256
Splošni pregled.
f Jules Verne. Dne 24. marca je v Amiensu preminil sloveči francoski romanopisec Jules Verne v starosti 77 let.
Grof L. N. Tolstoj je zadnji čas silno marljiv. Napisal je novo dramo: „Za kulisami vojne", ki naj bi se igrala v Peterburgu, no cenzura je do konca vojne ne pusti igrati in zato jo je poslal avtor v Monakovo, da se uprizori na evropskih odrih. — Dalje piše »Spomine na detstvo" in popravlja in pripravlja za tisk svoj novi roman „Hadži Murat", v katerem stopajo v dotiko razne religije, posebno sekte „babistov" v Perziji. — Zelo se tudi zanima za notranje gibanje in za vojno in piše baš sedaj o tem več dolgih  člankov  za tuje,  izvenruske  časnike.
Narodne knjižnice v Rusiji. V „barbarski" Rusiji je nad 20.000 ljudskih knjižnic in čitalnic. Večinoma se jih občinstvo poslužuje lahko brezplačno, v nekaterih pa se pobira majhna vstopnina, 1 do 5 kopejk. Nekaj jih je za odrasle in nekaj za otroke. Odprte so večjidel od devetih zjutraj pa do devetih ali desetih zvečer. Le nekatere zapirajo opoldne za par ur. Razen tega so pa še brezplačne čitalnice pri vseh   „čajnih  zabote o narodni  treznosti" in   teh je tudi nad 10 tisoč.
Maksima Gorkega dela prepovedana. Ker je Maksim Gorkij v preiskavi zaradi udeležbe pri zadnjih revolucijskih poskusih v Rusiji, ne sme nobeno, rusko gledišče uprizarjati njegovih del.
Poljsko etnografsko društvo v Lvovu slavi letos desetletnico svojega obstanka. Društvo izdaja znanstveni časopis „Lud", ki posveča največ paznosti narodopisju in sorodnim strokam, ter zalaga poljudno pisane publikacije za narod. V proslavo svoje desetletnice skliče društvo meseca rožnika v Lvov shod poljskih etnografov, na katerega se povabijo tudi ostali Slovani. Čehi se tega kongresa udeleže in urednik „Slov. Prehleda" Adolf Černy je za kongres že prijavil svoje predavanje „Iz narodopisne mape lužiških Srbov". Ali se tega shoda udeleže tudi Slovenci?                                                                                           Rasto P.
Tristoletnica Cervantosovega „Donquixota". Letos spomladi poteče tristo let, odkar je Mignol de Cervantes, na imenitnejši španski romanopisec vseh vekov, izdal svoj znameniti roman o „Don Quixotu, vitezu žalostne postave". Sprva španska javnost nj sprejela romana posebno prijazno, kasneje pa je pisatelj slavil s tem svojim delom prave triumfe. Slava Cervantesovega imena se je razširila po vsej Španski, prekoračila njene meje in danes, ko je že poteklo tristo let, odkar je veliki duh Cervantesov zasnoval ta epohalni roman, poln prave poezije, prepletene z žarko satiro, ga ni kulturnega jezika na svetu, v katerem bi se ne čitala duhovita povest genijalnega Španca o „vitezu žalostna postave". Ni se torej čuditi, da se pripravlja vsa Španija, da dostojno proslavi jubilej dela, ki ji je priborilo slavo in trajen ugled v vseh prosvetljenih narodih. Španski ministrski svet se je bavil z vprašanjem, kako bi se najsijajneje dal proslaviti ta jubilej, ter sklenil, da se prirede 7., 8. in 9. velikega travna t. 1. povsodi sirom Španske velike narodne slavnosti, posvečene spominu velikega Cervantesa. Umetniško društvo v Madridu pa je razpisalo natečaj v zneskih po 2000, 1000 in 500 pezov za najboljše umetniško delo, katerega sujet bo povzet iz Cervantesovih spisov.     Rasto P.