak človek, kateri nima dobrih del, bode zaveržen in v večni ogenj pahnjen.
Zraven tega morate tudi stanovitni biti, zmiraj enih misli in enega serca, kakor sv. pismo pravi: „Le tisti, ki bo do konca stanoviten, bode zveličan in krono življenja prejel." — Ali tukaj, ljube duše! moram vzdihniti in prav iz globočine serca moram vzdihniti, ker tako malo stanovitnosti najdem. Marsikateri kristjan se vname pri pridigi in marsikatera kristjanka razjoče, ko božjo besedo posluša, ter milo vzdihuje in si terdno naprej jemlje, da se hoče poboljšati in na pravi pot podati; ali komaj iz cerkve pride, je vse že pozabljeno in vse spet po stari navadi stori. — Koliko grešnikov
Slov. Prijatelj.	17
in grešnic pride k spovednici s težkim sercem in z objokanimi očmi: „oh, ljubi moj Gospod! vzdihujejo, vas hočem ubogati in vse storiti, kar mi svetujete, le z Bogom me spet spravite". In kdo bi verjel, če ni skusil, da ravno ti, ki take obljube delajo in se tako žalostijo, v treh ali štirih mescih večjidel vse pozabijo in spet svoje staro znanje nadaljujejo.
Koliko jih je moškega in ženskega spola, ki nekoliko časa prav lep živijo, so pametni v vsem svojem zaderžanju in prav goreči v prejemanji sv. zakramentov; ali kmalu se naveličajo brum-nega življenja, vse opustijo ter ravno tako posvetni in nemarni postanejo, kakor druge vidijo. O kaka nespamet! Ali ne veste, kaj Jezus pravi, da tisti, ki za plugom gre in nazaj pogleda, ni vreden nebeškega kraljestva, to se pravi: tisti, ki sicer Bogu služi in je brumen, pa še včasih vendar na grešno življenje s poželjivim očesom pogleduje in v družbe hudobnih zajde, še ni za nebesa pripravljen.
Zatorej ljubi bratje in sestre! skerbite za svoje zveličanje, kolikor je v vaši moči, saj ste zato stvarjeni in zato živite. Vi, ki po poti nedolžnosti hodite, deržite se zmiraj zvesto Jezusa, vašega preljubega ženina, in vse iz ljubezni do njega storite; dokler njemu služite, blagor vam! če pa njega zgubite, ste zgubili tudi že časno iu večno srečo. Vi pa, kateri po poti pokore v nebesa priti želite, bodite stanovitni na tem potu; ker, kar se enkrat obljubi, se mora deržati, in boljše ne začeti pokore delati, kakor po začeti pokori spet hudoben postati in stare grehe doprinašati.
Ker pa človek sam od sebe ne more nič dobrega storiti, in ker smo zraven tega mi vsi jako slabi, zato se k tebi obernemo, o Marija, sv. božja porodnica! Prosi za nas svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa, da bi nam pomagal s svojo milostjo, da bi nas uslišal in da bi se nas usmilil. Amen.
Pridiga za VII. pobinkoštno nedeljo.
(Od prilizovalcev in zasmehovalcev.)
„ Varujte se lažnjivih prerokov, kateri pridejo k Tam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi. Po njih sadu jih bote spoznali." (Mat. 7, 15.)
V vod.
Dragi mladenči, kateri še niste na pot hudobije zašli in vas svet še no šteje svoje, poslušajte danes, kako lepo vas Jezus v sv. evangelju svari in opominja; in ve ljube dekleta, katere še niste
okusile sadu grešnega veselja, nastavite ušesa in čujte, kako skerbno vas Jezus uči in nagovarja, zapeljivcev se varovati in pred njihovimi zanjkami bežati. Varujte se, pravi, lažnjivih prerokov in posvetnih zapeljivcev, kateri pridejo k vam v ovčjih oblačilih in se vam prilizujejo in sladkajo, znotraj pa so zgrabljivi volkovi, ki vas hočejo le v greh zapeljati in vašo nedolžnost umoriti ali pokončati. Nikar torej ne verjemite vsega, kar slišite in ne vzemite vsega za gotov denar, ker vam razuzdani svet ponuja; dostikrat spi med dišečimi rožami strupena kača, in med lepimi, sladkimi besedami se skriva strupeno serce. Veselo in srečno sta Adam in Eva v paradižu živela, dokler se nista z zapeljivo kačo seznanila; ravno tako srečne ste tudi ve, ljube duše! katere še niste svoje kerstne nedolžnosti zapravile in se še niste dale zapeljivcem zmotiti. — Naj vas varuje ljubi Jezus in ljuba devica Marija tudi zanaprej, da ne bi nikdar derečim volkovom v kremplje prišle in se ne bi nikdar od goljufnega sveta dale zmotiti. »Blagor vam, pravi prerok David, kateri imate nedolžne roke in čisto serce, vi bote v Gospodovi hiši prebivali in na njegovem sv. hribu se vekomaj veselili". — In da bi vas tudi jes s svojim naukom nekoliko na poti zveličanja po-terdil, vam hočem danes po nauku sv. evangelija zaznamovati posebno dvoje sorte ljudi, katerih se morate najbolj varovati, ako vam je nedolžnost duše in zveličanje ljubo. Varujte se
I. kolikor morete vseh prilizo valcev; varujte se II. kolikor morete vseh zasmehovalcev.
Božji blagoslov naj pride črez mene in črez vas vse, kateri z dobrim sercem božjo besedo poslušate in jo v sebi ohranite! In da bote bolj zvesto poslušali, se poprej pripravite!
I. del.
Varujte se kolikor morete vseh tistih priliznjencev, kateri se vam sladkajo in priklanjajo in vam vedno sto in sto lepih reči povedati vejo. Kar vi poterdite, tudi oni poterdijo, in kar se vam gnjusi, je tudi njim gnjusoba; kar je vašega vse pohvalijo, kar pri vas vidijo, jim vse dopade, in kar vi rečete, se jim vse tako modro zdi, da bolj ne more biti. — O bojte se teh in nikar ne imejte ž njimi prijaznosti, zakaj s svojim prilizovanjem ne mislijo nič dobrega. V obraz vas hvalijo, za herbtom pa se vam smejijo; z jezikom sladko govorijo in vse dobro obetajo, v sercu pa imajo gerde misli ter vas hočejo ob premoženje in poštenje spraviti; zatorej vas prosim, bratje moji! opominja sv. Pavelj, ne prijaznite se s takimi, kateri s sladkimi in priliznjenimi besedami nedolžne serca zapeljujejo.
Koliko škode taki sladkači na svetu storijo, najdemo skoraj v vsakih bukvah zapisano. Sv. pismo nam pripoveduje od Joaba, ki se je proti Amasu hlinil, kakor bi bil njegov največji prijatelj;
ko ga je zagledal, mu je roko podal, z levico ga objel, z desnico pa mu nož v serce sunil, tako da je takoj znak padel iu dušo izdihnil.
Glejte, ljubi mladenči! tako tudi vam taki potuhnjeni hinavci truplo in dušo ognjušajo in vas prej ali poznej v nesrečo spravijo. Oni se vam prijatlji kažejo in vas v slabe tovaršije vabijo; pomoč vam obetajo, na skrivnem pa vam škodujejo; v oštarije vas vabijo, da tudi oni zraven vas popivajo; oboji ušesi vam z lažmi napol-nujejo, češ, da le vaš dobiček iščejo, ne pa svojega, dasiravno je komaj vsaka deseta beseda resnična in je njih serce od nevoščlji-vosti zeleno, kakor kuščar. Gorje vsakemu, kateri v njihove roke pride in se ž njimi sprijazni; poštenje in zveličanje zgubi pri njih, in marsikteri se potem joče in zdihuje, ko vidi nesrečo, v katero je zabredel, pa si ne more več iz nje pomagati.
V nekih bukvah sem bral od mladenča, kteri je silno razuzdano živel ter veliko žen in deklet ob poštenje spravil. Ena deklica je bila posebno lepa, ter je njemu črez vse dopadla, ali bila je tako sramožljiva, da ga še ni hotela pogledati, ker je vedla, kako slabo živi.'On je dolgo za njo lazil, pa vse zastonj; na zadnje, ko je videl, da nič ne opravi, je začel brumno živeti, v cerkev in k spovedi hoditi, pa to vse le po hinavsko, da bi deklica menila, da on ž njo nič slabega ne misli. In tako je res dosegel, kar je nameraval; ona je mislila, da se je poboljšal in je začela ž njim govoriti, pa kmalu jo je zmotil, zapeljal in ob devištvo pripravil.
Glejte, ljube dekleta! takih hinavcev ima tudi zdajni svet dosti. Doker ste mlade iu imate polne in gladke obraze, vam ne bo nikdar prilizovalcev zmanjkalo, ki bodo za vami postopali, se vam prilizovali in če je treba, pri duši in pri nebesih prisegali, da vas bolj ljubijo, kakor svoje serce in da nobene gerde misli do vas nimajo. Ali bežite pred njimi, zavoljo vaše nedolžnosti vas prosim, bežite; zakaj oni so dereči volkovi, kateri se delajo, kakor da bi sveti in nedolžni bili, pa so černega serca in vas le v greh zapeljati hočejo.
Ve pa, nečimerne ženske! katere rajši verujete zapeljivim besedam posvetnih fantov, kakor besedi božji, ter se po noči in po dnevi rajši ž njimi, kakor z Bogom pogovarjate, — povejte, kdaj bote spet Bogu služiti začele? — Jezus je toliko za vas preterpel in ve ga vendar nočete ljubiti, on vam obeta nebeško veselje, ki vekomaj terpi, ve pa imate rajši nesramno veselje, ki hitro mine, pa hudo greni. Ve se na vsakega obesite, kateri vam zakon obljubi, in menite, da vam ne more spodleteti; ali moj Bog! vprašajte druge , saj jih poznate , in s solznimi očmi bodo vam povedale, koliko je takim obljubam verovati. Pravite sicer, da v greh ne bote privolile, — ali če ovca sama za volkom leta in se ž njim rada igra, kdo bode jo miloval, ako jo volk razterga in požre? Ve zdaj nočete verjeti in nobena, še tako lepa beseda vas ne more
omehčiti: ali potem, ko bote morale zibati in plenice prati, bodo se vam oči odperle, solze bodo se vam po licih vdirale in spoznale bote revščino in žalost, ki vas čaka tukaj in na unem svetu. Ali kar ste zgubile, je zgubljeno, in nobena žalost vam tega več nazaj ne spravi.
Ye pa ljube brumne duše! deržite se zvesto Jezusovih besed, ko pravi: Varujte se lažnjivih zapeljivcev, kateri pridejo k vam pohlevni, kakor ovce, v sercu pa so hudobni, kakor volkovi. Od tega pa bom še več govoril v
II. d e I u.
Koliko škode in koliko hudega sladkači in prilizovalci na svetu storijo, sem vam ravno povedal in vas tudi opomnil, da se jih morate bati in ogibati, kolikor je mogoče; ali ravno tako nevarni, bi slobodno rekel, so tudi zasmehovalci; ker tudi oni so de-reči volkovi, kateri Jezusu duše iz rok tergajo in njegove zveste ovčice zasramujejo ali za norce imajo. Veliko je namreč takih, kateri vse na sramoto obračajo, kar lepega vidijo; sramožljive fante in dekleta zasmehujejo, črez pridigarje in duhovne lažnjivo govorijo in celo črez vero in sv. zakramente svoj stekli jezik ste-gajo. Če vidijo katerega, da gre večkrat k spovedi in k sv. obhajilu, gotovo mu tega ne pozabijo, ampak pri pervi priložnosti mu to sponosijo. „Res, pravijo, ti si svetnik, ki boš gorek v nebesa šel, mi pa bomo pogubljeni; le pojdi tje k spovednicam klečat, če se ti poljubi, mi pa nismo tako neumni, ampak hočemo veselo živeti in dobre volje biti, kakor se spodobi."
Varujte se, ljubi moji! vseh takih zasmehovalcev, in svoje navade zavoljo njih nikar ne opuščajte. Čim bolj vas zasmehujejo, tim rajši k spovednici poklekajte in s tim večo željo sv. rešnje Telo prejemajte; ravno na tem bode se poznalo, da ste služabniki Jezusovi, če bote od hudobnežev zaničevani in preganjani, kakor je tudi Jezus bil od Judov preganjan in zaničevan.
Tako bodo tudi vas dekleta ti ljudje zasmehovali, če bodo videli, da rade v cerkev greste, da se pri sv. meši spodobno za-deržite in pri povzdigovanju svojo glavo naklonite. „ Ali si jo videl v nedeljo, bodo rekli, kako se je v cerkvi priklanjala in tla po-Ijubovala! kako je vzdihovala in oči preobračala!" — Pa zato nikar ne žalujte in se tudi ne jezite, saj vaš Oče v nebesih za vse to dobro ve, in blagor vam, pravi sv. pismo, če se ne bote nad takimi zasmehovalci spotekovale; oni bodo kakor prah, kterega veter od zemlje pomete.
Ali kaj bi vam vse na tanjko pravil, kako taki razuzdanci brumne kristjane zasmehujejo in iz njih norce imajo, saj to sami dobro veste in si dan na dan poskušate. Če vi nočete klafati, kakor oni, so ročno hudi in vas zasekujejo, kolikor morejo; vse na dan
izvlečejo ter vas osramotijo, tako da oni najbolj nedolžni, vi pa najbolj hudobni ostanete. — Ali bodite potolaženi, saj to ne bo dolgo terpelo; v kratkem, pravi sv. pismo bode se božja jeza vnela in Bog bo njim vse zobe potolkel, s katerimi vas zdaj grizejo; nad vami pa se bo njegova milost posvetila in vi bote videli njegovo zveličanje, katero je pripravil vsem, ki se njega bojijo in iz celega serca iščejo.
V sv. pismu beremo od kralja Antijoha, kako hudoben in razuzdan da je bil. Kar je bilo grešnega in hudega, je vse njemu dopadlo, kar pa je bilo božjega in svetega, se je vsemu posmehoval in je vse preganjal, kolikor je mogel. Sedem mladenčev in njih mater je dal umoriti, ker niso hoteli posta prelomiti, in še veliko drugih hudobij je doprinesel; zraven pa se je zmiraj norčeval in pravil: „Jes ne poznam nobenega Boga razun sebe." — In zares jih je veliko pohujšal in v greh zapeljal, ker so se njegove zamere bali; pa tudi njega je zadela božja roka tako strašno, da je po celem svetu slovelo in še zdaj slovi.
Vi pa, ljubi kristjani; ki še imate strah božji v svojem sercu, ne bojte se zamere takih zasmehovalcev in ne pustite se od njih preslepiti. Čeravno rečejo, da ta ali una reč ni greh, ali da oni greh na svojo vest vzamejo, nikar jim ne verujte; morebiti imajo že lastnih grehov več na sebi, kakor las na glavi, zraven pa še hočejo za vaše grehe odgovor dajati; iz tega lehko sami spoznate, da jih ni drugo, kakor zvijača in goljufija, s katero vas v greh zapletajo. To so dereči volkovi, torej se jih varujte.
Posebno pa tebi, ljubeznjiva mladina! ki še v svoji nedolžnosti živiš, kakor mlado jagnje na zelenem travniku, posebno tebi naj bo to povedano: Veliko zapeljivih volkov se znajde okoli tebe, ki te hočejo raztergati; zatorej se le zvesto derži Jezusa, tvojega dobrega pastirja — le on, in nihče drugi, te more obvarovati; obišči ga pogostoma in skleni se ž njim v sv. rešnjem Telesu. Bodi mu dobro drevo, ki veliko sadu prinese; zakaj ne vsak, kateri govori: Gospod! Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor voljo nebeškega Očeta in njegove zapovedi dopolnuje, le ta pojde v nebeško kraljestvo. Amen.
Pridiga za goil Marije device Snežnice.
(Marija, vzgled ponižnosti in čistosti.)
„Pridite, otroci! poslušajte me; strali Gospodo? vas bom učil." (Ps. 33, 12.)
V vod.
Ali veste, ljubi inoji! za lepo devico, v katero se je Bog sam zaljubil in jo za svojo nevesto izvolil ? Ali poznate nedolžno mater, katera je po porodn ravno tako čista ostala, kakor je bila pred porodom? Ali vam je znana tista čudna roža, katera je v naročji Boga Očeta zrastla in tako prijetno dišala, da je celo Jezusa iz sv. nebes k sebi privabila? Glejte, ljubi moji! to je Marija, usmiljena mati vseh pobožnih kristjanov in mogočna kraljica angeljev in svetnikov. Ona je po besedah sv. pisma, kakor drevo, ki na Libanu raste, ona je zala, kakor roža, ki na Sionu cvete, in čista in izvoljena , kakor bela lilija, ki se spomladi v juterni rosi blišči. — Zatorej pred njo položite svoje prošnje vi vsi, ki imate kaj na sercu, in jes vam obljubim, da ne bo zastonj; če vas hude skušnjave motijo in grešne zmote nadlegujejo, njej se priporočite, ki jih je že toliko rešila, ona tudi vas ne bo zapustila, če vas dušna suhota muči ali telesna moč zapušča, njej se obljubite, in vam bo pomagala, če je le Bogu v čast in vašim dušam v zveličanje. In ako meni ne verjamete, berite življenje svetnikov ali pa posvetne zgodbe, povsod bote našli, kolikim je ona nedolžnost obvarovala in koliko jih je pred pogubljenjem otela; ni ga časa, ne kraja, da bi bila ona komu pomoč odrekla, kdor jo je prav častil in se jej zvesto priporočal. Vendar ako hočete od nje uslišani in njenih priprošenj vredni biti, morate tudi tako živeti, kakor ona hoče, in se tako zaderžati, da se bote njej dopadli.
Torej pridite, ljubi moji! rečem vam z Davidovimi besedami, in učite se od Marije, vaše matere, modrosti in straha Gospodovega, učite se od nje, kako sveta, kako ponižna in čista je bila od mladih nog noter do ure njenega vnebovzetja. Zato vam bom Marijno ponižnost v vzgled postavil v I. delu, njeno čisto življenje pa vam bom priporočil v II. delu.
Ali prej se ne upam dalje govoriti, preden se ne obernem k tebi, Mati božja Svetinska; poln veselja hočem tvojo čast ozna-novati, poln gorečnosti hočem svojim poslušalcem praviti, kako ponižna in čista si ti bila, ter jih opominjati, da bi tebe posnemali, če blagosloviš mene in moje poslušalce; jes bom govoril, ti vodi naša serca, vi pa moji ljubi se pripravite in me zvesto poslušajte.
I. d e I.
Marija je bila prav iz serca ponižna; ker nikoli se ni povzdigovala, nikoli za boljšo štela, kakor so druge, ampak vse, kar je storila in kar se je nad njo videlo, vse je pričalo, da v njenem sercu ni nobene ošabnosti. Lepa je bila, pravi sv. pismo, kakor bela luna, ki se zmed temnih oblakov prikaže in tako zala, da je samemu Bogu črez vse dopadala; vendar se ni nikoli zavoljo svoje lepote povzdigovala in ni nobenega napuha kazala ne v obleki, ne v zaderžanji. — Oj, blagor tebi, St.-Bopertska fara! če so tvoji sinovi kaj Mariji podobni, in če se tudi tvoje hčere tako oblačijo in zaderžijo, kakor Marija; tedaj bo ona zmiraj za vas prosila, vas in vaše hiše varovala zdaj in v smertni uri in tudi enkrat pred sodbo božjo. Gorje pa tudi vam, če je ne bote častili ali če jo bote celo žalili s prevzetnim obnašanjem in nečimernim oblačilom.
Zatorej pridite, možje in žene! pridite fantje in dekleta! in učite se od Marije straha Gospodovega, učite se ponižnosti. Koliko žalosti mora ona imeti, ko vidi nekatere fante, ki imajo vsakega za norca, kateri ž njimi ne potegne in njihovih gerdih pogovorov noče več poslušati, in vsakemu revežu priimke dajejo, ki ne zna prav govoriti ali nima zdravih vseh udov! Kako težko jej mora djati, ko vidi nektere, da svojim starišem zmiraj nazaj govorijo in jim nič dobrega ne želijn, da tudi svojih duhovnov ne spoštujejo in vsakega pridigarja oponašati znajo! In kaj še le reče, ko jih toliko vidi, ki se celo iz spovedi in sv. obhajila šalijo in tiste zasmehujejo, ki večkrat svojo vest očistijo! „0 vi posvetneži! bode tem rekla, dolgo ste svojo glavo visoko nosili in moje zveste služabnike preganjali; zdaj pa bote ponižani in pomandrani, kakor se blato na cesti pomandra." Tudi okoli vaših oči se bo jelo mra-čiti in tudi vi bote Jezusa in Marijo klicali, pa ne bo ga nobenega na pomoč, da bi vašo dušo pred peklensko pošastjo rešil, ampak šli bote v večno temoto, kjer bote zdihovali in se kesali in ker-vave solze jokali, pa ne bo nobenega, ki bivam jih obrisal. Glejte! tako žalosten konec čaka vse prevzetneže.
Pa tudi ve dekleta! povejte mi vendar, kdo vas je tako zmotil, da nočete več Marijne ponižnosti posnemati, ampak da le v prevzetnosti svoje veselje iščete ? Le moškim očem se dopasti, je vaše prizadevanje, in nobena obleka vam ni zadosti nečimerna, nobeno sukno tako drago, da ga ve ne bi kupile in na se obesile. Iz domačega platna krila in rokavci vam več ne dopadejo, po šegi svoje poštene matere se oblačiti vas je sram; vse mora biti le pisano, vse ošlingano in po novi modi narejeno. Svojo glavo lišpati in pred zercalom se ogledovati, to je vaša skerb; da bi vsem dopadle in vseh oči na se vlekle, to so vaše želje; in če zapeljivci za vami gledajo in pravijo, da ste lepe ter vas hočejo na svojo stran dobiti, to je vaše veselje. — O takih štimanih deklet Jezus ne ljubi, in tudi
Marija ne; le ponižne device bodo njegove neveste in le one bodo se na njegovem gostovanju veselile: prevzetne in nečimerne ženske pa bodo prišle tje, kamur so bili prevzetni angelji verženi, kjer je grenka žlalost in smertna senca in kjer červ vedno serca grize, pa nikoli ne umerje. Zapomnite si vendar to, da zelo pisana roža ne ostane dolgo, ampak kmalu jo vterga eden ali drug; ravno tako tudi dekleta zlo nališpana večjidel razuzdancem v roke pridejo, ki ž njimi storijo, kar hočejo in jim podobo božjo omadeževajo.
Prosim vas torej v imenu Marije vse tukaj pred obličjem božjim zbrane: Bodite ponižni, pohlevni in krotki, in ne prevze-tujte, ne bahajte se. če vas kdo po nedolžnem obreka, nikar se zavoljo tega ne jezite; ampak kakor Marija recite: Naj se zgodi po božji volji, če vidite ošabno oblačilo, ki se vam ne spodobi, nikar ga ne poželite, ampak nosite se, kakor Marija, po svojem stanu in premoženju. In če ste tudi bogati, vendar nikar ne pozabite, da je bogastvo le od danes do jutre in da denar na unem svetu nič ne velja; tudi čast in lepa lica hitro minejo kakor jutranja megla, ki se po zemlji razkadi. Le eno je najboljše in vekomaj terpi: prijaznost božja in čisto življenje. O tem pa. kako čisto je Marija živela, bote slišali v
II. delu.
Sv. Ambrož pravi: Marija je bila devica ne samo na telesu, ampak tudi na duši, in njena čistost ni bila samo zunanja, ampak tudi znotranja. Tako nedolžna je bila, da se je celo angelja vstra-šila, ko jej je bil češčenje prinesel, da bo mati božja postala, in ga je polna sramožljivosti vprašala: „kako bi se to moglo zgoditi, ker nobenega moža ne poznam?"
Pridite, kerščanski mladenči in device! in učite se od nje, kaj se pravi nedolžno živeti. Vi večjidel mislite, da se nedolžnost le takrat zgubi, kedar v nečistost zabredete in svoje truplo ognju-site in ne veste, da Bog tudi v serce vidi. Devica, pravi sv. Pavelj, katera je namreč v resnici devica, misli le na to, kar je Gospodovega, in kako bi Bogu dopadla; zato vi niste več nedolžni, ki v svojem sercu radi gerde reči premišljujete, nad nespodobnimi željami veselje kažete in se drugemu spolu nastavljate, ampak imate omadeževane duše. Jezus sam vam priča, da vsak, kdor koga od drugega spola nespodobno in s poželjivostjo pogleda, stori velik in smerten greh. Vi fantje, ki vse noči okoli vasujete in v slabih družbah grešne kratkočase iščete, menite, da nobenega smertnega greha ne storite, če le nobene osebe ob poštenje ne spravite; oh kdo vam je ta spačeni nauk dal? Kdo vas je tako zelo omotil?V celem sv. pismu ne najdete kaj takega, ampak vse vam pravi, da nimate želeti nobene nespodobnosti, in kdor kaj takega poželjuje, nima deleža v kraljestvu božjem. — Ravno tako tudi ve dekleta, jem-
ljete ponočne vasovalce k sebi in ž njimi gotovo nič lepega ne govorite in ne delate, pa se vendar še zmiraj za nedolžne štejete, dokler nečistega djanja ne storite. O taka nedolžnost je za nič! Čemu je jabelko zunaj lepo rudeče, znotraj pa polno gnjilobe; kdo mara za-nj? Take ste tudi ve; čeravno ste zalega obraza in ljudje od vaše nesramnosti nič ne vejo, vendar deviškega venca ne bote nikdar dosegle. Le tista, ki celo nobenega gerdega znanja nima, in lehko reče, kakor Marija, da moškega spola ne pozna, le tista bo od nebeškega ženina izbrana in na njegovo svatovščino povabljena.
Pa tudi vi zakonski se učite od nje, da ne smete v svojem stanu vsega storiti, kar vam na misel pride in se vašemu pože-ljenju prileže. Tudi vam je zapovedano, da nimate želeti tuje žene, tudi vam je zakonska čistost naročena. Gorje torej vam, če od nobene postave nočete nič slišati; gorje vam, če ste v mutastem grehu zapopadeni, ki v nebo vpije in vam časno in večno srečo podkopava. Gerd je greh nečistosti, ki se v samskem stanu stori in Bog ga strašno kaznuje; vendar sedemkrat hujše bode se tistim godilo, ki zakonske obljube zvesto ne deržijo.
Pa da ne pozabim na Marijino čast, vam še to povem, kar sv. Ambrož od nje govori: „Vsa njena postava, pravi, je bila tako lepa, kakor njena čista in nedolžna duša." V svojem pogledu je bila tako sramožljiva, kakor angelj Gabrijelj, ki stoji pred božjim tronom; iz njenih ust ni bilo slišati ne kletve, ne kla-farije, in v njenem veselju ni bilo nič preglasnega smeha in posvetnega šuma.
O ljubi moji! ko bi tudi vi v svojem pogledu nič razuzdanega ne imeli! Ko bi se tudi iz vaših ust nobena klafarija ne slišala! Ko bi tudi vi v svojih šalah vedno Boga pred očmi imeli, kako veselo bi bilo tedaj na svetu in kako dobro bi se nam godilo tukaj in tam! — Pa vi ste sami svoji sovražniki in si jamo kopljete, v katero bote se prej ali poznej zvernili. Kaj božjega, kaj lepega slišati, vam kmalu preseda, posvetnih marnov pa se nikoli ne naveličate poslušati; sveto petje vam ne sega v serce, klafarske pesmi pa se povsod slišijo po hišah in njivah od moškega in ženskega spola; zato pa tudi gnade božje ni, greha skoraj več kakor peska in trave. In vendar če pride nedelja ali praznik, ali če pridete na božjo pot, kakor postavim danes, kako malo se jih pripravi, da bi šli k spovedi in k sv. obhajilu, da bi se svojih grehov očistili in z Bogom spravili. Koliko pa se stori pijančevanja, koliko nečistosti in drugih grehov, da je groza in strah!
Ali kaj vam bom dolgo pridigoval? Za dobre duše je malo besedi zadosti, razuzdanca pa se tudi dolga pridiga ne prime. Sv. Bernard pravi: Marija v nebesih kraljuje in na svetlih zvezdah je njen tron, angelji in svetniki jej strežejo, jo hvalijo in častijo." Častimo jo tudi mi ljubi kristjani! in bodimo ponižni in čisti,
kakor je ona bila; tako bomo tudi mi vredni postali, enkrat v nebesih v njeni družbi božje obličje gledati m Jezusa, njenega Sina, vekomaj vživati. Amen.
Pridiga za god sv, Lovrenca.
(Od življenja sv. Lovrenca,)
„Ti si me skoz ogenj poskusil, in nobena krivica ni bila v meni najdena."
(Ps. 16, 3.)
V vod.
V posvetnih dogodbah sem bral od nekega ajdovskega mla-denča, ki je pred očmi sovražnega kralja Porsena svojo desno roko na ogenj položil in jo tako dolgo v plamenu deržal, da je popolnoma zgorela. To pa je storil samo zato, da je svojo serčnost pokazal in ljubezen do svojega kralja na znanje dal. Vsi, ki so okoli njega stali, so se zavzeli in čudili rekoč: „Kaj je to? Veliko korenjakov, veliko močnih ljudi smo že videli, vendar tako serčnega človeka, kakor je ta, še nage oči niso videle!" Vso spodobno čast so mu skazovali, z obilnim blagom so ga obdarovali in ga tako rekoč na rokah nosili.
Kaj pa bomo ljubi moji kristjani! še le mi rekli, če ober-nemo svoje oči na svetnika, kterega spomin nam mati katoljgka cerkev danes pred oči stavi, na patrona te cerkve, na mogočnega mučenca sv. Lovrenca, ki ni samo ene roke ali noge, ampak ves svoj život pustil na razbeljenem ražnu peči in zgoreti, ki tega ni storil iz človeške hvale, ampak samo iz ljubezni do Boga in do svojega zveličanja se je v ognju očistil, kakor zlato, in nobene krivice ni bilo v njem najdene. Zato ga počastimo in hvalimo tudi mi danes, preglejmo njegovo življenje in videli bomo,
1.	kako neizrečene muke je terpel, kako goreče je Boga ljubil in kako čisto je živel, in potem
2.	bom vam ga vsem, zlasti pa vam, mladenči! v izgled postavil.
Bog! daj meni svojo gnado in pomoč, in ti, sv. Lovrenc! mi s svojo mogočno priprošnjo na strani stoj, da bom tvojo čast pomnožil in da si bodo moji ljubljeni poslušalci moje besede k sercu vzeli in me zvesto poslušali!
I. d e I.
Dve sto in petdeset let po Kristusovem rojstvu, ko je ajdovski cesar Valerijan na rimskem tronu sedel, in ukazal kristjane ne-
usmiljeno preganjati, posebno pa duhovne mučiti in moriti, so tudi sv. papeža Ksista in nekoliko drugih duhovnov k smerti vlekli. Sv. Lorenc, ki je to videl, se ne more od svojega častitljivega pastirja ločiti, serce se mu terga, z glasnim jočem za njim hiti in na ves glas vpije in milo zdihuje: „Oče, oh oče moj! kam greš brez svojega sina? Sv. mešnik božji, kam hitiš brez svojega služabnika ? S Čim sem te razžalil, s čim sem se zameril, da me zdaj zapustiš? Le poskusi me, ali sem vreden, da si me za svojega služabnika izvolil. Ne zapusti me, sv. Oče! lepo te prosim, ne zapusti me!" Prijazno se sv. papež ozre in mu ljubeznjivo odgovori: „Nikar tega ne misli, sinek moj! da bi te jes zapustil; tebe še čaka večje vojskovanje za Kristusovo vero, kakor mene in v treh dnevih boš za menoj prišel."
Glejte, ljubi kristjani! tako so v nekdanjih časih ljudje duhovne spoštovali, tako lepo so jih častili in tako radi ubogali, zato pa tudi ni bilo nič slišati od tistih grehov, pod katerimi zdajni svet omedljuje, ker ljudje le po svoji glavi in po svojih spačenih željah žive, duhovne pa le tisto ubogajo, bar se jim lehko zdi, dasiravno Bog sam v sv. pismu pravi: „Jes le pokorščino hočem, če mi te ne skažete, mi nobeden drug dar ne dopade."
Sv. papeža in njegove tovarše so k smerti ob glavo djali, sv. Lovrenc pa se je tri dni pripravljal. Kar je še bilo cerkvenih denarjev je med uboge razdelil; tudi drage cerkvene posode je predal, da ne bi neusmiljenim preganjavcem v roke padle, in kar je izkupil, je med revne razdelil. Ko je Rimski poglavar to izvedel, pokliče sv. Lovrenca pred se in mu ostro zapove, da cerkvene zaklade izroči, ker jih cesar za vojsko potrebuje. „Če mi nekoliko odloga daš, odgovori mu sv. Lovrenc, hočem ti najdražje reči pokazati, katere cerkev ima." In ko mu je to bilo dovoljeno, sklical je vse ubožce, med katere je cerkveno premoženje razdelil, vse slepe in kruljeve sirote in vdove, jih je pred cerkvijo po versti postavil in poglavarju rekel: „Pridi zdaj in poglej zaklade našega Boga; polno dvorišče zlatih in srebernih posod in drugih žlahtnih kamnov boš videl." Ko pa poglavar mesto denarjev in mesto zlate in sreberne posode vidi le revne siromake, se strašno razserdi, toda sv. Lovrenc ga tolaži in mu pravi: „Zakaj se jeziš? zlato, katerega ti toliko poželiš, je le slaba zapeljiva ruda, pravo zlato pa je božja luč, Jezus Kristus, čigar učenci so ti le revni siromaki; ti so veliko vredni zakladi, katere sem tebi pokazati obljubil."
Ko poglavar to zasliši, se še hujša jeza v njem vname, z zobmi zaškriplje in pravi: „Ti se z menoj norčuješ, ali le počakaj! Vem, da bi ti rad hitro umeri, ali tvoja smert mora biti počasna." Na to ga do nagega slečejo in neusmiljeno razmesarijo, ker pa le stanovitno Jezusovo vero terdi, ga na razbeljen rož položijo, in na žerjavici počasi pečejo. Oh! kolike so bile to bolečine, tega ne ve in ne more nobeden misliti, vendar on je vse voljno poterpel. Po
eni plati že ves pečen, lepo mirno grozovitnežu reče: „Po tej strani sem že dobro pečen, oberni me, da bom na obeh straneh dober, potem si lehko kos vrežeš in poješ, ako se ti poljubi!" In veselo je svoje oči v nebesa povzdignil, molil in prosil, da bi se vse rimsko mesto skoraj speobernilo in potem je med molitevjo lepo v Gospodu zaspal.
Glejte, tako vesela je smert pravičnega. Res, da je veliko, grozno veliko prestal, vendar kaj je terpljenje sedanjega časa, govori sv. Pavelj, proti prihodnji časti, katera se bo nad nami razodela. Sv. Avguštin pa pravi: »Mi se sicer vnemamo, kedar od nebeškega veselja govoriti slišimo, in vsi želimo, s svetniki se veseliti, ali križev in težav pa se tudi vsi bojimo; pa kdor s sv. mučenci terpeti noče, mu tudi v njihovo veselje priti ne bo mogoče."
Ako torej hočemo mi, ki smo tukaj v cerkvi sv. Lovrenca zbrani, enkrat njegovo svetlo obličje gledati, in ž njim se seznaniti, moramo ga tukaj v življenju posnemati, posebno pa vi, mladenči ! ga morate posnemati, ker sv. Lovrenc je že v vaši starosti tako lepega zaderžaaja bil. Kako pa ga morate posnemati, vam bom pokazal v
II. d e I u.
Sv. Lovrenc je bil, akoravno še silno mlad, od sv. papeža Ksista za duhovnega služabnika odločen iu s šesterimi blagoslovi posvečen zato, ker je bil nedolžen, kot angelj, in pohleven in lju-beznjiv, kakor mlado jaguje. Zato tudi ti, mladeneč! varuj in skerbi za oblačilo svoje nedolžnosti, da ga z nesramnim grehom ne umažeš; saj ni lepše stvari na svetu, ne žlahtnejše reči pred Bogom, kakor mladenčevo ali devičino čisto, nedolžno serce. Lepše kakor solnce se sveti belo oblačilo čiste nedolžnosti; zakaj solnce bo otemnelo, čista nedolžnost pa se bo vekomaj svetila. Ni veče sreče pod nebom, kakor v vedni čistosti živeti, pa tudi lepše reči mladeneč ali devica Bogu ne more darovati, kakor svoje čisto deviško serce; zakaj kdor se ne ženi in čist ostane, pravi sv. Ambrož, bode kakor angelj božji v nebesih, in kdor čistost ljubi, bode prijatelj nebeškega kralja.
Ali ah, kolika žalost! kako majhno je število odraščenih mla-denčev, kateri še po poti nedolžnosti hodijo in niso svojega de-vištva zapravili. Nečistost je cele okolice in dežele tako oskrunila, da že skoraj ni najti pridnega, zdravega fanta, ki svoje čistosti ne bi bil zgubil. Ta pregreha je mladenčem vso lepoto vzela in možem vso moč požerla, kakor merzel sever mlado evetje pomori; in ker poštenih mladenčev ni, tudi pravičnih in čverstih mož ne bo, „zakaj prešesten zarod, pravi sv. pismo, nima globoke korenine, ne terdnega debla." — Mladeneč! ki se bojiš globoke jame, katero ti nečistost nastavlja, ne poslušaš zapeljivih tovarišev, ki pravijo,
da nečistost ni greh; oni so najemniki tiste lažnjive kače, katera je naše perve stariše zapeljala, ko je rekla, da ni greh prepovedani sad jesti. Vprašaj take krive preroke, ali ubijati in krasti tudi ni greh, kar peta in sedma zapoved prepovedujete? Ali ni ravno tisti Bog, ki je dal peto in sedmo zapoved, tudi v šesti zapovedi prepovedal :' ne prešestuj! „Ko bi tudi angelj prišel in te kaj takega učil, pravi sv. Pavelj, ne smeš mu verjeti, zakaj on je preklet"; koliko manj še le smeš razuzdanim zapeljivcem verjeti.
Pervi kristjani so se nečistega greha bolj bali, kakor naj-grozovitnejše smerti, in cerkvene zgodbe nam pripovedujejo od nekega mladenča, katerega so neverniki neusmiljeno mučili, da bi sv. vero zatajil, pa nobena muka ga ni premagala. Zdaj si ostudni sodnik zmisli, mladenča ob čistost pripraviti, češ, ako bo v ta greh zapeljan, bode tudi vero zatajil. Ukaže ga v lep vert na mehko pernico položiti in z židanimi traki privezati, da bi si ne mogel pomagati. Potem pošlje nesramno deklico, vso lepo olišpano, da bi ga v nečisti greh pripravila. Vse je poskusila in vse je bilo zastonj , zato ga hoče v greh posiliti. In ker se revež drugače ni mogel braniti, odgriznil si je kos jezika ter s kervjo nesramnici v zobe pljunil. Tako je zapeijivko odgnal ter si vero in nedolžnost ohranil. Zdaj pač takega mladenča ne bi našli, ko bi ga po dnevi z lučjo iskali.
Sv. Lovrenc je strašne bolečine terpel, vendar je molčal, molil in Boga za svoje sovražnike prosil; kako gerdo pa zdaj ljudje vse prekolnejo, kar ni po njihovih mislih. Strah je slišati že pastirje na paši, kako hudičujejo, nedolžno živino hudemu izdajajo, pa nič ne pomislijo, kaj govorijo. Kaj bi bilo, ko bi se vse to zgodilo, kar oni pravijo. — Še večja groza je slišati razberzdane mladenče, ki po nemško in slovensko preklinjajo in čudne, neznane besede izgovarjajo, pri katerih bi jim lasje po konci vstajali, ko bi za-stopili, kaj da govorijo. „Tak človek je vreden, piše sv. Jakob, da mu jezik segnije," Zatorej, če hočeš pošten biti, varuj se gerde besede, kakor živega ognja. Človek gerdih besedi je tudi gerdega serca, torej se varuj tudi takih ljudi, ki radi preklinjajo.
Da; varujte se vsi, pošteni mladenči, in ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami; zakaj le tisti, poje kraljevi prerok, le tisti, ki ima nedolžne roke in čisto serce, ki se ne peča z ne-čimernimi rečmi, bode v nebesih prebival. Amen.
Pridiga pri novi meši preč. gosp. Jožefa Zal o kar v €torjah.
(Duhoven — namestnik Kristusov; gov, J. A.)
„Namesto Kristusa smo tedaj poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal. Prosimo namesto Kristusa, spravite se z Bogom!"	(2. Kor. 5, 20.)
V vod.
Kakor se kaže, bo letošnja letina, kar poljske pridelke zadeva, nekako srednja; le če bo jesen dolga in gorka, se zna bolj na dobro stran oberniti. Pa Bogu bodi livala tudi za srednjo letino. Še bolj pa moramo letos Bogu hvaležni biti za nenavadno dobro žetev na duhovnem polji. Opomnim vas le na nedavno minulo sveto leto, ki je gotovo veliko sadu obrodilo za nebesa. Po vseh farah so verni kristjani z veliko vnemo polnili cerkve, oblegali spovednice in pristopali k sv. obhajilu in gotovo jih je veliko takrat storjenim sklepom in obljubam do danes zvestih ostalo. Bog jih tudi naprej ohrani^ pri tej dobri volji.
Še veče veselje pa nas mora prešinjati, če pomislimo, da je Bog letos našo kranjsko deželo in škofijo tako blagoslovil, da je 18 novih mešnikov v svoj vinograd poslal, kar se že veliko let ni zgodilo in kar se morebiti leta in leta več zgodilo ne bo. Kakor se od vročine in suše razbeljena in razpokana zemlja po zdatnem dežju zopet oživi in pokrepča; tako se bo lepo število letošnjih novomešnikov prileglo za našo škofijo, kterej duhovnov od leta do leta bolj primanjkuje.
Že ste slišali, ljubi moji poslušalci, od več novih maš, ktere so se pretečene tri nedelje obhajale tukaj po Gorenjskem in v vašej okolici. Bile so nove meše v Radoljici, v Kamnigorici, v Železnikih, v Selcih, na Dovjem in v Kranjskigori. — Danes pa se bodo opravile zadnje tri nove meše za letos; in sicer ena v Radomljah pri Kamniku, ena v Doberničah in ena tukaj pri vas.
Ja, tudi vi, ljubi farmani Gorjanski, tudi Vi ste danes tako srečni, da imate novomešnika med sabo; pripeljali smo ga v slovesni procesiji sem v cerkev, da bo danes pervikrat opravil najsvetejšo daritev v domačej cerkvi, kjer je pred 25 leti zakrament sv. kersta prejel. — Ce dva stopita v sv. zakon, to veselje le bolj zadeva njune družine, sosede in prijatlje; nova meša pa je veselje, čast in sreča za vso faro. Se ve, da to veselje še bolj zadeva sorodnike novomešnika in pred vsem najbolj tiste , ki so za Bogom največ pripomogli, da je novomešnik svoj namen dosegel. Zatorej pozdravljam najprej vas, oče novomešnikov! Blagor vam, ki ste
dočakali danešnjega dne. Veliko ste delali, skerbeli, trudili in potili se, in glejte vaš trud ni bil zastonj — vaš sin je postal mešnik. Bolj vam bi ne bil mogel poverniti vaših skerbi, kakor s tem, da je stopil v službo Gospodovo! Pač pogrešam daues eno, ki je z novo-mešnikom največ terpela, pogrešam namreč njegovo mater, ktero je Bog že davno k sebi poklical. O kako je želela videti danešnjega dne, o kako bi se bila danes veselila, gotovo bi bila solze veselja danes pretakala — ali Bog ni tega pripustil. Upamo pa, da se danes tam v nebesih te slovesnosti v duhu z nami veseli!
Pozdravljeni bodite, preč. g. domač župnik! Blagor vam, ki že tukaj gledate sad svojega truda. — Pred 25 leti ste g. novo-mešnika kerstili, pač niste mislili, da ga bote še kot mešnika k altarju spremili!
Veselite se vi, kerstili in birmski botri, glejte, tisti Jožek, kterega ste deržali pri sv. kerstu in pri sv. birmi, je deržal takrat storjene obljube in je zdaj mešnik, da bo prosil za vas.
Veselite se bratje in sestre novomešnika; dali ste enega zmed sebe Gospodu, da kliče blagoslov božji črez vas.
Pa ne samo Vi farmani Gorjanski in posebno bližnji sorodniki novomešnikovi imate vzrok danes veseliti se; veselimo se tudi mi duhovni, ker smo dobili enega pomagovalca več v naših opravilih ; veseli se vsa ljubljanska škofija, ki ima zopet enega delavca več — vesele se pa danes tudi nebesa, ki so dobile zopet enega, da jih bo pomagal polniti; veseli se Marija, ker je dobila zopet enega, ki bo pomagal razširjati njeno čast — vesele se angelji, ki so dobili tovarša, ki bo vidno opravljal njih službo — z eno besedo veseli se danešnjega dne zemlja in nebo — žaluje pa in se trese samo pekel, ker je zopet vstal eden, ki bo kraljestvo teme pokončaval in razdiral!
Da bi k splošnemu veselju danešnjega dne tudi kaj pripomogel , je novomešnik mene za pridigarja naprosil in povabil. Dasiravno je tako opravilo silno težavno (se vendar nisem obotavljal) si vendar nisem upal te prošnje odreči, ker sem se spomnil, kako se mi je samemu o novi meši hudo za pridigarja godilo !
Ali druga skerb, drugo vprašanje je bilo to, kaj pa hočem govoriti pri tej priliki, kaj povedati o duhovskem stanu — njega svetosti, časti in imenitnosti — o duhovski službi pravim, o kteri je en sv. Janez Krizostom 6 bukev, o kteri sta sv. Gregor Papež in sv. Ambrož cele bukve popisala!
Kakor sem tudi mislil, se mi je najbolj primerno zdelo govoriti o tem, daje duhoven namestnik Kristusov; — kakor ga imenuje sv. Pavelj v II. listu do Korinčanov: Namesto Kristusa itd. ali kakor Kristus sam pravi: Kakor je oče mene poslal . . .
Preljubi! Duhoven je namestnik Kristusov. Tako ga tudi vi imenujete. S to besedo je vse povedano: Čast, oblast, imenitnost in odgovornost duhovskega stanu. Hočem vam torej
kolikor mogoče v kratkem pokazati, kako je duhoven namestnik K r i s t u s o v. — In ker nam sv. 4. evangelisti Jezusa posebno včveterem obziru in na 4 strani pred oči stavijo: namreč kot človeka, kralja, duhovna in Boga — hočem tudi jes duhovna v teh 4 zadevah pokazati. In glejte, kaj je pobožna znajdenost sv. cerkve storila; to čveterno čast Kristusovo tudi priprostim ljudem v spomin vtisniti, je izvolila prikazen Ecehijela, preroka od sv. 4. živali in zaznamnuje Kristusovo delavnost po človeški natori z angeljem v človeški podobi — Kristusovo kraljevo čast in poslavje s podobo leva; njegovo duhovsko službo s podobo vola — njegovo delavnost po božji natori s podobo orla!
Tako vam bom tudi jes danes duhovna v teh 4 podobah pred oči postavil in povedal, na kakošne dolžnosti te podobe opominjajo duhovne in verne kristjane!
Preljubi! — Pervikrat danes govorim s tega sv. kraja — morebiti tudi zadnjikrat! Torej imejte poterpljenje z menoj, če bo tudi pridiga malo daljša, kakor navadno! Bog je moja priča, da želim z danešnjo pridigo koristiti novomešniku in vam. Ker pa brez božje pomoči nič ne opravimo, ker ne tisti, ki sadi, ne uni, ki priliva, nič nista, ampak Bog, zatorej te prosim novomešnik v poroštvo božjega blagoslova za Tvoj novomešniški blagoslov!
Razlaga.
I. Sv. evangelist Matevž nam popisuje delavnost našega Zve-ličarja bolj po njegovi človeški natori in začenja svoje evangelije z Jezusovim rodovinskim deblom, ko pravi: Bukve rodov Jezusa Kristusa sinu Davidovega, sinu Abrahamovega! Zato mu dajejo sv. razlagavci izmed 4 Ecehielovih žival podobo angelja človeka.
Duhoven, namestnik Kristusov se ima ljudstvu kazati tudi v tej podobi.
Duhoven je človek. O ne pozabite tega, verni poslušalci! Duhoven je človek. S škofovim posvečevanjem ni slekel človeške na-tore, ni odložil človeških slabost, če tedaj nad duhovnim kterikrat kaj napčnega zapazite, oh ne obsodite ga precej — imejte poterpljenje ž njim in mislite si, da pod duhovno suknjo nosi človeško meso, da je skušnjavam, grehu in padcu izpostavljen, kakor vsak drugi človek.
Duhoven je pa ali bi vsaj imel biti tudi angelj vernemu ljudstvu; bi imel pri tem angeljsko službo opravljati. — Kar angelji nevidno v naš prid delajo, to dela duhoven vidno in umljivo. Dober duhoven je vidni angelj varh rasteči mladini, posebno šolskim otrokom. O kako lepo je videti, kako dober duhoven vodi otroke na pravo pot, kako jih varuje pred zapeljivci, kako jih svari in opominja. O koliko otrok bi se zgubilo, časno in večno nesrečnih postalo, kako bi ne imeli skerbnega duhovnega pastirja, ki kakor
Slov. prijatelj.	18
angelj varuh čuje nad njimi in velikokrat ravno še ob pravem času pristopi in jih obvaruje brezna, v kterega že lete !
Dober duhoven je tolaživni angelj v spovednici in pri bolniški postelji. On je kakor usmiljeni Samaritan v danešnjem evangeliju , ki ranjenim na duši rane celi, jim olja in vina božje besede in odvezo sv. pokore deli in jih tako zopet v stan milosti božje postavlja. — On je tolaživen angelj pri bolniški postelji. Bolnik ima morebiti dobro postrežbo , umnega zdravnika, sočutne sorodnike in prijatlje; ali potolažiti ga nobeden tako ne more, kakor le duhovnik, ker mu odveze dati, njegovo vest polajšati in straha pred sodbo nobeden drug odvzeti ne more, kakor le duhovnik!
Ljubi novomešnik moj ! S poklado škofovih rok in s sv. ma-ziljenjem si postal namestnik Kristusov in kot tak stojiš pred ljudstvom v podobi človeka-angelja. O nikdar ne pozabi, da z meš-nikovim posvečevanjem nisi izlekel človeške natore, človeških slabost. Torej si vsaki dan prizadevaj, da krotiš hudo poželjenje in mesene strasti, da imaš pa tudi usmiljenje z mesenim ljudstvom, kedar pade, kedar greši, ker sam skušaš vsakdanje slabosti in padce. Podoba angelja naj te opominja, da si z duhovskim stanom angeljsko službo prevzel, da se vedeš kot vidni angelj varh posebno šolskim otrokom pa tudi odraščeni mladini; da seskazuješ angelja vodnika grešnikom v spovednici, angelja tolažnika bolnikom na bolniški postelji! O koliko veselja te čaka, če bodeš videl, kako te otroci ubogajo in tekajo za teboj; o koliko veselja, če bodeš pičene od peklenske kače v spovednici ozdravil ali oropane od hudobnih za-peljivcev gotovega pogina zopet rešil. O koliko veselje, če bodeš marsikterega na smertni postelji še otel in v nebesa spravil, ki bi bil sicer pogubljen!
Vi pa, preljubi poslušalci! imejte svoje duhovne pastirje kot vidne angelje varhe, poslušajte jih, ubogajte jih. Bodite pokorni sprednikom (duhovnom), zakaj oni čujejo, kakor taki, kteri bodo za vaše duše odgovor dajali, da z veseljem to delajo in ne zdi-hovaje, to bi namreč ne bilo dobro za vas. (Hebr. 13, 17.) Če jih pa zaničujete, vam Gospod ne bo prizanesel in kakor pravi vaš angelj varh vas bodo tudi vaši duhovni pastirji tožili in obsodili enkrat pri sodbi. Ali je pač veča neumnost kot ta, če dobro veste, da vas duhovni prav uče, pa jih ubogati nočete; če ste bolni na duši in veste, da vam duhovni radi in lahko pomagajo, pa se jim ne pokažete; če ste bolni in v smertni nevarnosti, pa se jih morebiti še branite.
II. Sv. evangelist Marka popisuje v svojem evangeliju Jezusa Kristusa v njegovi kraljevi časti in začenja svoj popis s pridigo sv. Janeza Kerstnika ob reki Jordanu v puščavi. Ker je pa kralj živine lev in ker tudi navadno v puščavah prebiva lev; zato so cerkveni razlagovavci sv. Marku pridjali zmed 4 živali leva.
In duhoven je namestnik Kristusov. Mora ga nadomestovati
tudi po tej strani, tudi v njegovi kraljevi časti in oblasti. In res duhoven kot namestnik Kristusov je kralj
a)	v spovednici. Kakor le kralji oblast imajo jetnike zapirati ali izpuščati, jih v verige kovati ali jih jim zopet odvzeti; tako tudi le duhovni od Kristusa oblast imajo grehe zavezovati ali razvezovati; odpuščati ali zaderževati.
b)	Duhoven mora biti kralj v tem, da svoje podložne v vojsko pelja in se sam pred njimi vojskuje.
c)	Duhoven mora biti kralj, da podložne podučuje, jim prave in koristne zapovedi daje.
Ljubi novomešnik moj! Glej z mešnikovim posvečevanjem si postal kralj — in lev sv. Marka naj te vedno spominja, da se tudi kot kralj obnašaš. Bodi kralj in sodnik v spovednici; bodi usmiljen ali tudi nikar ne odjenjaj, kedar vidiš, da so puntarji še bolj pre-derzni. Bodi kralj in vodi svoje podložne zoper dušne sovražnike. Kjer nevarnost zapaziš, tje oberni vso svojo moč. Druge vodi v vojsko — pa se tudi sam vojskuj zoper svoje skušnjav. Povzdiguj svoj glas kakor lev na prižnici zoper vkoreninjene pregrešne navade. Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi priložno ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsem poterpljenjem in ukom. Pa glej, da ko druge učiš, sam ne bodeš zaveržen! Nikar pa se ne boj, kako bodeš ljudstvu govoril. Prosi in duh modrosti ti bo dan, dal ti bo Bog tisto uro, kar imaš govoriti. Mojzes je jecljal in se je branil iz-raeljskemu ljudstvu govoriti, pa Bog je bil ž njim in celo veliko ljudstvo je srečno pripeljal skoz puščavo. — Jan. Viane, fajmošter v Arsu na Francoskem, ki je še le 1. 1859 umeri, ni bil sloveč pridigar , pa so vendar iz vsega Francoskega ljudje k njemu hiteli, pri njem dolge spovedi opravljali. — Če Bog milosti ne da, najbolj sloveči pridigar nič ne opravi! V Boga v križanega zaupaj in v tem bodeš zmagal.
Ti pa, verno ljudstvo! poslušaj in ubogaj svojega kralja, svoje duhovne pastirje! Brez skerbi hodi za njim, kamur te pelje, saj te ne bo zapeljal, te zapeljati ne more. In ko bi se tudi kterikrat zgodilo, da bi sam ne storil, kar uči, stori, kakor Jezus pravi, po njegovih besedah, ne po njegovih delih. Kaj pa hočem od vas reči, nesrečni kristjani, ki nočete poslušati svojih pridigarjev. Nič drugega ne rečem: Ste že obsojeni! Zakaj Kristus sam pravi: Vi niste iz Boga, ker ne poslušate božje besede. Pa še to postavim: Le branite se božje besede, le proč ostajajte, proč hodite od pridig in kerščanskih naukov; saj se jih bote lehko ubranili. Morebiti kmalu pride čas, ko bi radi poslušali, pa ga ne bo, da bi vam oznanoval božjo besedo, da bi lomil kruh večnega življenja.
Toda stopimo dalej in pokažem vam tretjo podobo.
III. Sv. evangelist Lukež nam popisuje v svojem evangeliju Jezusa kot višega duhovna po redu Melhizedekovem, in ker tudi
svoje evangelije začenja z daritvijo Caharijevo, zato so mu cerkv. razi. pridjali podobo vola.
In glejte, duhoven kot namestnik Kristusov mora tudi darovati. Kristus je daroval sam sebe na lesu sv. križa, je kot klaven dar vzel grehe sveta na svoje rame, jih nesel venkaj iz mesta in je s svojo smertjo raztergal dolžno pismo, ki je bilo zoper nas, ga je nabil na križ in nas sprijaznil z nebeškim Očetom. In to daritev je ukazal ponavljati svojim učencem in njih naslednikom vse dni do konca sveta. (Sv. prerok Malahija). Dolžnost duhovna je tedaj, da vsaki dan daruje nebeškemu Očetu njegovega preljubega Sina, da ga daruje za svoje grehe in grehe celega ljudstva. Veliki duhoven stare zaveze je na dan sprave sklical na daritevno žival najprej svoje, potem grehe celega ljudstva. Tako mora tudi duhoven nove zaveze vsaki dan darovati po besedah sv. Pavlja najprej za svoje grehe, potem za grehe ljudstva.
Pa ne samo Jezusa mora duhoven darovati vsaki dan nebeškemu Očetu, ampak po njegovem zgledu mora tudi sam sebe Bogu darovati, mora pripravljen biti za svojo čredo tudi življenje dati. Veče ljubezni nobeden nima, kakor tisti, ki je pripravljen za brate svoje življenje dati. (Jan. 15,13.) Pravi duhovnik ni najemnik, ki bi le ovce pasel zavoljo njih volne, on je dober pastir, ki življenja da za svoje ovce. Življenje pravega duhovna je ne-pretergana daritev, in koliko jih je že življenje dalo v svojem poklicu. Ob času kuge, černe smerti imenovane, drugo pol. 14. stol. pod ces. Karol. IV. je padlo sto tisoč frančiškanov — ob času kolere na Notranjskem 14 duhovnov — koliko za kozami, za vročinsko boleznijo, ktere so pri bolnikih nalezli. Duhoven ni nikoli sam svoj; on se žertvuje za svoje ljudstvo. Iz najboljšega spanja, od jedi, od najprijatnejše družbe mora vstati in iti. Največ duhovnov je smert storilo v službi in zavoljo službe.
Ljubi novomešnik moj! Podoba vola naj te vedno opominja, da si z mešnikovim posvečevanjem prevzel življenje polno žerto-vanja in zatajevanja. Od zdaj nisi več sam svoj. Tvoje življenje mora biti darovano po izgledu Jezusovem v prid vernega ljudstva, v njih zveličanje. Bodi dober pastir, ne najemnik. Stan, kterega si danes nastopil, ima res marsiktere prijetnosti, pa še več težav in zatajevanja in žertovanja. Kakor so meni pridigar pri novi meši rekli, da je venec novomešniški sicer lep, pa vendar ni brez ternja, tako te bo tudi večkrat zbodlo v tvoji prihodnji službi. Pa serčen bodi! Daruj se po Jezusovem zgledu vsaki dan pri sv. meši z Jezusom vred. In če padeš in umerješ v spolnovanji svojih dolžnosti, blagor ti. Ja častno za vojščaka, ki pade v vojski za cesarja in dom, je še lepši za duhovna, ki umerje v svojem poklicu. Bodeš zgubil tu življenje za Kristusa, bodeš našel boljšega tam.
Ti pa verno ljudstvo! spoštuj svoje duhovne; pomisli, da je duhoven srednik med teboj in med Bogom. Ko ti delaš in se pehaš,
on prosi, on daruje za tebe! O koliko bi jih bilo že pogubljenih, ko bi duhovni ne maševali za nje, o koliko mest, vasi in hiš bi ne stalo več, ko bi duhovni ne maševali! Verno ljudstvo, glej duhoven se daruje za tebe, daj mu tudi, da bo lehko živel; on, ki služi oltarju, naj tudi od oltarja živi. Nikar mu ne očitajte, če kak boljši grižljej sne, saj je terdo zaslužen!
Pa poglejmo še 4. podobo.
IV. Sv. evangelist Janez ima podobo orla. Drugi evangelisti so, da govorim z besedami sv. Avguština, z našim Zveličarjem le bolj po zemlji hodili, sv. Janez pa, kakor da bi mu merzelo po zemlji hoditi, se je spel kakor orel, je zletel na višave in je prišel do njega, od kterega je zapel: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda.
Preljubi! Orel je ptič, ki gnjezdi po visokem pečevji v pustih neljudnatih krajih, se med vsemi tieami najviše proti nebu povzdigne in najdalje v solnce gledati zamore. In glejte, ravno ta ptič je lepa podoba pravega duhovna. Pravi duhoven mora samote ljubiti, veliko moliti in s premišljevanjem se vzdigovati k Bogu, višji in pogosteji kakor navadni ljudje; z eno besedo mora bolj za duhovne dobrote skerbeti, kot za posvetne; zato se tudi imenuje duhoven. Duhoven res ne vživa veselja zakonskega stanu in družinskega življenja, zato je pa tudi bolj prost in, ker ni razdeljen, bolj skerbi, kar je Gospodovega in kako bi Gospodu dopadel. Zato je pa tudi duhoven vedno in tiho očitovanje mesenemu svetu. Duhoven s svojo zderžnostjo tiho pa očitno svetu pridiguje, da je še kaj višega, kaj boljšega, kakor nizko, pozemeljsko meseno poželjenje!
Sklep.
Pa ne bom vas dalej zaderžaval; naj hitim k sklepu. Pokazal sem danes vam in novomešniku pod podobo angelja-človeka, leva, vola in orla težke dolžnosti, ktere je duhoven z mešnikovim po-svečenjem prevzel, pa tudi ktere dolžnosti ta čveterna čast in oblast mešnikova vam naklada. Novomešnik je to vse že prej slišal in vedel, ali povedal sem danes posebno zavoljo vas, da spoznate, kako velika oblast je duhovnom dana, pa tudi kako velika butara jim je naložena.
Morebiti je ravno ta velika butara tebe, ljubi novomešnik! tudi strašila, da si se obotavljal, jo sprejeti. Ali nikar se ne straši. Morebiti si le gledal težave duhovskega stanu, pa nisi pomislil, da ima duhoven tudi veče pomočke, da zamore dolžnosti svojega stanu spolnovati. Že z mešnikovim posvečenjem si prejel posebno milost k temu in od danes naprej bodeš lehko vsaki dan sklenil se s Kristusom pri sv. meši in s Kristusom bodeš vse premagal, če je Kristus z nami, kdo bo zoper nas? In če te delo straši, glej na plačilo ! Saj veš, kaj je Kristus svojim aposteljnom, delavcem v nje-
govem vinogradu obljubil? On je rekel: Slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stotero prejel in večno življenje dosegel! (Mat. 19, 29.) Torej serčen bodi! Si za drevo prijel, nikar ne glej več nazaj. Če si tudi marsikaj zapustil, posvetno vživanje si odrekel, naj ti nebo žal! Gospod, kteri te je poklical in v čigar službi bodeš zdaj delal, je bogat in vsemogočen. Ou te bo poplačal in sicer stotero in kar je še največ, dal ti bo večno življenje, če mu zvest ostaneš do konca. Kaj hočeš še več! Vitam aeternam; regnum coelorum! Več ti še sam Bog dati ne more!
Pred nekaj leti sem prašal prednika Trapistov iz Bosne, zakaj da je faro pustil in v tako ojster red se podal! In on je rekel: Propter regnum coelorum! zavoljo nebeškega kraljestva! In zakaj smo mi stopili v duhovski stan, zakaj novomešnik ? Propter regnum coelorum! zavoljo nebeškega kraljestva. To preljubi! naj bo vselej naš namen pri vseh naših delih: Regnum coelorum! To naj bo tvoje geslo ljubi novomešnik moj: regnum coelorum! To naj bo vseh vaš namen, duhovni sobratje; to vseh vas keršč. poslušalci. Vse za Boga in nebeško kraljestvo in potem bo vse prav se izšlo. Razšli se bomo sicer danes na vse strani, ali srečni in veseli se bomo snidili na dan sodbe!
Tedaj še enkrat ljubi novomešnik moj, ljubi moji poslušalci: Vse zavoljo Boga in nebeškega kraljestva: propter regnum coelorum! Amen.
Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij*
O političnih, cerkvenih in kulturnih razmerah Moravije in Pannonije v drugej polovini devetega stoletja se je od Dobrovskega do danes mnogo pisalo in ga menda razven zamotanega vprašanja o povstauku ruske države ni predmeta v slovanskej zgodovini, ki bi bil domače in tuje učenjake bolj zanimal, a gotovo nobenega, ki bi večjo literaturo bil porodil. O znanstvenej vrednosti vseh teh mnogoštevilnih proizvodov, od drobnega članka do obsežne knjige, nam ni nakana tu govoriti ali recimo vendar, da jih je poleg marsikterih, kojim je zagotovljeno za vse dni častno mesto, tudi dosti, ki strogim zahtevam znanstvene kritike ne ugajajo in cel6 nekoliko, kterim je utisnen na čelo pečat dilletantisma v najslabšem smislu. Premišljeno in temeljito pak uče tudi tu zgoli
* Sledeči sestavek je slavni profesor v Gradcu, č. g. dr. Krek v najnovejšem listu lepoznanskega časopisa „Kres" priobčil. Naj čč. gg. iz njega vidijo, koliko je sv. Method za sv. reč prestal. Pri tej priložnosti priporočamo časopis „Kres".	A. E.
oni učeni pisatelji,, kteri se ne naslanjajo samo vestno na izvirnike, ampak so tudi kos je bistroumno oceniti ter je vsled tega uporabiti po njihovej pravej vrednosti in zanesljivosti. Ali prav to je jako težaven posel in mimo drugega uzrok, da še danes o delovanji slovanskih blagovestnikov nismo v vseh točkah do dobra podučeni in utegne to in ono cel6 za vselej temno ostati, ako ne pridejo novi izvori preiskovanju na pomoč. Nekaj takega gradiva in sicer dokumentalne cene se je zadnjič našlo v zborniku papeških pisem britanskega museja (British Museum) v Londonu, ktera je prepisal Mr. Edm. Bishop za „Monumenta Gsrmaniae", a učeni svet z njimi pobližje seznanil P. Ewald v „Neues Archiv der Gesellschaft fiir altere deutsche Geschichts-kunde V. pg. 275—414 in 503—596, Hannover 1880". Kolikor sega vsebina teh listin sploh v zgodovino slovansko je kratko pa dobro razloženo v Jagičevem „Archiv f. slav. Philol. IV. 707 do 710", listine same pak sta po Bishopovem prepisu kritično priobčila gospoda dr. Fr. Miklošič in dr. Fr. Rački v XII. zvezku „Starin" (v Zagrebu 1880) str. 211—223 pod naslovom: „Novo nadjeni spomenici iz IX. i XI. vieka za panonsko-moravsku, bn-garsku i hrvatsku poviest".
Nam je na tem mestu le za ona pisma, ktera v misel jemlj6 sv. Methodija in se ve da tudi moravske in pannonske razmere, s kterimi je življenje tega velikega moža, kakor vsi vemo, najožje združeno. V tem oziru so važna nektera pisanja papeža Ivana VIII. (872-882) in Štefana VI. (885—891), ali predno o njih poročamo je treba nekoliko uvodnih besed, da jih bode lažje razumeti.
Najhujši zopernik Methodiju postalo je bilo nemško višje du-hovenstvo, osobito odkar ga je papež Hadrijan II. (867—872) za pannonskega in moravskega nadškofa 1 bil posvetil (1. 870. ali 871.) in je slovenska služba božja bila z dovoljenjem papeževim vpeljana2
1 Papež Ivan VIII. piše (14. dne. jun. meseca 879. 1.) Svetopolku mo-ravskemu : „Methodius vester archiepiseopus ab anteeessore nostro Adriano scilicet papa ordinatus" — in isti dan Methodiju samemu „Roverendissimo Methodio, archiepiseopo Pannoniensis ecclesiae", dočim ga ima za nadškofa moravskega v pismu, junija meseca 880. 1. Svetopolku poslanem: Confratre nostro Methodio reverendissimo archiepiscopo sanctae ecclesiae Moravensis .... veniente. Prim. n. pr. Migne Patrologiae cursus completus; ser. II. tom. 126: Joannis papae VIII. epistolae et decreta Nr. 238 , 239 , 293. Prav tako imajo drugi izvirniki in sicer toliko domači kolikor tuji Methodija ali za moravskega ali za pannonskega nadškofa, kar naj samo gredoč omenjamo.
1 Porok temu je Hadrijanov list Rastislavu, Svetopolku iu Kocelju v tako
zvanej pannonskej legendi o sv. Methodiji, v kterem papež slovensko liturgijo odobruje in dovoljuje ter jim pošilja Methodija „muža sT>vršena razuim>m i pravo-vertna, da vy učitfc, jako že jeste prosili, sikazaja krtnigy vi jazjkT> vašb"; Vita sancti Methodii cap. 8. — Sa izvirnik je bil mnogokrati natisnen; izborila je vzlasti izdaja „Vita sancti Methodii rusaico-slovenice edidid Pr. Miklosich, Vidobonae 1870" in „Život sv. Methoda" v „Prameny dejin českyeh. I. Životy svatych, v Praze 1871 str. 39—51 ter Bielowskega Žywot š. Metodego v „Mo-
po vsej metropoliji, Methodijevej oblasti izročenej. Nevolja nemškega duhovenstva vzlasti nadškofa solnograškega je bila vsled te spremembe v cerkvenih zadevah panonskih prav tako velika, kakor veselje slovenskih stanovnikov iskreno ter opravičeno, in resnične so besede letopiščeve: radi bjša Slovčne, jako sljšaše veličija božija svojimi jazykomt1 Delovanje solnograških duhovnov niti tu niti v sosednjej Karantaniji ni imelo prijateljev med n&rodom in jim je bilo najmanj koristno, da so rajše davke pobirali nego služili svojemu vzišenemu poklicu, ne spomnivši se zlatih besed velikega Anglosaksonca Alkuina nadškofu solnograškemu Arnonu pisanih: esto praedicator pietatis, non decimarum exactor.2 Sloveui pak so baš glede davka solnograškim crkvenim velmožem se dolgo terdo-vratno upirali in z nekakim posebnim poudarjanjem nam je leto-pisec poročil o onem solnograškem nadškofu, kteri je bil prvi in sicer še le sredi XI. stoletja vso desetino od Slovenov pobral: hic primus decimas constriniit reddere iustas Sclavorum gentem sub se rectore manentem.3 Te in marsiktere druge nezgode je bilo zdaj konec in vrhu tega je domači jezik prišel do pravice, kakoršue rimska stolica niti prej4 niti slej nobenemu narodu ni bila dovolila. Solnograška oblast v Pannoniji je nehala in pooblaščenec solnograškega nadškofa, nadduhovnik Richbald zapusti 1. 871. dolenjo Pannonijo ter se vrne v Solnograd, 6 gotovo ne z ljubeznijo do dežele in ljudstva v srci in z gotovim namenom, da ondi Methodija zatoži in vse naredbe očrni, ktere je usiljenec proti dosedanjim crkvenim običajem v svojej metropoliji bil vpeljal. Njegove besede padejo na rodovitna tla in že leto kasneje (872) je Solnograd ko-dificiral svoje pravice na (dolenjo) Pannonijo v posebnej spomenici, ktera z mnogimi zgodovinskimi fakti rezko dokazuje, da se zadnjih sedemdeset in pet let nihče ni utikal v pannonske crkvene zadeve in da je solnograški nadškof s pomočjo in dovoljenjem nemških vladarjev imel te okrajine sam in edini v svojej crkvenej oblasti. O Methodiji govori pisatelj te spomenice prešerno in prezirno, — da na ravnost sovražno. Dasi je bil za nadškofa že posvečen ga pisanje imenuje samo Grka in mu očita, da je latinski jezik, rimski obred in pooblaščeno latinsko pismo modrijanski s pismom slovenskim, na novo izmišljenim spodrinol in s tem pri vsem slovenskem ljudstvu onečastil mašo, evangelije in službo božjo onih, ki
numenta Poloniae historica I. 93—113. — Hadrijanovo pismo samo prim. na pr. v Erbenovem delu Regesta diplomatica nec non epistolaria Bohemiae et Mo-raviae, Pragae 1855, I. 14, Nr. 35.
1 Chronica Nestoris edidit Pr. Miklosich, Vitidobonae 1860 cap. 20.
* Alcuini opera ed. Probeuius I. 104.
8 Vita Gebebardi ad a. 1060. Mon. Germ. SS. XI. 25.
4 Kar pripoveduje v tem oziru Victor episc. Vitensis II. 2. o arijanskih
Gotih in Vandalih se z našim zgodovinskim činom ne da nikakor primerjati.
6 Anonymi Salisb. Historia conversionis Carantanorum cap. 12.
so vse to opravljali latinski.1 Prav takih mislij je bil že pred tem crkveni bavarski zbor, pred kteri je bil Methodij (najbrže konec leta 871. ali pričetkom 1. 872.) pozvan, da opraviči svoje duho-vensko službovanje v okrajinah, solnograškemu metropolitu podložnih. Očitali somu tu, da v njih o vej oblasti uči ali Methodij ugovarja: Ako bi bil vedel, da je vaša, bi se bil vmaknol ali vaša ni ampak sv. Petra2 t. j. rimska ali papeževa neposrednje in ne odvisna od kakšne, recimo nemške metropolije. On se jim nikakor ne uda, in kakor se kaže, so imeli nasprotniki njegovi in ob enem sodniki sicer dosti brezobzirnosti proti njemu ali premalo ali nič veljavnih dokazov, da bi ga bili mogli po pravici za krivega spoznati. Navzoč pri zboru je bil tudi kralj Ludovik Nemec, ® ki je, kakor se kaže, krepko s svojci bil potegnol in se (po našej legendi) pri tej priliki z Methodijem malo bil pošalil a bi se menda ne bil, da bi bil vedel, kakov bode na to Methodijev odgovor.4 Konec prepiru pak je bil, da je surova moč odločila ter so vsled tega imeli Methodija v Nemcih zaprtega poltretje leto.5
Prav U dogodek osvetljujejo nektera pisanja papeža Ivana VIII. v londonskem zborniku in živo dokazujejo, kako sramotno so sovražniki z Methodijem ravnali. Cesar se pannonska legenda jedva dotakne, stopi tu v živih barvah pred naše oči in srce nam utripati neha opazivšim toliko surovosti baš na onih možeh, ki so se bili vspeli do najvišjih hierarchijskih sedežev vBavariji. Ti možje so Alvin nadškof solnograški, Hermanrich, nadškof pasovski in Annon, škof brizinski. Napor in pravdo proti Methodiju prouzročil je bil gotovo Alvin, kteremu je kot solnograškemu metropolitu posebno šlo za pannonske pokrajine. To potrjuje tudi papež sam v listu na Alvina (a. 872, 14. dec. — 14 maii 873), češ: dignum est, ut tu, qui fuisti eius (Methodii) auctor deiectionis, sis officii commissi causa receptionis.6 Predsedoval zboru pak je brščas
1 Rihbaldus ibi commoratus est . . . usque dum quidam Graecus, Me-thodius nomine, noviter inventis selavinis litteris, linguam latinam doctrinamque romanam atque litteras auctorales latinas philosophice superducens, vileseere fecit euneto populo ex parte (scil. Sclavorum) missas et evangelia eeclesiasti-cumque officium illorum, qui hoc latine celebraverunt. Anon. Sal. Hist. conv. Carant. cap. 12. Ta veleznameniti dokument je natisnen v knjigi „Nachrichten vom Zustande der Gegenden und Stadt Juvavia, Salzburg 1784, Diplomatischer Anhang pg. 10—18; boljše v Kopitarjevem Glag. Cloz. pg. LXXH—LXXVI; v odstavke razdelil in za Monum. Germaniae priredil ga je Wattenbach; gl. Mon. Germ. SS. XI. 1 do 17; od tod ga je ponatisnol Biljbasov v knjigi „Kirill i Metodij" St. Peterb. 1868, I. 111—126.
'' Vita s. Methodii cap. 9.
8 Kako morejo nekteri pisatelji misliti na Svetopolka ne vem; saj vendar v izvirniku stoji: „Po semt že ... . vizdviže strdtee vragu moravtskago korolja" in moravski kralj vendar ni mogel sam svoj „ vragi" biti.
4	Prim. Vita s. Methodii 1. cit.
5	A onogo zasilaviše vi Sivabv dirtžaša polt tretbja leta. Vita s. Meth. 1. c.
4 Starine XII. 213 Nr. 4; Neues Archiv V. 301, 302 Nr. 19.
Annon briziuski, kajti papež mu očita (v pismu 1. 873. pred 14. sept. pisanem): Audacia tua et presumptio non solum nubes sed et ipsos celos transcendit. Usurpasti enim tibi vices apostolice sedis et quasi patriarcha de archiepiscopo tibi iudicium vindicasti; immo quod est gravius, fratrem tuum Methodium archiepiscopum, legatione apostolice sedis ad gentes fungentem, tjrannice magis quam canonice tractans, nec presbiterorum, qui penes te reperti sunt, iudicasti dignum consensu, quod nonnisi in contumeliam sedis apostolice perpetrasti. Dalje pak: in eum cum sequacibus tuis et sociis quasi sententiam protulisti et a divinis celebrandis officiis illum sequestrans carceri mancipasti.1 Papež našteva še druge njegove pregreške in mu vzlasti očita, da je v Eimu po Metkodiji vprašan lažnjivo govoril, da ga ne poznž, dočim so že prej grozne silovitosti z njim počenjali, kterih je prav Annon posebno bil kriv: cum cunctarum affictionum sibi a vestratibus illatarum ipse incentor, ipse instigator, immo ipse fueris auctor. Vsled tega ga zove v Rim, da se opraviči, kako je smel z Methodijem tako ravnati.2
Prav tako veleva papež Hermanrichu očistit se priti v Rim zaradi nečloveškega ravnanja z Methodijem, ktero je v pismu (a. 873. ante mens. sept.) na tanko razloženo. To pismo je vredno, da se kakor je tudi tukaj natisne, kajti v malo besedah je vse Methodijevo gorjč in vsa silovitost nasprotnikova ostro označena. Pisanje se tak6-le glasi: „Ad deflendam pravitatem tuam nonnisi fontem lacrimarum ut propheta Jeremias sufficere credimus. Cuius enim ut non dicamus episcopi, secularis cujus, quin immo tjranni, seviciam temeritas tua non excessit, vel bestialem feritatem non transcendit, fratrem et coepiscopum nostrum Methodium carceralibus penis afliciens et sub divo diutius acerrima hiemis et nimborum immanitate castigans atque ab ecclesiae sibi commisse regimine subtrahens, et adeo in insaniam veniens, ut in episcoporum con-, silium tractum equino flagello percuteres, nisi prohibereris ab aliis. Sunt, rogo, hec, episcopi, cuius uimirum dignitas, si excesserit, maiora constituit crimina? O episcopum episcopo talia inferentem et ad hoc apostolicae sedis manu sacrato et e latere destinato! Nolumus tamen nune exagitare quae gesseris, ne cogamur indiffe-renter promulgare, quod convenit. Verum dei omnipotentis et be-atorum principum apostolorum Petri et Pauli atque notrae medio-eritatis auetoritate interim communione Christi misteriorum et consacerdotum tuorum te privamus; et nisi cum presenti Paulo venerabili episcopo vel cum eodem sanctissimo fratre nostro Me-thodio Romam cum ipso audiendus occureris, non deerit iusta dampnatio, ubi tališ et tanta fuerit inventa presumptio; nec pon-dus apostolice sedis auetoritatis frustrabitur, ubi tam gravis moliš
1 Starine XII. '215 Nr. 7; Neues Arehiv V. 304 Nr. 22.
a Starine XII. 1. cit.; Neues Archit V. 1. c.
pravitatum immensitas conprobabitur".1 To je dramatičen prizor, ki mora vsakega globoko ganoti, komur navadni človeški čut ni do cela tuj. Da bi pisanje ne bilo tako zanesljivo kakor je, misliti bi morali, da je golo obrekovanje, kar se nam tukaj pripoveduje.
Kar smo do zdaj navedli, je pa dalje potrjeno v napotku (in-strukciji) papeževemu poslancu Pavlu, škofu jakinskemu (episcopo Anconitano), ki je bil poslan k nadškofoma Alvinu in Hermanrichu ter k nemškemu kralju Ludoviku in k moravskemu knezu Sveto-polku. V tem napotku (pisanem pred sept. mesecem 1. 873.) je imel papežev poslanec imenovanima nadškofoma sporočiti, da je prišel Methodija zopet postavit na njegovo prejšnje mesto, s kte-rega je bil skozi tri leta 2 šiloma odpravljen. Pooblaščen je bil jima oko v oko povedati, da sta v protikanoničnem smislu bila obsodila škofa, od apostoljske stolice poslanega, ga v ječo vrgla, s pestmi bila, od službe božje odstranila in na tri leta z njegovega sedeža ga zapodila.3 Poslan pak je, da jima za toliko časa zabrani opravljati duhovenska opravila, 4 kolikor časa sta častitega moža od svetega službovanja zadrževala; Metbodij pak naj zdaj tudi toliko časa brez opover in tožeb uživa podeljeno mu škofovsko oblast, kolikor časa mu je bila vsled nju vzeta. Potem še le naj prideta pred apostoljski sedež se pritožit, ako imata kaj proti njemu in zaslišani bodete obe stranki ter sojeni in sicer po patrijarhu (t. j. papeži) samem , kteremu edinemu pristoji v nadškofovskih razporih razsojevati. — Glede Methodija je bil „apostolik" še posebno določil, da ga spremi Pavel h knezu Svetopolku v Moravijo, da ondi nadaljuje, kar je bil blizu deset let poprej pričel.5
Strogo ali opravičeno postopanje papeževo nam je porok, da je bilo rimsko stolico pretreslo grozno ravnanje z Methodijem, še le pred kratkim za nadškofa pannonskega in moravskega posvečenim. Prijeti je bilo njegovih nasprotnikov tem strožje, ker je bilo nasprotovanje namerjeno naravnost proti Rimu, ker v Nemcih po Hadrijanu II. ustanovljene pannonske nadškofije niso hoteli pri-poznati, ampak so solnograške pravice na jurisdikcijo v Pannoniji zagovarjali ter po svetnej oblasti podpirani zahtevali, da se ondi crkvene zadeve tako uravnajo, kakor so bile prod Methodijevim dohodom. Saj vemo, da je bila že gori omenjena solnograška spo-
1 Starine XII. 214. 215. N. 6; Neues Arohiv. V. 303, 304 Nr. 21.
*	Pannonska legenda o sv. Methodiji ima poltretje leto (cap. 9.), kar se
z dogodki bolj sklada.
8 Vos sine canonica sententia dampnastis episeopum ab apostolica sede missum carceri mancipantes et colaphis affligentes et a sacro ministerio sepa-rantes et a sede tribus annis pellentes. Starine XII. 214; Neues Arehiv V. 302.
*	Tudi tu zopet vidimo, kako zanesljiva so poročila življenjepisca Metho-dijevega, kajti on piše: „Doide ki> apostoliku (t. j. papežu) i uvedevt posula kljatvu na nja, da ne pojutB mtša, reklše službby, vfcsi koroljevi episkupi, do nide i (ji) dBrLžatB," Vita s. Methodii cap. 10.
6 Starine XII. 213, 214. Nr. 5; Neues Arch. V. 302, 303 Nr. 20.
menica „De convers. Carantanornm" z edinim namenom spisana, da dokaže Solnograd svoje pravo na Pannonijo, in dasi niso ohranjena pismena sporočila smemo že z ozirom na dotične papeževe naredbe prepričani biti, da so tudi v Eim vzlasti po smrti Ha-drijana II. pošiljali pritožbe proti ustanovitvi pannonske metro-polije. Tudi papežev legat Pavel je imel iti h kralju Ludoviku ga prepričat, da je pannonska biskopija od nekdaj apostoljskej stolici podložna in jej je zgoli vsled vojsk začasno odvzeta bila. In kakor bi papež hotel naravnost izreči proti zaščitnikom solnograškega nadškofa, ki so poudarjali, da je bila Pannonija 75 let zapored v solnograškej crkvenej oblasti, še posebej dostavlja: „Si de annorum numero forte causatur, sciat Ludovicus rex, quia inter Christianos et eos, qui sunt unius fidei, numerus certus 1 affixus est. Ceterum ubi paganorum et incredulorum furor in causa est, quanta libet praetereant tempora, iuri non praeiudicant ecclesiarum.2
(Konec prihodnjič.)
Družba sv. Mohora.
Po vsem slovanskem svetu se gibljejo katoličani, da bi se po velikanski deputaciji sv. Očetu papežu Leonu XIII. dostojno zahvalili za preimenitni dar, katerega so dne 30. septembra 1. 1880 z veleslavno okrožnico o sv. Cirilu in Methodu kerščanskemu svetu, posebej pa nam Slovanom naklonili. Tudi družba sv. Mohora, ki med Slovenci dela za isti vzvišeni namen, kateremu sta slovanska aposteljna darovala vse svoje moči in posvetila celo svoje življenje, ne sme in neče zaostati. Saj so pokojni sv. Oče Pij IX. družbo slovesno poterdili in njene ude z obilnimi odpustki obdarovali; in ravno od leta 1860, odkar se je prestavilo prejšnje društvo kot bratovščina na cerkveno stališče, spremlja družbo očividno blagoslov božji. Da tedaj družbeniki sv. Mohora, v duhu združeni s slovanskimi popotniki v Eim, vsaj nekoliko razodevajo svojo hvaležnost do sv. Očeta, sklenil je odbor dne 9. t. m. kot dar družbe sv. Mohora 500 frankov t. j. 200 gold. avst. velj. priložiti onim novcem, ki jih bodo slovanski romarji perve dni meseca julija sv.
1	Po listu istega papeža kralju Ludoviku je bil numerus certus sto let. 61. Wattenbach Beitrage zur Gesch. d. christl. Kirohe in Mahren u. Bohmen, Wien, 1849, pg. 49; Migne Patrol. (II. s.) tom. 126 pg. 654 Nr. 5; Biljbasov op. cit. 127 Nr. 6; Jaffe Eegesta pont. rom. Berolini 1851, pg. 261. Nr. 2247, Erben Eeg. Boh. et Mor. I. 15. Nr. 37.
2	Starine XII. I. c.; N. Archiv V. 1. c. Nekoliko bolj obširno se bere isto v napotku Ivana VIII. tudi Pavlu jakinskemu, poslanemu v Nemce in Pannonce. Cf. Wattenbach op. cit. 48; Migne Patrol. (ser. II.) tom. 126 pg. 654 Nr. 6; Biljbasov op. c. 126 Nr. 5; Jaffe Eeg. 262 Nr. 2248; Erben Eeg. B. et. Mor. I. 16. Nr. 38.
Očetu v Eiinu poklonili. Dva slovenska gg. duhovnika Kerške škofije, dr. Ant. Mil ar, mestni kaplan v Celovci in Šimen I neko, fajmošter pod Kloštrom, ki sta v Rim namenjena, hota v imenu družbinega odbora ta znesek vodji slovenske deputacije izročila.
V isti seji se je tudi dogovorilo, kako naj se letos god sv. Cirila in Methoda v Celovci s cerkveno slovesnostjo praznuje. V cerkvi sv. Duha, kjer se zbirajo Slovenci iz mesta in iz okolice, bode dne 3. julija ob osmih zjutraj pel vodja družbe sv. Mohora, preč. g. prošt dr. Valentin Mil ar, veliko sv. mešo in preč. g. odbornik, dr. Alojzij C igo j, bode imel slavnosti primeren govor o slov. blagovestnikih. Enako se bode skerbelo, da bodo Koroški Slovenci po svojih farah dostojno obhajali sopraznik sv. Cirila in Methoda.
Slovenci! Hajdmo v Rim!
„Zgodnja Danica" v Ljubljani piše:
Slišali so sv. Oče, kako se pripravljajo romarji iz katoljških vseslovenskih zemelj, da pojdejo v Rim k veliki slovesnosti 5. mal. serpana tekočega leta. Toraj so naložili kardinalu Ledohovskemu, naj se poskerbi, da se romarji lepo sprejmejo. Po nalogi tega kardinala tedaj je bil sostavljen poseben odbor v ta namen. Odborniki pa so: 0'Callaghan, prijor pri sv. Klemenu, djal bi, slovenski cerkvi, kjer se bo slovesnost obhajala; monsign. Toroni, vodja rusko-katoljškega semenišča; dr. Przewlocky, predsednik poljske cerkve sv. Klavdija; dr. Černčič, kanonik in prednik pri sv. Jeronimu ilirskem v Rimu, in markiz di Baviera, vrednik časnika „Osser-vatore Romano". Predsednik tega odbora je 0'Callaghan, tajnik pa dr. Przewlocky. Ta odbor skerbi za stanovanja in druge priprave v prid romarjev.
Sv. Oče želijo, naj se slovesnost obhaja v cerkvi sv. Klemena, ter da bode tridnevnica, namreč 3., 4. in 5. mal. serpana (julija). V jutro bode služba božja po obredu slovenskem ali latinskem, popolnoma slovesen govor (panegirik) v slovenskih jezikih, in v Rimu se želi, naj hervaško govori prevzvišeni gosp. skof. J. J. Stros-majer. Dne 5. se bode blagoslovil temeljni kamen za kapelo, katero bodo sv. Oče posvetili ssv. aposteljnoma Cirilu in Metodu.
Ravno ta dan (5. julija) najberže bodo sv. Oče sprejeli romarje v slovesnem zaslišanji, in o tej priliki bode izročena tudi adresa katoljških Slovenov po rodovih ali plemenih. Želi se pa vendar, da verh tega bodi ena adresa za vse katoljške Slovene, in to v staroslovenskem jeziku, katero bi imel izročiti bosansko-dja-kovski Škof. mil. gosp. Strosmajer.
Romarji bi imeli v Rim dospeti 1. mal. serpana. Razen teh
svečanosti se pripravlja primerna umetna vedrilnica, n. pr. glasbena akademija itd.
Tako veličastna osnova bode pač marsikoga, ki sicer ni mislil, vzdignila na to popotvanje. Poslan je ta program v Zagreb in prinesel ga je poslednji „Katol. List" št. 20. Razveselilo nas je tudi, da v tej osnovi se za ves veliki matere Slave rod rabi poštena staroslovenska beseda „Sloven, slovensko" itd., in ne „SIovan, slovansko", za ktero pervo ime, kar nam je dobro znano, se poganja tudi gosp. kanonik dr. Černčič. Staroslovensko adreso slišati — to bo veličastno in sila častitljivo čuti v cerkvi sv. Klemena v raznih slovenskih jezikih. Gotovo smemo že naprej reči, da kaj (ako lepega napraviti je zmožna le katoljška cerkev, za katero se bode zanesljivo o tej priliki ogrelo tudi mnogo sere razkolnikov, ker ni dvoma, da jih bode mnogo opazovalo te slovesnosti, ki jo bodo sinovi matere Slave iz tako velikega dela sveta obhajali v večnem Rimu.
„Katolički list" v Zagrebu piše:
„Kako čitamo u raznih slavenskih novinah svuda se revno radi, da hodočašce u Rim bude što dostojnije. U susjednoj nam Dalmaciji i u Galiciji sastali se odbori, koji nastoje, da se sabere što veči broj hodočastnika i pribere što više Petrova novčica. Po želji sv. otca gledje se povesti njekoliko seljaka u narodnih nošnjali. O tom se živo radi pa i uspješno, koliko doznajemo, u Poljskoj, navlastito u našoj Dalmaciji. Biti ce divno u vječnom Rimu za-gledati uz velikaške odore in milovidne lialjine seljaka. A kako bi bilo, da uz Spljetskoga varošana koraca po vječnom Rimu našPo-savac? Kako da kraj okolišana Dubrovačkoga u vatikanskoj palači stane naš Podravac? Kako da bratu iz Bosne i Hercegovine pruži u sv. Petru ruke naš Slavonac? Divno, u istinu, prelievala bi se šarolika haljina Zagorca našega na trakovih prekrasnih vodometa na vatikanskom trgu! Ta vanjska raznolikost uz jedno srdce, uz jedan temelj: vjeru, sazdanu na Petru, ne bi-li to dalo cielomu svietu sliku o Šlavenstvu divniju, nego-li ikada poteči može iz kista umnika najvecega! A to nije tek san, nije tlapnja da se izvesti mogla ne bi. Odbor se naš poskrbio za stanove i hranu što cjeniju, ne bi-li se našlo uz gdjekojega imučnijega seljana drugih imučnika, naših boljara, naših viših dostojanstvenika što crkvenih, što svetovnih, da manje imučne u putu pomognu? Ne ima-li občina, bud političkih, bud imovnih, bud crkvenih, koje bi uz do-zvolu više svoje oblasti takvu pripomoč pražile? Naši rodoljubi neka se u to zamisle. Posavska Hrvatska, koja ce hodočašču dati gla^u, na koju se milo gleda s vatikana, zašto da zaostane za drugimi i u tom?
— Slovinski sbor sv. Jeronima u Rimu zaključio je u svojej sjednici od 25. svibnja, da če hodočastnikom iz Dalmacije, Hrvatske , Slavonije . Bosne i Hercegovine , koji dodju na ovogodišnju svetkovinu sv. Cirila i Metoda učiniti ove pogodnosti. 1. dati sedam
pristojnih soba u svojem zavodu za isto toliko osoba; 2. nekolicini ubogih hodočatnika davati šest dana po tri talijanske lire na dan za stan i za hranu; 3. svečnikom misu u svojoj crkvi uz mi-lostinju jedne lire i 20 centima za svaku misu; nu ti imajo do-nesti sobom celebret od svoga biskupa i pristojnu odjecu i to ne samo za služenje iliti mašenje, nego i da budu mogli pred sv. otca papu. Javlja nam se uz to, da se u uglednej gostioni a 11 a Minerva plača svaki dan za stan in hranu 9—10 lira, (1 lira ima naših po prilici 50 nč.) Nedaleko zavoda sv. Jeronima ima američka gostiona, gdje se plača isto toliko. U istoj ulici nudi sukromnici stanova. Jedan ima, i to al mezzanino šest soba, ter u svakoj po dvie postelje, a drugi na drugom podu soba za 20 postelja, pak prvi traži na glavu i na dan 8 lira za stan i za hranu, a drugi 6—8: a samo za stan prvi 2: 50 cnt,, a drugi 2 lire. Da se odbor konačno obratit uzmogne u Rimu za stanove nuždno je, da mu se hodočastnici prijave svakako do 15. o. m., kako vec javismo. Putnici po Dnnavu, Savi, morem i na državnoj željeznici ugarskoj vec imadu polakšicu. Južna željeznica popustiti če 50°/o bude-li do 100 putnik, a 20—30°/,, bude-li ih manje. Pošto ce večina hodočastnika njenimi prugami ici nadamo se, da če popustiti 50°/0. Naš se je odbor obratio na središnji u Rim, neka bi gledao i po Italiji izprositi za hodočastnike snižene ciene, a onda bi putovanje još laglje bilo. Spremaj se dakle na putovanje, koji ma kako može. U Rimu se vec kiti crkva sv. Elementa, a Slavenom se sprema doček, kakvim je do sada riedko tko dočekan.
— Presv. gos. biskup Senjski Posilovič razposlao je po svojoj biskupiji okružnicu, kojom žaleči, da mu što bolest, što urečena več visita ne dopusta, da podje sam u Rim, izrazi želju, da ipak njegove dieceze budu na rimskoj slavi svetih našib apostola liepo zastupane i po svecenicih i uglednijih lajcih. Pozva ih, da prinesu i Petrova novčiča, te odredi, da se na sam blagdan svetih apostola svetčana služba božja obavi, a na koncu izmoli pet puta Otče naš in Zdravo Marija za jedinstvo vjere i ljubavi medju svom djecom slavenskih apoštola, te tako za povratak onih, koji još stoje razstavljeni, i za usveličanje svetih Cirila i Metodija i svete prvo-apostolske stolice. — Preč. stolni kaptol djakovački u svojoj sjednici od 27. svibnja o. g. odobrao je svoga člana preč. g. Jurja Štreita, da ga zastupa pri svetčanosti u Rimu, koji če ponesti i Petrova novčiča 100 for. u ime istoga kaptola. Tajniku odbora javiše se do sada kao hodočastnici: dr. L. Vidrič, odvjetnik, s obitelju svojom; M. Stojanovic, umir. učitelj, Iv. Matijevič, nadstojnik u Požegi, dr. E. Voršak, podjašpr. i župnik u Djakovu, Antun Čušič, umir. župnik, Iv. Mikovic, kanonik, Ignjat Neralic, župnik, gdja. Josipa Demetrovicka. Preuzv. gosp. biskup Strosmajer i presv. g. dr. Fr. Rački polaze na put skorih dana. Privatno doznasmo in za više hodočastnika, a njeki nas upitaše naputke, pak če se javiti konačno na skoro.
— Preuzvišeni gosp. biskup Zadarski Maupas razposlao je svornu puku okružnicu, gdje zove u hodočašce u Rim. „Srecni oni", veli nadbiskup medju ostalim, „koji ce se okoristiti ovom svetčanom prigodom, te če pohoditi Rim, ovaj vječni grad, središte i srdce katoličkoga svieta, posvečen smrču apoštola i mučenika Petra i Pavla, gdje je vsaka gruda zemlje mučeničkom krvlju na-topljena, a svaki kamen je spomenik i dokaz svetosti naše vjere i njezine nepredobitne stalnosti; gdje je onaj temeljni kamenina kom Isukrst sagradi svoj u crkvu, gdje sve oživljuje vjeru, pobudjuje sveta, nabožna ganuca, tješi i kriepi kršcanina. Za to i mi vruče želimo, da barem imučniji naši vjerniai pridruže se ostaloj svojoj bradi u hodočašcu, te da i oni izjave smierna čuvstva stalne privrženosti i sinovlje odanosti, koja naše kat. pučanstvo goji prama sv. otcu papi."
Duhovniške zadeve.
Kerška škofija. Č. g. Vidovie Jan. je dobil faro Vrata in č. g. Lampersberger Jan. faro Stari terg. Za provizorja sta šla čč. gg. Globočnik Jan. v Pontablo in Boštijančič Jan. v Rajbl. Farni konkurs so letos dne 31. maja, 1. in 2. junija na-rejali ti le čč. gg. Einšpieler Andrej mlaj., Form as Franc, Guggenberger Fr., I n a n g e r Jan., KočovskyJož,Krainer Štef., Pogačnik Jož., Randl Mat. in Šavba"h Fr. — Umeri je č. g. benediktinec Maks Mlakar. R. I. P.
Lavantinska škofija. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Vtičar Juri k sv. Rupertu pri Lašk., Kotnik Jož. v Reicherburg, Žni-dar Mih. v Loko, Bratuša Alojzij k Novi cerkvi, Skerb ec M. v Konjice, GorečanA. v Čadram, Vraz Ant. v Kamco, Ši-janec Ant. k sv. Jurju v slov. g., in Satler Jož. v Kapelo pri Radgoni.
Ljubljanska škofija. Č. g. Pogačnik Janez je dobil faro Poddrago in č. g. Dojak Henr. faro Verhpolje. Č. g. Primožič Jem. gre za oskerbnika na Goro pri Idriji in Grolnik Fr. v Begunje. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Puc Al. v Dobrepolje, Lotrič Leop. v staro Loko, Sušnik Jak. v Preserje, Koželj Miha v Košano, Rus Fr. v Dob. — Umeri je č. g. Zagorjan Martin. R. I. P.!
Teržaška škofija. C. g. Dobravč Mih., bivši v začasnem pokoji, pride za duh. pomočnika v Sežano; Žič Nikolaj novopor svečenc gre za upravnika kuracije v Tinijanu. — Umerla sta čč. gg. Ujčič Matija, bivši katehet na c. k. ljudskih šolah, konsistorijalni svetovavec itd. v Terstu in D o v č Fr. župnik v pokoju v Šterni. R. I. P.!
Odgovorni izdajatelj in vrednik Andrej Einšpieler. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.