M. lljin
Priroda in ljudje
O  LJUDEH,  KI  SO  SE RODILI PREZGODAJ
(Nadaljevanje)
Našo navadno jablano »kitajko« je križal z »bclim zimskim calvillom« iz Francije, ki daje najboljša, najdražja ja^-bolka na  svetu.
Toda Mičurin je napravil še drznei^e reči: križal je češnjo z divjjo češnjo, češ-njo s čremso, skoriš •* glogom, skoriš z nešpljo in v njegovem sadovnjaku so zrasli novi, čudežni plodovi, ki jih še nik-dar ni bilo na svetu: črne kiselkastosladke Jagode »sladkega ceropadusa«, velikanske okusne jagode »okrasa severa«, veliki grozdi  sladkega   »granatnega  skoriša«.
Poskusil je celo križati antonovko s češnjo, slivo, hruško, skorišem, ribezljem in kosmuljo ter dobil nekaj jabolk ne-navadne zunanjosti s pečkami krive, le-pravilne oblike O tem pripoveduje v svojl   pred   kratkim   izišli  knjigi.
Minevala so leta in desetletja. V Miču-rinovi drevesnicj so venomer nastajale no-vc, čudovite rastline. Okoli nje pa se je iivljenje vleklo dalje po starem, nekaj korakov proč od čudežnega Mičurinovega drevja so raslc po starem prav t»stc kislc antonovke in trpke tenkovcjke Clovek bi bil mislil, da Mičunnovo delo deželj ai potrebno, da sc je tudi on prav tako ka-kor Cjolkovski rodil  prcz^odaj
Toda bolje «e je roditi prezgodaj ka-kor prepozno Boljc je biti človek prihod-nosti kakor človek preteklosti Mičunna je   čas  dohitel.
To se je zgodilo, ko se je izvršil v Ru-riji  prevrat.
K Mičurinu v Kozlov je prišla \z Moskvc brzojavka:
»Poskusi za ustvarjanje novih kulturnih rastlin so izredncga pomcna Pošljitc ta-koj poročilo predscdniku sveta Ijudskib komisarjev Lemnu.«
Nenadoma se je pokazalo, da je Miču-rinovo delo potrebno tn važno za vso velikansko  deželo.
• Mičurinova drevesnica se je vefala in je narasla na tisoče hektarjev. Mičurin sam je nmrl leta 1935. Njegovo delo pa živi. Drevesnica vzgaja nove vrste in jih razpošilja po vsej dcžeH' poskusnim posta-jam
V  mcstu stz dve znanstveni ustanovi, ki obe   nosita   MiČurinovo   ime:   Institut     za znanstveno     raziskovanje     sadjarstv«     m Visoka  Sola za   sadjarstvo.
Na tucate učenjakov dela v drevesnid »sadjarja«   Mičurina.
In danes ne govorimo več o Mičurinu kot o kozlovskem sadjarju, marveč o Kozlovem  kot o  Mičurinovem mestu.
Mesto je dobilo novo ime: Mičurinsk
USTVARJANJE RASTLIN IN ZlVALl
V  prirodi so se ustvarjale  nove vrste rastlin in živali v teku milijonov in mi-lijonov  let Ljudje so  ustvarjanje  živih bitij na zemlji pospešili:  v nekaj  tisof-letjih  so ustvarili  vso raznoliko množi-co svojih domačib. živali in  rastlin.
Iz velikanskih zalog prirode so jemali šape, glave, trupe, stebla, liste, plodove. in jih na razne načine sestavljali.
Zato imamo na zemlji toliko raznih vrt>t pšenice, ječmena, hrušk, jabolk krav, psov in konj.
Samo psov imamo več sto pasem. Imamo pritlikave pse. ki jih lahko vtak-nemo v žep, in pse-velikane, ki so sko-raj tako vi6oki kakor konji, Imarao do-bro odete pse. kosmate, volnate, in pa gole pse, ki so skorai brez dlake. Ena vrsta psov ima dolg gobec, druga okrog-lega, ena je podobna volku, druga lisici, tretja opicL
In koliko pasetn imamo pri konjih, ovcah, govedul
Vse te pasme  so nastale iz nekdanjih divjih pasem z izborom in s križanjem. In to delo se vrši vedno hitreje.
V   prejšniib   časih   so   vzrejali    ljudje nove pasme kar na 6lepo, ne  da bi bili razumeli,   kako  in  zakaj   se   podeduje^o svojstva od pokolenja do pokolenia.
Dogajalo se ie, da je bilo delo celih desetietij zastonj: vzgojene rastline ali vzrejene živali so nenadoma v nekem pokolenju nehale biti podobne svojim očetom in materam ter so postale podob-ne praprababicam in prapradedom, ka-kor da bi ne bilo nobenega križanja pa-sem. In ljudje niso mogli razumeti, za-kaj se fe to zgodilo Dogajalo se jer da sa je križanje zdaj posrečilo, zdaj pa iz-jalovilo. Neuspehi so si sledili drug za drugim. Na tisoče iivinorejcev in sadjar-jev, ki so imeli smolo, je prišel eden s srečno roko. Človek mora imeti pose-be čut, kakor sta ga imela Mičurin in znani ameriškj sadjar Burbank, da ne zablodi. Biti mora posebno vztrajen, da se vbada leto za letom z eno in isto na-logo.
Delo šlo hitreje izpod rok, odkar je prišla gojiteljem rastlin in rejcem živali na pomoč znano6t. Clovek bi mislil. da je podobnost med sorodniki čisto pre-prosta reč. A šele v zadnjem času za-čenjajo Ijudje razumevati, kako pride do te podobnosti in kako je mogoče nanjo vplivati.
V   tucatih   laboratorijev  in  na  sto   m sto  poskusnih  postajah proučujejo  uče-njaki zakone dednosti.
Na najrazličnejše načine križajo vse mogoče pasme in živali ter 6krbno za-pisujejo njihova svojstva. Dolga leta vo-dijo rodovnike kakega znamenitega konjskega rodu. Z velikansko pazljivo-stjo proučujejo rodovnik graha kakor da ne gre za navaden grah, marveč za kaker     cesarja Graha.
Pa so učenjaki že kaj dognali?
Da, nekaj že vedo. A treba bo še mno-go opazovanja in poskasov, da sj bomo
do konca raziasnili zakone dednosti, da bomo dokončno razumeli preprosto stvar: zakaj so otroci podobni staršem, vnuki babicam in dedom, nečaki stricem in tetam.
Poglavitna težava pri proučevan}u za-konov de^Jnosti tiči v okofnosti, da za-hteva tako proučevanje dolgih  razdobi].
Za tri pokolenja pšenice so potrebna tri leta. Za tri poko*enja konj — za ko-nja-deda, konja-očeta in konja-vnuka — je treba devet, včasih pa celo dvaj6et tet.
Kako bi lahko tu pospešili delo zna-nosti?
BESEDA O MU3JEREJI
Imarao panogo reje živali, o kateri malokdo ve: mušjerejo. Poleg govedo-rejcev, svinjerejcev. kurjerejcev, ovce-rejcev, kunčjerejcev in rejcev psov so tudi mušjerejci, to so Tjudje, ki vzrejajo muhe.
Redijo na tisn*e muh, jih krmi|o in zanje skrbijo. Vzrejajo vse mogofe mušje pasme- z dolgimi in s kratkimi krili, s sivim in s črnim telesom, z be-limi in z rderimi očmi.
O mušjereji pišejo knjige in predava-jo-
Pred kratkim je prišel v Leningrad predavat ameriški profesor Calvin Brid-ges. V svojem predavanju je podrobno govoril o reji vinske mušice-dozofile in naštei vse koristi in prednosti mušje-reje nasproti drugim vrstam  reje živali.
Prva prodnost: mušica-drozofila ie ze'o tnajhna — nekaj milijardkrat manjša od krave. da celo od konca Okoli milijon mušic tehta en kilogram. Za čredo je torej treba zelo malo prostora. Tisoč »glav živine« lahko spravimo v eno ška-tlico. »Ni treba polj, ni treba hlevov«, je izjavil Calvin Bridges. Dodamo še lahko, da tudi ni treba pastirjev in zvončkov pod vratom.
Druga prednost: mušjo čredo zeio lahko nakrmimo. Profesor Bridges je de-jaJ, da »stane krma za nekaj sto muh v
teku vsega njihovega življenja le neka: kopejk.«
Vretja prednost: mušja čreda raste mnogo hitreje kakor čreda krav ali ovac Vsaka mušica odraste v desetih cineh ie v dve ^etih dneh že babice. v t.ridesetib prababica. v štiridesetih praprababica Vsaka mati ima nekaj sto ali ce!6 tisoč otrok. V6aka babica ima torei miliion vnukov, vsaka prababica milijarde pra-vnukov.
Tako ni prav nobenega dvoma, da je mušjereja
1.  mnogo cenejša,
2.  ranogo preprostejš« in
3.  mnogo hitrejša
kakor konjereia, govedoreja, ovcereja in  reja ostalih  domačih žiTaJi
Vse to je jasno kakor beli dan Ena 6tvaT pa ni  razumljiva.
Muh ne iemo, na muhah ne jezdimo. muhe ne dajejo- ne mesa ne voltie n« mleka. Muha je popolnoma nekonstno. da, celo škodljivo bitje Ljudje s; nisr> brez razloga izmislili najbolj kruta :n za\ratna sredstva za uničevanie muh na primer s strupom prepojen papir s strašnim napisom »Smrt muham!« (dobro je, da muhe ne znajo brati. sicei ne bi nobena sedla na tak papirl ali 'epliiv papir, ki zgrabi muho za nogo in ie ne izpusti več, ali stekleno pasi v katero muha lahko vleti, a izleteti ne more
Muh. iztrebljajo brez 'jsmi!]en;a tudi naibolj krofki ljudje. celo tisti, o kate-ri'. pravijo. da »mti muhi ne bi storili n:r žalega.«
Čemu torej vzrejamo muhe? In zakai iih potrebujemo?
Morda v zabavo kakoi vzreiajo na primer v tujini  bradate psičke-spacke?
Toda muhi vendar ne morei nadet; ov-atnička. Muhe ne raoreš peMati oa vrvici na 6prehod. Čemu vendar gouo muhe?
Ne gojijo jih za kratkočas)e Muš.iere-1a je zelo važen posel Lahko natanrno dokažemo, da mušje eja ii samo preprost in cenen, ampak tudi izredno koristen posel.