Zelena modrost
JERNEJtC liotii žedrugo leto v šolo. Začetkoin novega šobkega leta ga vpraša gospod ikateliet: »Jernejee, 5e veš, ali je več kot e» Bog?< — Jeniejec giecia nekaj časa v strop, potem pa ravnodušno prizna: ».Sem že pozabil.«
*
Katehei: cV osnii božjj zapovcdi je prepovedana tutli laž. Ali veste. kdo laže?« — Jurt-Ht ttvijcne voko: »Gospod, jaz!«
Miljcu: »Mojtt niaina zua pa na klavir. tvoju pu ne!< — Anfica: jNasa maniu /iia \m vsc z<jl>e vzefli iz ust. vaša pa ne!<
*
Ufenec se skuša voziti na kolesu in od zad zadene *¦ pešca. — >Tepec, ali ne znaš zvonili?« — »O \a. /,vo»iti že znam. voziti pa še ne 6isto drtln'«,*
*
Doi-ica: >Mama, a)i tuOi Ijubi B«g -katerjkrat zboli?« ~ Mama: >K.ako. du to vpraMšf« — »Zato. ker je a*ej zjiitraj t-ekel, <J« je 1 juul>d Bog ponocti '«o5ega zdravnika po-klical k sehi.«
*
Miirka ni |>aziki v šoli, iko je gospodifiio nčitcljica faz-lagala, da so v gozdii kafe in da je kafa uevarna stvar: nekatem iana struf> j>a pdfi jn človek tnora Šf* unirpfi, aJvo ne )>i'idtv >pruvt->^asna poiiK>č, — >iS'o, Minka, zatkaj se moraš varovati kafe?« — Minka: »Zetii, da bi oila mcne ne zepelala.€
Pepif Dušaim: >Ali iinaš ti kakSno sestrko donna2< — Dušan: >Nobeae.« — tBratea tu<li ne?« — »Tiidi ne.« — »I s Jcom se "pa poteitii tc|)ps?«
Dvngo: >Papa. danes sem pa ii? tri unihe nbil. IHa samcH pa eno saniicn.« — >K.ako to veš, da eiio sajnico pa dva !«ainca?< — »T<ti;ko, i>apa: eno sem na zrcalu. dve pn ua vr(Sku za pivo.«
(X>  BolLinjskejn  jezeru. Jan-ko:   »O  koliko vode!<   — Staiiko: »lCo tbi 4i vidci, kolfcko je je šp spodaj!« *
Angplica pride z mainio prvic v cerfsev, ko je ravno pridiga. Začutiena vpraSa: »Mama, zakaj pa uaii-!e gori ninui iiit- nofr?«