SVETOVALNO IN PSIHOTERAPEVTSKO
DELO Z ALKOHOLIKOVO ŽENO MED
PRIPRAVO ZA ZDRAVLJENJE
METODA MIKULJAN
Povzetek
Problematiziranje in aktualiziranje svetovalnega in psihoterapevtskega
dela z ženami alkoholikov še vedno javno ni zaželeno. Tudi med "štirimi ste-
nami" je le-to možno večkrat le v "rokavicah", pa še to velikokrat ni us-
pešno. Mnogokrat je skoraj nedojemljivo in nesprejemljivo za ženo alkoho-
lika, da mora samokritično pogledati vase in sprejeti spoznanje, da se morata
spremeniti oba z možem alkoholikom, kajti le tedaj je mogoče doseči odprte
in pristne odnose. Zato se morata tudi v zdravljenje vključiti oba. Cilj zdrav-
ljenja je namreč prestrukturiranje družinskega življenja. Namen svetovalnega
in psihoter^vtskega dela z ženami alkoholikov je približati jim ta spoznan-
ja tako, da jih tudi same notranje sprejmejo na osnovi lastnega spoznavanja
in ugotavljanja (kar paje lahko težko in dolgotrajno delo). - Avt.
Summary
It is ever still undesirable publicly to pose problems or actualize the
counseling and psychotherapeutical work with wives of alcoholics. Even
"between four walls" it is often only possible to handle these matters "with
gloves on" and even so, many times there is no real result. It is often nearly
inconceivable and unacceptable to the wife of an alcoholic that she should be
looking into her own soul with self-criticism and that she should accept the
understanding that both she and her husband-alcoholic must undergo change,
because only than it is possible to reach an open and genuine relationship.
For this reason both should be included in the treatment of akoholism, as
the goal of such treatment is restructuring of the family life.The purpose of
counseling and psychotherapeutical work with wives of alcdiolics is to bring
these findings near in such a way, that the wives of alcoholics accept them
inside on the basis of their own recognition and establishment (which might
be a difficult and lengthy task). - Auth.
1. Uvod
Pomemben faktor pri nastanku, razvoju, zdravljenju.in preprečevanju
alkoholizma je tudi okolje oz. v ožjem smislu žena (kot "nosilka treh ste-
brov v hiši", vsaj v našem, še precej tradicionalno mislečem okolju). Zaradi
navedenega je nujno potrebno svetovalno in psihoterapevtsko delo z alkoho-
76	M. Mikuljan	Soc Delo 30, 1991, 1-2
likovo ženo, saj se "na Slovenskem manj kot dva odstotka alkoholikov
odloči za pravo zdravljenje" (Rugelj, 1985, str. 225), kar pri "30 odstotkih
odraslih moških - alkoholikih v našem narodu" (Rugelj, 1985, str. 225) ni
zanemarljivo, temveč že kar ogrožujoče dejstvo.
Glede na že znana dejstva razvoja in značilnosti alkoholizma (ne le
postopno maličenje in propad alkoholika, temveč tudi žene in posebno še
otrok, pri katerih paje le-to največkrat združeno z doživljanjem strahu, nego-
tovosti in trpljenja) vse samoumevno postavlja vprašanje, zakaj žene ne
ukrepajo bolj dosledno in učinkovito ter se ne potrudijo dovolj za rešitev
družine ali vsaj otrok. Navedeno vprašanje pa implicitno pogojuje pojavljan-
je številnih podvprašanj, npr. kakšen je potemtakem odnos teh žena do
družine, do zakonca, do otrok in konec koncev do samih sebe. So vzrok temu
le nevednost, neosveščenost ali nepripravljenost potruditi se in kaj ukreniti,
ali pa je vzrok kaj drugega?
V našem družbenem prostoru so le maloštevilni strokovnjaki temeljito
raziskali in proučili omenjeno tematiko ter pri tem upoštevali do sedaj znana
nekatera svetovna in domača znanstvena spoznanja s področja medčloveških
in partnerskih odnosov. Zelo kompleksno je omenjeno področje obdelano v
knjigi J. Ruglja, Zmagovita pot (1985).
2. Metodologija, načini in rezultati ugotavljanja
ravnanja žena alkoholikov
Najzanimivejša spoznanja drugih strokovnjakov o ravnanju žena alkoho-
likov so:
1.	Whalenova je opisala osebnostne značilnosti žena alkoholikov v ZDA,
ki so iskale pomoč, nič pa niso same ukrenile, z naslednjo tipologijo:
-	žena mučenica: mazohistka, "ki tфi v želji, da bi bila videti nesrečna";
takšna žena si zaradi podzavestne potrebe po samokaznovanju že izbere moža,
ki ji bo napravil življenje nesrečno;
-	žena kontrolor: ukazuje, nadzoruje in išče moža, ki mu bo lahko ukazo-
vala; takšna superiorna žena se poroči z inferiornim moškim zato, da lahko
zadosti podzavestni potrebi po dominaciji nad drugim človekom;
-	žena mati: omahljivka, ki neprestano omahuje med ljubeznijo in od-
klanjanjem; takšna ženska se poroči z moškim, ki je izrazit slabič;
-	žena sadistka: najde svojo izpolnitev v kaznovanju moža; takšna žena si
poišče moža zato, da lahko zadovoljuje svojo podzavestno potrebo po
sadizmu.
Ženske si torej poiščejo čisto določene moške zato, da bi zadostile
določenim (podzavestnim, patološkim) potrebam.
2.	Berne je opisal različne "igre", ki nadomeščajo globoke in pristne od-
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Svetovalno in psihoterapevísko delo	77
nose med ljudmi. Poučna je igra "alkoholik", ki ima 5 vlog:
-	glavni junak je "alkoholik";
-	"rešitelj" je zdravnik ali socialni delavec, terapevt;
-	"neumnež" (naivnež) je običajno alkoholikova mati ali prijatelj, ki daje
alkcáioliku kredit;
-	"zveza" je pomembna vloga, igra jo natakar, ki daje alkoholiku pijačo
tudi na up;
-	"žena" igra celo 3 vloge: "neumnico" ponoči, ker ga slači, mu da
večerjo..., "preganjalko" zjutraj, ker moža zmerja zaradi njegovega vedenja,
"rešiteljico" čez dan, ker ga prosi, naj se poboljša.
3.	Brajša je s svojo inte¿ralno odnosno teorijo nazorno razodel, da okoli-
ca (žena, delovna organizacija, krajevna skupnost, družba, država...) potrebuje
alkoholika, zato ga upwablja, bedi nad njim in ga ohranja. Poudarja, da žena
z določenimi osebnostnimi značilnostmi toliko časa išče alkoholika, da ga
dobi, potem ga "obdeluje" in na ta način zadovoljuje svoje podzavestne
potrebe fx) trpljenju, samokaznovanju, sadizmu... Žene močno potrebujejo
alkoholike, zato se razmeroma malo alki^oličnih zakonov razdre.
4.	Rugelj je na osnovi lastnih raziskav razdelil žene alkoholikov (o nji-
hovih osebnostnih značilnostih) v 2 skupini:
-	"uspešne" žene: svoje može so privedle na zdravljenje in se skupaj z
njimi vključile in ostale v programu.
-	"neuspešne" žene: skupaj z možmi so se vključile v program zdravljenja
ter se v njem zadržale povprečno 7 mesecev.
Temeljne osebnostne značilnosti:
-	"neuspešne" žene:
-	pogosto jokajo, jadikujejo in se pritožujejo nad svojo "usodo" pri
starših, prijateljicah, sosodah,
-	prosijo za pomoč socialno službo, moževo delovno organizacijo idr.,
-	moža ponovno prosijo, naj {H^eneha s pijančevanjem, nikoli pa ener-
gično ne zahtevajo, naj se gre zdravit,
-	občasno ali redno se pomiijajo s pomirili, alkoholom in obiskovan-
jem psihiatrov, psihologov, socialnih delavcev, duhovnikov,
-	možu neprestano grozijo z razvezo, grožnje pa ne uresničijo;
-	"uspešne" žene so zrcalna podoba "neuspešnih"; le redko stokajo, se ne
pritožujejo, temveč prenašajo svojo bolečino, berejo članke o alkoholizmu in
si natančno zapomnijo, kako so bili vsi pogovori z možem in njegove
obljube, da bo abstiniral, brez uspeha. Te žene, ki molče tфijo, na določeni
točki stopnjevane stiske spoznajo, da tako ne morejo in nočejo več živeti,
zato ustrezno ukrepajo z ultimatom: zdravljenje ali razveza.
Poudarja se bistvo: žena ima ob možu alkoholiku tako pestro življenje,
da ji v primeru, če mož ostane (predolgo) trezen, postane tako enolično, da ga
78	M. Mikuljan	Soc Delo 30, 1991, 1-2
z različnimi zavestnimi ali podzavestnimi manipulacijami peha v pi-
jančevanje in si tako znova popestri življenje. Niso pa vse žene alkoholikov
enake; razvrstijo se lahko v razpredelnico: na enem koncu so redke žene, ki
niso pripravljene niti dneva živeti z alkoholikom, nasprotna skrajnost pa je
razmeroma veliko že povsem zlomljenih in tudi življenja naveličanih žena.
Med obema dcrajnostima je razvrščena velika večina tistih žena alkdiolikov,
ki je imela to "srečo", da je našla svojo izpolnitev v neki obliki nadkrilje-
vanja moža alkoholika. Silno redke si premislijo in ustrezno ukrepajo.
Pomemben vidik oz. kazalec je tudi spolnost, saj se "neuspešne" žene ne
znajo "prazniti" v spolnosti, temveč v pritoževanju in prepirih, in so
"nagnjene k maščevanju".
3. Razprava o svetovalnem in psihoterapevtskem delu z
obravnavanimi ženami alkoholikov v delovni organizaciji
Predstavitev problematike
Delovna organizacija bi morala biti poleg oz. takoj za družinskim oko-
ljem najpomembnejše središče, kjer bi bilo možno najučinkoviteje vplivati
na zmanjšanje pojava alkoholizma (pravočasno odkrivanje, učinkovito
preprečevanje, zdravljenje). Vendar je do sedaj analogno samoupravljanju
potekalo samozapravljanje pravkar navedenih možnosti. Zato je bilo le nekaj
pobud za obravnavanje alkoholizma delavca podanih neposredno od nadre-
jenih, žene alkoholikov pa so tudi samoiniciativno iskale pomoč v socialni
službi. Navedena ugotovitev pa niti kvantitativno niti kvalitativno ne od-
stq)a od ugotovljenega stanja v Stoveniji.
Vzrok za iskanje pomoči teh žena je stiska, namen (zavesten ali podza-
vesten) pa, da se stiska zmanjša ali odpravi oz. da se problem (njihov mož)
nekako uredi (brez védenja oz. zavedanja o potrebi po lastnem popolnem an-
gažiranju).
Prikaz posebnih primerov
Primer št. 1: Starejša delavka (z interno kvalifikacijo) je imela probleme
zaradi moževega alkoholizma. Pri nas seje oglasila izključno zaradi napotila
nadrejene delavke, da bi z našo pomočjo lahko rešila svoj problem. Rešitev
tega problema je videla (in ga dosledno zagovarjala) izključno v dodelitvi
sobe, kamor bi se lahko zatekala v obdobjih moževe agresivnosti. Po njenem
prepričanju zdravljenje ne bi prišlo v poštev, ker mož ne bi privolil (in ver-
jetno tudi zaradi bojazni, "kaj bodo rekli ljudje"), razveza zakona pa tudi ne
(zaradi hiše, v katero je "vložila svoje življenje" in je nikakor nameravala
prepustiti možu ali komu drugemu). Delavka je delovala vzvišeno, poudar-
jeno dostojanstveno, odločno, bila je zelo urejena, prizadeta pa le ob omen-
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Svetovalno in psihoterapevísko delo	79
janju moževega alkoholizma oz. posledic le-tega. O svojem problemu ni rada
govorila (še pri nas le zato, da bi ji pomagali pri dodelitvi sobe - ki je zaredi
pereče stanovanjske problematike delovne organizacije ni dobila).
Primer št. 2: Mlada delavka, lepo, mimo in nežno bitje (s končano os-
novno šolo), sicer poročena in mati dveh otrok (eden je bil še dojenček), se je
samoiniciativno oglasila zaradi stiske ob moževem alkoholizmu. Z družino
je stanovala pri materi, in to precej daleč od naše delovne cffganizacije. Mož
ni bil zaposlen (zaredi posledic alkoholizma je izgubljal zaposlitve, pa tudi
pretirano navdušen ni bil nad njimi). Problem je videla v agresivnosti moža
do vseh članov družine in v ekonomskih razmerah. Z materjo je (verjetno
bolj intuitivno kot razumsko) prišla do ugotovitve oz. rešitve problema: od-
selitev od moža (prodaja hiše, preselitev v drug kraj), razveza zakona. Vendar
tega ni realizirala. Zakaj ne? Morda zaradi neizkušenosti, mladosti, strahu
pred moževo agresivnostjo, podpore okolice možu in verjetno tudi zaradi
drugih, podzavestnih dejavnikov, ki so jo "priklenili" na družino in "moža".
Pripomnim naj, da se je delavka medtem zaradi nevzdržnih razmer odločila, da
se odseli od moža. S težavo in z našo intenzivno pomočjo je dobila sobo,
kamor se je preselila z otrokoma in materjo. Odločila se je, da bo vložila
predlog za razvezo zakona in ureditev premoženjskih zadev.
Primer št. 3: Pri nas je bil zaposlen delavec (mlajši človek s kvalifika-
cijo), žena (s kvalifikacijo) pa v dnigi delovni wganizaciji v kraju. Z dvema
predšolskima otrokoma sta stanovala v nedograjeni lastni hiši. Na njun
družinski problem, ne na alkoholizem, oz. nanj le mimogrede, nas je opozo-
ril možev nadrejeni. Žena je z vidno pripravljenostjo za sodelovanje sprejela
vabilo na razgovor. Individualni pogovori z vs^cim posamezno niso iz-
kristalizirali stanja (drug drugega sta obtoževala, očitala alkoholizem...),
skupni razgovor pa je bil skorajda katastrofalen. Sledila je razveza zakona,
vendar problem ni bil rešen v celoti. Nihče od njiju se ni hotel odseliti in
drugemu "prepustiti" hiše (objektivne možnosti so obstajale), in moževa
agresivnost se je nadaljevala (čeprav so živeli v ločenih prostorih, vendar v
isti hiši in v bližini moževe matere). Žena je bila zelo odločna, samozavestna
(v medsebojnih prerekanjih tudi borbena). Mož je po mnenju nadrejenih
zadovoljivo opravljal svoje delo. Pripomnim naj, da se je mož v tem času
izselil iz njune hiše v podnajemniško sobo, žena pa je pustila zaposlitev in
preživlja otroke z moževo alimentacijo.
Primer št. 4: Mlajši delavec (z osnovno šolo) je zaradi posledic alkoho-
lizma že motil delovni proces. Žena, zaposlena v dnigi delovni organizaciji v
kraju (kot pol - ali kvalificirana delavka), je bila popohioma nezainteresirana
za zdravljenje njegovega alkoholizma. Umaknila se je v pasivnost, ki naj je
ne bi nihče motil. Šele disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
možu je ženo "premaknil", da je jokala in stokala ter prosila za ponovno za-
80	M. Mikuljan	Soc Delo 30, 1991, 1-2
poslitev moža (do česar je ni pripravilo niti njegovo ravnanje pod vplivom
alkohola, npr. da je zaklenil v stanovanje oba predšolska otroka in odšel ali
da je skoraj zažgal stanovanje z otrokoma v njem, ker "je drugače lepo ravnal
z njima"). Disciplinski ukrep je prisilil tudi moža, da se je "dokončno"
odloČil za zdravljenje (pred tem se je namreč odločal nekaj mesecev,
"pomagala" pa mu je tudi čakalna doba za bolnišnico Vojnik). Zdravljenja ni
končal, vendar je z raznimi manipulacijami poskušal ponovno dobiti z^sli-
tev pri nas. Tudi prejšnja zdravljenja so bila neuspešna.
Primer št. 5: Delavka (nekvalificirana) je živela z dvema šoloobveznima
otrokoma in možem alkoholikom (nekvalificiran, brez zaposlitve, poseduje
nekaj zemlje) v sosednji republiki. Zaradi intervencije sodelavk smo ji po-
magali pridobiti sobo, kamor se je preselila z otrokoma, da se je umaknila
pred agresivnostjo moža. Od moža se ni razvezala, čeprav je ves čas trdila in
še trdi, da je vložila predlog za razvezo zakona. Mož jo pogosto obiskuje
ponoči (čeprav je v sobi le ena postelja), zaradi hrupa in nemira pa včasih in-
tervenira policija. V reševanje tega problema sta se vključila tudi patronaža
in center za socialno delo - zaenkrat neuspešno. V razgovoru je delavka
pokazala interes in pripravljenost za ustrezno literaturo, ko pa smo ji dejan-
sko ponudili knjigo, ni bila več zainteresirana zanjo. Delavka deluje ubogo,
izmučeno, sicer zna biti tudi odločna (npr. pri uveljavljanju raznih socialnih
pravic), žal pa te odločnosti ne uporabi pri razčiščevanju svojega odnosa z
možem.
Razprava in zaključki
Opisanih je le nekaj specifičnih izmed številnih raznovrstnih primerov
pojavljanja alkoholizma pri zakoncih, ki smo jih obravnavali.
Največkrat se kot ovira za konstruktivno reševanje opisanih (in ne-
pisanih) primerov eksplicitno pojavlja ekonomski interes oz. večji interes
žena za ekonomske dobrine kot pa za zdravo življenje vsaj otrok in seveda
tudi njih. Ponovno se potrjuje skoraj množična usmerjenost žena k "imeti"
in ne k "biti" (Fromm, 1979).
Vsekakcff pa obstajajo tudi drugi vzroki za neuspešno odzivanje na alko-
holizem moža, kot so osebnostne značilnosti žene, npr. po Whalenovi
tipologiji (in po naši oceni) - pri primeru ŠL 1 žena kontrolor, primeru št. 2
žena mati, šL 4 in 5 žena mučenica. Po tipologiji dr. Ruglja pa se opisane
žene niso "povzpele" niti do "neuspešnih".
Zanimivo je še neko dejstvo - med uspešno zdravljenimi alkoholiki (v
dobi od 2 do 5 let abstinence, ki je tu edini kriterij uspešnosti) so samo tisti
naši delavci, pri katerih se med pripravo za zdravljenje nismo ukvarjali z nji-
hovimi ženami (saj sta jih k zdravljenju prisilila grozeč disciplinski ukrep ali
strahotno poslabšanje zdravja).
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Svetovalno in psihoterapevísko delo	81
Pozornost zbuja tudi dejstvo, da večina opisanih (še več pa neopisanih)
žena odklanja kakršnokoli pomoč v obliki literature (knjige) oz. deklarativno
jo nekatere sprejmejo, dejansko pa ne. Razmisleka vreden je primer delavke
(z višjo izobrazbo), ki je a {»iori, skoraj podcenjevalno zavrnila knjigo Dolga
pot, čeprav se že dalj časa "ubada" z moževim alkoholizmom. Nekaj dni kas-
neje pa, ko sem navedeno knjigo sama pregledovala, je samoiniciativno za-
prosila zanjo (kupila je ni). Zelo pogosto je na splošno mogoče opaziti od-
por do tovrstne literature (kljub poskusu ustnega seznanjanja z njo ali brez
tega). Videti je, da nista moralno degradirana in stigmatizirana le alkoholik in
alkoholizem, temveč tudi tovrstna literatura (ne glede na visoko strokovno
vrednost in uporabnost).
Skoraj skupna značilnost (z zelo redkimi izjemami) vseh obravnavanih
žena alkoholikov je, da praviloma le od drugih (raznih strokovnih in
medicinskih služb) pričakujejo, da bodo ozdravile, twej uredile njihovega od
alkohola odvisnega moža, same pa bi zdravljenje opazovale le od strani,
nemotene v svoji pravičnosti in nedotaknjenosti. Pomembno je tudi v stroki
že znano dejstvo, da pri teh ženah v glavnem ni več ljubezni, naklonjenosti,
spoštovanja do moža, ampak močno prevladujejo čustva z nasprotnim predz-
nakom. Tudi zaradi tega je zanje tako nesprejemljiva ugotovitev, da se
morajo tudi same spremeniti in se skupaj z možem zdraviti, če želijo rešiti
družino.
Kljub številnim tovrstnim primerom ali prav zaradi tega sem prepičana o
nujni previdnosti in potrebni distanciranosti pri konkretni obravnavi. Korist-
no in potrebno je prepoznati temperament in nrav žene alkoholika, da je
možno temu prilagoditi način obravnave. Osebno se mi zdi nesprejemljiv
način vsiljevanja kakršnihkoli stališč za vsako ceno, temveč je potrebno
jasno in dosledno pojasniti možnosti ukrepanja (pozitivne in negativne) ter
poudariti, da je rešitev odvisna od njih samih (žena) in odgovornost zanjo
isključno njihova, kakor je (bila) tudi "izbira" ukrepanja ali neukrepanja.
Ključna spoznanja in ugotovitve glede ravnanja žena alkoholikov se uje-
majo že z znanstveno dognanimi ugotovitvami.
4. Zaključek
Svetovalno in psihoterapevtsko delo z ženami alkoholikov ni samo neza-
dostno (kvantitativno in kvalitativno) razvito in uveljavljeno pri ustreznih
službah, pač pa tudi otežkočeno zaradi več dejavnikov: prevladuje neznanje,
neosveščenost in nepripravljenost strokovnih delavcev in omenjenih žena (pri
teh posebno zadnje). Kljub temu pa je to delo pomembno za uspešno zdrav-
ljenje in posredno za preprečevanje alkoholizma. Ob upoštevanju že do sedaj
spoznanega bi bilo možno dosedanjo prakso v marsičem spremeniti, dopol-
niti (na obeh stranèh: v stroki in pri ženah) in jo narediti učinkovitejšo.
82	M. Mikuljan	Soc Delo 30, 1991, 1-2
Literatura
Berne, E., Koju igru igraš?, Nolit, Beograd 1980
Brajša, P., Človek, spolnost, zakon, Delavska enotnost, Ljubljana 1982
Franki, E. v., Zašto se niste ubili?. Oko tri ujutro, Zagreb 1986
Franki, E. v.. Liječnik i duša. Krščanska sadašnjost, Zagreb 1990
Fromm, E„ Biti li imati. Naprijed, Zagreb 1979
Lucas, E., I tvoja patnja smisla ima. Oko tri ujutro, Zagreb 1985
Norwood, R., Ženske, ki preveč ljubijo, Cankarjeva založba, Ljubljana 1988
Ramovš, J., Alkoholno omamljen I, Mohorjeva družba, Celje 1981
Ramovš, J., Socialni delavec in alkoholizem, Delavska enotnost, Ljubljana
1988
Rugelj, J., Dolga pot. Rdeči križ Slovenije, Ljubljana 1977
Rugelj, J., Alkoholizem in združeno delo. Univerzum, Ljubljana 1984
Rugelj, J., Zmagovita pot. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985
Trstenjak, A., Človek samemu sebi, Mohorjeva družba, Celje 1971
Metoda Mikuljan, socialna delavka. Zdravilišče Rogaška Slatina, Zdraviliški
trg 14, 63250 Rogaška Slaüna