POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MLADI BORCI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO D1JAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 MN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078. LETO IV. LJUBLJANA, PETEK, 12. JULIJA 1940. STEV. 44. SAMOMORILEC NOROZOl) V času ruske boljševiške revolucije je živel v Moskvi velik bogataš Morozov. Ta mož ni znal najti svojemu premoženju boljše uporabe, kakor to, da je z vsemi močmi podpiral boljše-vike. Ko so komunisti prišli na krmilo, so tega svojega dobrotnika neusmiljeno uničili. MOROZOVI NAŠEGA ČASA Bridka usoda lahkomišljenega Morozovega ni izmodrila mnogih, ki danes hodijo po njegovih stopinjah. Živimo v dobi, ko razpada stari svet in vstaja novi. V tem mrzličnem času je vstalo pri nas veliko takih Morozovih, ki so v tako odločilnem času izgubili svoje glave in ne vedo več, kaj naj store, da bodo bolj gotovo rešili svoje vile, limuzine in razkošje, v katerem se valjajo. Mislijo, da bodo še najboljše izvozih, če začno na vso moč že v naprej kriviti svoje hrbte pred tistimi, za katere se boje, da bodo njih bodoči gospodarji. V svojem židovskem mišljenju se klanjajo vsem in vsakemu, ki se ga boje. Zavest, da so zagrešili nepregledne vrste krivic, jih priganja, da si prizadevajo s svojimi tisočaki zasuti in zabrisati strahotno brezno svojih socialnih grehov. Kakor so bili vedno sebični in skopi, tako so sedaj velikodušni in radodarni do Kominterne in njenih organizacij, ker mislijo, da si bodo s to radodarnostjo odkupili pravico skopuštva in samogoltnosti tudi za naprej. HLADEN RAČUN KOMINTERNE Zakaj ne bi Kominterna njihovih mastnih podpor hvaležno sprejemala, ko jih je pa tako potrebna? Toda tudi: zakaj naj bi jim prizanesla, če pride na oblast? Če jim zapleni premoženje tako kakor drugim, je to še vseeno več, kakor pa bi znesle njihove prostovoljne podpore. IDEJNI MOROZOVI Po isti usodni poti kakor Morozov in njegovi bogati posnemovalci pa gredo tudi tisti, ki sicer Kominterne ne podpirajo z denarjem, ker ga nimajo preveč, a se ji skušajo prikupiti z razkazovanjem svojih simpatij do boljševikov. To so ljudje, ki se v teh velikih zgodovinskih časih bojijo imeti lastno prepričanje in se zanj boriti. Zato se želijo priključiti nekomu, o katerem upajo, da bi utegnil zmagati, ker kaže največ poguma in samozavesti ter prav nič ne izbira sredstev. NIČVREDNO UPANJE Na dnu srca goje tiho upanje, da si bodo s svojimi sedanjimi simpatijami kupili prizanesljivost boljševiškega režima. Toda usoda gre svojo pot. Če bodo s svojimi simpatijami kaj dosegli, potem bo to samo njihov lastni grob, grob, kakršen se je odprl tudi kratkovidnemu Morozovu, ko so njegovi podpiranci zmagah. Kaj bi tudi boljševiki rabili polovičarske liberalne komunističe, ko so brez pomislekov streljali celo staro Leninovo gardo? Sedaj so jim seveda dobri, kot so bili dobri Morozovi tisočaki, ko pa zmagajo, pa takšne idejne pritepence v zahvalo postrele. Ah je vredno zatajiti svoje prepričanje in se obesiti Kominterni na rep, kakor to dela cela vrsta slovenskih idejnih Morozovih? * Ljudje, ki danes uporabljajo taktiko Morozovega, so pravi samomorilci, ki izvršujejo samomor v popolni idejni zmedenosti. Pogled nanje je več kot žalosten, ker so kakor ovce, ki same tišče v krvavo klavnico. Ah želi še kdo priti v družbo teh Morozovih samomorilcev ? GROF CHARLES DE Letos je preteklo sedemdeset let, kar je v Parizu umrl eden najpomembnejših laičnih voditeljev francoskih katoličanov, grof Charles de Montalembert. Monta-lembert je bil eden najodličnejših zastopnikov francoskih katoličanov v parlamentu in najbistro-umnejši borec za svobodo Cerkve v XIX. stoletju. MONTALEMBERT— VODITE!, ) BOJA ZA SVOBODO CERKVE V FRANCIJI Montalembertova zasluga je bila, da je zbral francoske katoličane k odločni akciji za osvoboditev Cerkve v Franciji. Francija je bila tedaj liberalna država, ki je slovesno poudarjala načelo svobode. Montalembert je to načelo pograbil in zahteval, d:a se načelo svobode uporabi tudi za Cerkev. Velikanske težave pa je imel grof Montalembert, preden je s svojimi prijatelji pridobil katoličane same za to, da so se sploh začeli zanimati za vprašanje sprave med Cerkvijo in državo. Nje- V »Reviji Katoliške akcije« št. 2. je napisal dr. Janez Jenko članek o ideologiji prof. Edvarda Kocbeka. Članek je obširen, temeljit in na znanstven način analizira miselnost prof. Kocbeka, urednika »Dejanja« in ideologa tako zvane tretje skupine, to je skupine, ki se zbira okrog predstavnikov nekdanjega križarskega gibanja. Kaj dokazuje dr. Jenko? To, na kar so »Borci« že pred časom opozarjali. V gibanje, ki ga sedaj morda najbolj vidno zastopa Kocbek, so zašli vplivi raznih tujih miselnih tokov, ki nasprotujejo zdravi resnici in katoliškemu nauku. To so predvsem vpli- vi protestantizma in modernizma. V zadnjem času pa je Kocbek črpal svoja ideološka izvajanja iz pripadnikov nekrščanskega berg-sonizma in tako zvane eksistenčne filozofije, ki je podlaga nemškemu narodnemu socializmu. MONTALEMBERT govi sodobniki žal niso doživeli trenutka, ko je papež Leon XIII. sam potrdil pravilnost Montalem-bertovega dela. MOŽ DEJANJ Montalembert in njegovi prijatelji niso marali biti svetu odmaknjeni puščavniki, ampak so hoteli s svojimi katoliškimi načeli sodelovati pri oblikovanju Francije. Ves njegov boj za svobodo Cerkve je temeljil na prepričanju, ida je sprava med Cerkvijo in moderno državo mogoča. Montalembertovo plemenito mišljeno geslo je bilo: Svobodna Cerkev v svobodni državi. To geslo pa so Cavour in drugi politiki sprevrgli in ga razlagali kot svobodo države, da brezpravno Cerkev svobodno preganja. * Grof Montalembert je imel za francoske katoličane iste zasluge kot Corres za nemške in 0’Con-nel za irske. Vsi ti so bili veliki laični voditelji katoličanov v boju za svobodo Cerkve. In ta zasluga jim ne bo pozabljena. VERA MU JE LE STVAR ČUSTVA! SV. PAVEL PA PRAVI DRUGAČE Kocbekovo ideološko stremljenje gre predvsem za »sproščeno osebnostjo«, ki ni odvisna od stalnih načel, se ne pokorava svetovnemu naziranju, ki vidi v avtoriteti zlo, v pokorščini pa poniževanje človeškega dostojanstva. Ideal mu je »suverena«, vsestransko nevezana osebnost, kakor so si jo zamislili francoski personalisti. Vendar pa gre v svojem programu veliko dalje kakor pa personalistični pokret, kajti združil ga je še z idejami drugih razdiralnih protirazum-skih filozofskih sistemov. Koebek je sploh velik gorečnik v borbi zoper razum ter zoper vsako razumsko urejenost in zakonitost. Govori, da je treba razbiti pošasten obroč, ki ga je ustvaril v evropski kulturi razum. Tudi v načelnih, svetovno-nazornih vprašanjih odvzema ra- zumu vsako vlogo. Vera je svetemu pismu »rationabile obsequi-um«, Kocbeku je pa samo »stvar čustvenega doživljanja«. Koebek vedno govori o življenjski neposrednosti in intuiciji. To so sicer lepe besede, ne skladajo se pa s katoliškimi dogmami. Čudno, zelo čudno je, da njegovi prijatelji in zaščitniki ne razumejo ali nočejo razumeti, da ta ideologija vodi v verske zmote. Po teh stopinjah so šli modernisti ter mnogi drugi pokreti, ki so začeli z borbo proti razumu, končali pa z odpadom od prave vere. KOCBEKOVO »GLOBLJE POJMOVANJE KATOLICIZMA« Ne bi sicer trdili, da se Kocbek v ničemer ne loči od teh ideologij, kakor to pripominja v svojem članku tudi idr. Jenko. Toda medsebojne podobnosti je toliko, da je prav za prav milo rečeno, če pravimo, da hodi Kocbek na robu modernizma. Članek dr. Jenka je to dokazal. Kocbek se je predal relativizmu, to je naziranju, da objektivne resnice mi. Nevarnost takih nazorov je zlasti velika zato, ker jih Kocbek kot ideolog »Zarje«, skuša zanašati v katoliški pokret, kar se mu je to pri neki manjši Skupini tuldi že posrečilo. In to naj bo potem mladina, ki bo katolicizem »globlje pojmovala« ! TEŽAVE IN PROTISLOVJA PROF. KOCBEKA Zlasti nedvoumno pa izpoveduje prof. Kocbek v svojih spisih verski iracionalizem. Tu je najbolj odkrit in v tem je tudi modernistom najbolj soroden. Zaključek njegovih iracionalnih nazorov bi bil tale: kdor koli se hoče kot osebnost razviti, mora napovedati razumu odločilen boj. V kakšno protislovje se zopet zapleta Kocbek, vidimo takoj, če pomislimo, kaj je oseba. Oseba je namreč umna podstat, torej bitje, za katerega je bistveno, da ima um. Kocbek pa se bori proti razumu, torej podira osebnost. In kar z zlim Idlejanjem podere, tega z lepo besedo nikdar ne bo popravil. Taki nazori ne ostanejo brez posledic tudi ne na verskem polju, kjer so prav tako razdiralni, saj mora biti naša vera um-Sko opravičena. Dosledno tem nazorom Kocbek čez mero poudarja v škodo načel- V BORBI PROTI RAZUMU (Po stopinjah modernistov) 10 le! katoliške radijske ure v Ameriki i2. marca 1930. se je prvikrat razlegal glas katoliške Cerkve v ameriškem radiu. Od takrat se ta katoliška radijska ura ponavlja vsako nedeljo brez izjeme. Uspeh je presegel vsa pričakovanja. Prvo oddajo 2. marca 1930. je oddajalo 22 postaj v 14 državah Severne Amerike. V letošnjem marcu je oddajalo katoliško uro 94 postaj v 41 državah (vseh držav v USA je 48). V zvezi s kratkovalovno postajo WGEO, ki tudi oddaja katoliško uro, pa dejansko seže ameriška kai-toliška radijska ura po vsej zemlji. Katoliška ura — Catholic Hour — je danes najbolj razširjena verska ura v ameriškem radiu. KAKO JE KATOLIŠKA RADIJSKA URA NASTALA? Katoliška radijska ura je delo podjetnih ameriških laikov. Misel, da bi se vpeljala katoliška radijska ura, se je porodila 1. 1928., ko so se ob predsedniških volitvah, pri katerih je kandidiral tudi katoličan A. Smith, posebno ostro pokazale proti-katoliške struje. V novembru istega leta je nato skupina katoliških laikov predlagala na zborovanju »Narodnega sveta katoliških mož«, naj se tudi radio postavi v službo katolicizma, da se bodo tudi po tem potu razjasnjevali predsodki zoper Cerkev. Priznali so, da so katoličani večkrat tudi sami krivi, če so v masah razširjeni predsodki zoper vero, nosti golo dejavnost, nagone in voljo človeka. (Morda ni brez pomena, da si je nadela njegova revija iprav ime »Dejanje«!) Tu gre Kocbek v smeri nekrščanske bergsonistične filozofije, ki se je zelo razpasla v nekatoliskem delu francoske literature. RES »SVOJSKO« RAZVRŠČANJE VREDNOT Toda Kocbek posega tudi na bolj praktično polje. Postavlja zahtevo po enotnem slovenskem nastopu brez razlike na svetovno prepričanje. Dosledno temu stav-lja narodnost nad vero in zahteva, da se vrnemo nazaj o red Mahniča, ki je razbil pri Slovencih škodljivo narodno slogaštvo ter izvedel ločitev duhov in tako veliko storil za duhovnost in to v resnici in v dejanju, ne pa kot Kocbek samo z besedo in v »Dejanju«. Vse te naznačene poteze Kocbekove ideologije niso samonikle, ampak bolj ali manj odsev sodobnih idej po zapadmem svetu, ki jih je avtor presadil na slovenska tla in jih skuša prilagoditi našim razmeram. Ce se mu ker se ne potrudijo dovolj, da bi jih razpršili. Kljub mnogim pomislekom je bilo končno sklenjeno, da se v Waishing-tonu ustanovi posebna apologetična centrala, ki naj skrbi za rad. ure. NAMEN »KATOLIŠKE URE« Takoj v začetku so morali pomiriti drugomisleče, da radijska ura ni ustanovljena zato, dai bi ogrožala druge vere. Njen namen je samo ta, da »vsem poslušalcem ne glede na njih versko pripadnost razlaga nauke in nravna načela katoliške Cerkve, takšna kakršna so, v neoporečni znanstveni obliki na enostaven in preprost način.« RADIJSKA DRUŽBA DOVOLILA BREZPLAČNE ODDAJE V Ameriki imajo samo zasebne oddajne postaje, pri katerih je treba čas za oddajo drago plačati. Zato je katoliška radijska ura predstavljala tudi težko finančno vprašanje. V veliko presenečenje pa je radijsko podjetje »National Broadca-sting Company« izjavilo, da je pripravljeno dati čas za oddaje brezplačno na raizpolago, če se bo le dovolj veliko število krajevnih postaj zanimalo za program in s pogojem, da bodo oddaje obdržale strogo verski značaj. S to velikodušno ponudbo je bila radijska ura rešena. Začeli so zbi- bo to posrečilo, če bodo te nebogljene sadike pognale korenine tudi v naši zemlji, pa ie vendar drugo vprašanje. Kajti slovenska katoliška inteligenca in slovensko dijaštvo nista tako slepa, da bi nepremišljeno drvela v nevarne vrtince tujih, nekrščanskih ideologij. KAJ JE EDINO PRIMERNO? Človeka pa zazebe pri srcu, tako zaključuje idr. Jenko svoj uvod, če pomisli, da je ta mož ideološki mentor skupine katoliških dijakov, ki se zbirajo v akademskem društvu »Zarja«. Zazebe ga pa tudi pri srcu, in to pristavljamo mi, če pomisli, da se dobe med katoliškimi izobraženci in celo med duhovniki nekateri, ki Kocbekovo ideologijo zagovarjajo, niega pa jemljejo v zaščito. Morda bi izostal mar-sikak spor, če bi tukaj enodušno vsi, ki imajo dobro voljo, zavrnili Kocbekove posebnosti in vsiljevanje te tuje učenosti odločno odgovorili, da katoliška skupnost ni noben poskusen zajček, na katerem naj se preizkušajo razne prepisane ideologije. . rati z izdatno pomočjo Kolumbovih vitezov sredstva za vzdrževanje centrale, za honorarje in za obsežno korespondenco. Kaj pomeni to, da je radijska družba dala čas za oddaje brezplačno na raizpolago, si lahko mislimo, če vemo, da bi bilo treba za katoliško uro po običajni tarifi plačati letno nad pol milijona dolarjev. Saj znašajo stroški celo sedaj še vseeno 35.000 do 40.000 dolarjev letno. PROGRAM Oddajni program obsega poleg verske glasbe skrbno izbrano vrsto j predavanj o Bogu, veri in Cerkvi, cerkveni zgodovini, liturgiji, osebnem posvečenju, o stališču kristjana v svetu in o socialnem delu Cerkve. Predavanja trajajo po 20 minut in so znanstveno na višku, vendar tako podan®, da jih tudi nekatoličani zlahka razumejo. Za najboljšega radijskega predavatelja velja msgr. Fulton J. Sheen, profesor na katoliški univerzi v VVashingtonu. V svojih predavanjih je obravnaval naslednja vprašanja: Avtoriteta in svoboda v luči katoliškega nauka, Napačna svoboda, Osebnost in delo, Kapitalizem in zasebna lastnina. Za postne nedelje je imel vrsto govorov z naslovom »Sedem poslednjih Jezusovih besed na križu in sedem glavnih grehov človeštva.« VELIKO ZANIMANJE V petih tednih od 5. januarja do 13. februarja je dobila centrala radijske ure 164.413 pisem in dopisnic z raznimi vprašanji in naročili malega molitvenika. Teh molitvenikov so brezplačno razposlali svojim poslušalcem 200.000 izvodov. Posamezna predavanja natisnejo in jih brezplačno oddajajo poslušalcem. Večje cikle predavanj pa tiskajo kot knjige in brošure, ki se potem prodajajo v ltnjigarneh. Na ta način so razpečali že 1,250.000 izvodov raznih publikacij. POSLUŠALCI IN USPEH V letu 1930-31 je imela radijska ura 12.000 poslušalcev. Število se je naglo dvigalo in se v desetih letih skoraj podvajsetorilo. Letos ima radijska ura približno i225.000 poslušalcev. 20% od teh je nekatoličanov. Zaradi teh je radijska ura zlasti važna, ker na uspešen način pobija globoko ukoreninjene predsodke proti katoliški veri. List »New York Catholic News« je pred kratkim o uspehu te ure med drugim tole poročal: »Katoliška ura ima velike zasluge za to, da so protestanti na jugu začeli gledati Cerkev v pravi luči. Ta ura odstra-nja nesporazumi jen ja in ustvarja katoličanom prijaznejše ozračje. Ameriška katoliška radijska ura je torej dragocena in pomembna pri-idobitev, ki kaže, kako morajo katoličani znati porabiti vse pridobitve modeme tehnike v korist katoliške resnice. Kako je na Poljskem Iz zasedenih predelov Poljske, kjer gospodarijo boljševiki, prihajajo vsak dan slabše vesti. Sovjetske oblaisti so začele sistematično uničevati narod to to ne samo poljski, ampak tu