SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 50	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de diciembre -11. decembra 2003
PREDLOG
Izseljenskega društva Slovenija v svetu na vprašanja za javno predstavitev mnenj - DZ, 5. 12. 2003
Ob vstopu Slovenije v EU se Slovenija ponovno združuje - nacionalno in geografsko - z rojaki onstran meja. Evropa z vstopom Slovenije v EU priznava slovensko samobitnost in enakopravnost slovenskega jezika.
Ob nastalih spremembah mora RS začrtati jasno strategijo. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlaga nekatera vprašanja za javno predstavitev mnenj. Skoraj vsa vprašanja zahtevajo en sam odgovor, in sicer: okrepitev slovenske narodne zavesti.
Na vprašanje, kako doseči to okrepitev, predlagamo:
1) RS mora podpirati in spodbujati rodnost Slovencev. RS mora spodbujati mladino k iskanju duhovnih in ne le materialnih dobrin.
2) Država Slovenija naj skrbi za pravično ureditev in dobrobit celotnega naroda.
3) Oživeti koncept Zedinjene Slovenije preko zborovanj, šolstva in javnih občil.
4) Vključiti v vzgojni sistem pomembnost in smisel zvestobe lastnemu narodu.
5) Seznanjati o obstoju in problematiki Slovencev zunaj
RS.
6) Spodbujati kulturno, športno, šolsko in gospodarsko izmenjavo s slovenskim življem onstran zdajšnje državne meje.
7) Sistematično utrjevanje identitete, jezika in kulture v skupnem slovenskem prostoru.
8) Okrepiti kulturno prisotnost ob meji z mrežo univerzitetnih sedežev (Primorska, Ljubljanska in Mariborska univerza).
9) Pritegniti zamejce k političnemu odločanju. Zlasti pri pogovorih z državami, kjer zamejci živijo.
10) Maja 2004 naj bo na vsej slovenski meji veliko slovensko praznovanje in srečanje Slovencev z obeh straneh meje s prisotnostjo vlade RS.
11) Utrditi vezi z rojaki, ki so ostali za hrvaško-slovensko mejo.
12) Paziti na slovensko ozemlje - nujna medijska in gospodarska prisotnost ob meji ter ustavitev razlastitev slovenskih kmetij onstran meja.
13) Zaradi nizke natalitete in regionalnega razvoja, privabiti Slovence iz sveta.
Strel je premagal Parana
Peterle nagrajen za dosežek leta 2003
Tednik o evropskih zadevah European Voice je 2. decembra v Bruslju na razglasitvi Evropejca leta 2003 za dosežek letošnjega leta v evropskem prostoru nagradil slovenskega poslanca Alojza Peterleta. Naziv si je Peterle, tudi nekdanji slovenski premier in zunanji minister, prislužil, ker se je kot prvi uradnik iz držav kandidatk prebil v hodnike moči Evropske unije, in sicer kot član predsedstva konvencije o prihodnosti povezave.
Peterle je v kategoriji dosežka leta premagal ugledno konkurenco - za naziv so se namreč potegovali še italijanski premier Silvio Berlusconi (ker je preživel vse kritike), generalmajor Pierre Maral (za vodenje prve vojaške operacije EU v Makedoniji) in malteški premier Eddie Fenech Adami (ker je Malto pripeljal v EU) in drugi.
European Voice je sicer podelil skupaj 11 nagrad - ob dosežku leta še nagrado za komisarja leta, poslanca leta, državnika leta, diplomata leta, vizionarja leta, kampanjo leta, poslovneža leta, novinarja leta, nedržavljana leta ter glavno nagrado, Evropejca leta. Izbiral sicer ni tednik sam, temveč njegovi bralci - European Voice je v vseh kategorijah nominiral skupaj 50 ljudi, ki so letos ključno zaznamovali evrop-
sko prizorišče, bralci pa so se za zmagovalce odločili na elektronskem in poštnem glasovanju.
Naziv Evropejec leta 2003 si je prislužil malteški premier Eddie Fenech Adami, in sicer zato, ker je ev-roskeptično pristopnico Malto pripeljal v EZ.
Evropska državnica leta je postala poljska evropska ministrica Danuta Huebner, ker je Poljake prepričala, da so EU rekli „ja".
Vizionar leta je postal predsednik konvencije o EU Valery Giscard d'Estaing, ker je zagotovil uspešen zaključek dela telesa, ki je pripravilo osnutek ustavne pogodbe.
Zmagovalci v vseh kategorijah so prejeli kipec ter ček, ki ga bodo podarili svoji najljubši človekoljubni organizaciji - Peterle ga bo podaril ljubljanski onkologiji.
In kaj je moč razbrati iz nagrad? Konvencija o prihodnosti EU in njen osnutek ustavne pogodbe sta bila ena od ključnih dogodkov letošnjega leta. Druga velika tema letošnjih nagrad pa je širitev, za Evropejca leta so bili nagrajeni trije predstavniki prihodnjih članic - Peterle, Huebnerjeva in Adami.
Slovenski poslanec Alojz Peterle (NSi) je povedal, da nagrado prejema
kot veliko priznanje za delo na evropskem prizorišču. Pri tem je menil, da gre tudi za nagrado Sloveniji; nagrada bo nedvomno pripomogla k nadaljnji promociji države.
Za prejem takšne nagrade je pot odprta vsakemu posamezniku, je pa treba za to trdo delati, je dejal Peterle. „Osebno se mi je ponudila posebna prilika, saj sem kot edini od predstavnikov prihodnjih članic in kandidatk za članstvo sodeloval pri delu predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope; v konvenciji sicer res nisem bil glavni kuhar, sem bil pa eden od tistih v glavni kuhinji." Sama nominacija Alojza Peterleta, ki se je za nagrado potegoval v druščini več zvenečih evropskih imen, je temeljila na njegovem delovanju v predsedstvu konvencije.
Bo nagrada povečala možnosti Alojza Peterleta za izvolitev za evropskega poslanca na volitvah junija 2004? Kot je dejal, „škoditi ne more, je pa do takrat še veliko časa in potrebnega še veliko dela". Sicer pa Peterle meni, da tudi Slad. na 2. str.
DZ letos še ne bo ratificiral vatikanskega sporazuma
Vodje poslanskih skupin so na seji kolegija predsednika državnega zbora Boruta Pahorja na predlog vodje poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča med drugim sklenili, da DZ na decembrski seji še ne bo ratificiral vatikanskega sporazuma. Odločanje o ratifikaciji sporazuma s Svetim sedežem o pravnih vprašanjih so tako preložili na eno prihodnjih sej v začetku prihodnjega leta.
Po Potrčevih besedah je za Združeno listo vsebina mnenja ustavnega sodišča izjemno pomembna. Stranka tudi meni, da sama to mnenje pravilno razlaga, medtem ko jo mnogi drugi poenostavljajo na način, da je ustavno sodišče presodilo, da je vsebina vatikanskega sporazuma skladna z ustavo. To ni res, tako Potrč. Sodišče je presodilo, da je ta vsebina skladna z ustavo pod pogojem, da se glede t.i. mešanih pristojnosti vedno in v celoti upoštevata slovenska ustava in zakonodaja. Torej da kanonsko pravo in slovenski pravni red nista enakopravna, ampak da imata vedno prednost slovenska ustava in zakonodaja, je še povedal Potrč.
Glede na različna stališča si ZLSD želi slišati kakšno mnenje tudi od Svetega sedeža, ki je podpisnik vatikanskega sporazuma, ker bi se tudi na podlagi tega mnenja ZLSD lažje in enostavneje opredelila.
Predsednik Drnovšek sprejel beograjskega nadškofa Hočevarja
Predsednik republike Janez Drnovšek je sprejel beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, ki je predsed-niku predstavil položaj katoliške cerkve v Srbiji in prizadevanja za zbliževanje cerkva v Srbiji. Kot je še dodal nadškof, Slovenija igra zelo pozitivno vlogo na tem območju in bo vse izrazitejšo vlogo igrala še naprej.
Nadškof je ob koncu pogovora izpostavil potrebo po intenzivnejšem sodelovanju s slovenskimi društvi, ki nastajajo tam.
Slovenski predsednik pa
je dejal, da ceni aktivnost slovenskih društev v SČG, kakor tudi katoliške cerkve za spodbujanje dialoga z ostalimi cerkvam.
Le Monde o Sloveniji
Slovenija odločno napreduje proti svojemu naslednjemu cilju - zdaj, ko je vstop v Evropsko unijo le še vprašanje mesecev -, vstopu v evroobmočje in zamenjavi svoje nacionalne valute z evrom v letu 2007, danes piše2. decembra francoski časnik Le Monde. Slovenija izpolnjuje že tri od štirih kriterijev za vstop v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II), edina črna točka ostaja previsoka inflacija, ob tem navaja časnik.
Slovenska inflacija je v letu 2002 znašala 7,1 odstotka, medtem ko vlada in Banka Slovenije v letošnjem letu načrtujeta le še 5-odstotno inflacijsko stopnjo. Pod tri odstotke naj bi se po napovedih inflacija spustila leta 2005, tako pa bi Slovenija že izpolnila vse pogoje za vstop v ERM II. Le Monde še piše, da je slovenska vlada sprejela ukrepe za lažje soočanje z morebitnimi asimetričnimi šoki ob uvedbi evra, časnik pa tudi opozarja, da je slovenska inflacija v veliki meri strukturne narave, t.j. posledica indeksacije plač.
Slovenija opravi 60 odstotkov svoje mednarodne blagovne menjave z EU, piše časnik in poudarja, da je slovensko kmetijstvo s svojimi tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) med manjšimi v povezavi. Le Monde izpostavlja, da je Revoz največje izvozno podjetje v Sloveniji, približujeta pa se mu tudi farmacevta Lek in Krka. Zaradi vstopa v unijo bo morala Slovenija uvesti tudi carinske dajatve na izdelke iz držav nekdanje Jugoslavije, ki v zunanjetrgovinski bilanci predstavljajo 16 odstotkov menjave Slovenije s tujino.
Zaradi solidnega gospodarstva bo Slovenija po mnenju Le Monda neto vplačnica v evropski proračun, vendar bo zaradi odločitve Evropskega sveta decembra lani v letih od 2004 do 2007 iz naslova strukturnih skladov prejela 420 milijonov evrov, dodatne 104 milijone pa za nadzor svoje južne, schengenske meje.
		
SPOMIN NA MAUSERJA....	... 2	MLADCI NA PRISTAVI 3
SLOVENCI V ROSARIU	... 3	PISMO LANUŠKE MLADINE. 3
MENDOŠKI MATURANTI ..	... 3	VTISI IZ SLOVENIJE 	4
PONEDELJEK, 24.
NOVEMBER 2003 -
Počitek, Corrientes
Ko je bil zjutraj v Cor-rientesu že pripravljen za štart današnje etape, se je nad mestom in okolico razbesnelo neurje. V hipu se je stemnilo, zapihal je močan veter, na reki so se pojavili visoki valovi. Martin, ki zlepa ne odpove nobene etape, se je hotel kljub grozeči nevarnosti podati v vodo, a to ni bilo mogoče,- saj je argentinska Prefectura Naval ustavila ves rečni promet. Odlog je Martin izkoristil za počitek.
10. ETAPA: CORRIENTES - EMPEDRADO, 80KM
Torek, 25. november
V trenutku, ko se je Martin preoblekel v plavalno obleko, se je spet razbesnela nevihta. K sreči pa veter ni bil tako močan, zato je Martin lahko štartal. Močno je deževalo še vse dopoldne, kar pa ni plavalca motilo.
Empedrado, predvideni cilj etape, je Martin dosegel zgodaj popoldne in se je odločil, da bo plaval še naprej.
11. ETAPA: EMPEDRADO -BELLA VIST A, 75KM, 10 UR
Sreda, 26. november
Predvideni cilj etape v Bella Visti je dosegel že okoli 17. ure, zato je plaval še naprej, do 18.30 ure, ko je moral plavanje prekiniti zaradi viharja, ki se razbesnel na tem področju. Valovi, ki so se razbesneli po reki, pa so segali tudi do 2m. Martin in ekipa Nad. na 4. str.
Peterle nagrajen...
Nad. iz 1. str.
brez nagrade nima slabega izhodišča, „ker mi ljudje v Sloveniji nekako priznavajo evropski profil in delo na tem področju, današnje priznanje pa kandidaturo seveda krepi".
Alojz Peterle je v pogovoru za Dnevnik med drugim poudaril, da se politična kultura in način delovanja v Bruslju „razlikujeta od tega, kar imamo doma". „Tisto, zaradi česar so me napadali doma, vključno z orglicami, je tukaj doživelo podporo. Očitno je vrednotenje drugačno. V Bruslju se mi ni treba ukvarjati z bivšimi komunisti, z nosilci ali posledicami starega režima," je povedal Peterle.
"V EU je to nekoliko drugače: ko ti neki prispevek priznajo, to nekaj časa traja, ko ti neka funkcija preneha, te ne izbrišejo iz politične zavesti in te ne postavijo na zadnje mesto lestvice priljubljenosti," je pojasnil Peterle, ki nagrado jemlje kot priznanje svoji politični smeri in svojemu delu, pa tudi kot možnost za promocijo Slovenije.
Razlog, da je nagrado tednika European Voice simbolično posvetil žrtvam komunizma, je, tako Peterle, v tem, „ker sem čutil moralno dolžnost. Nisem mislil samo na Slovenijo, ampak (na to), da je v vsej Vzhodni Evropi ogromno ljudi trpelo, se trudilo za svobodo in dostojanstvo človeka, pa ne bodo dobili nobene nagrade. To je bilo najmanj, kar sem ob tej priložnosti lahko rekel", je zatrdil Peterle.
Na vprašanje, kdo bi bil po njegovem najprimernejši kandidat za slovensko mesto v Evropski komisiji, pa je odgovoril, naj „iščejo osebo, ki bo imela čim močnejše politično ozadje v Evropi, da bo lahko uveljavljala tiste rešitve, ki bodo v evropskem okviru ustrezale Sloveniji". Zase je dejal, da o mestu
komisarja za sedaj ne razmišlja, o ministru za evropske zadeve Janezu Potočniku, ki se najpogosteje pojavlja kot možni kandidat za komisarsko mesto, pa je mnenja, da „je bil dober pogajalec in zelo dobro pozna EU in njene skrite hodnike. Zato je gotovo eno od najboljših slovenskih imen za komisarja. Ni izrazito politično ime, je pa ugledno slovensko ime", je za Dnevnik razložil Peterle.
Poslanec Alojz Peterle že prejema
prve čestitke. Peterletu je tako v imenu slovenske vlade že čestital premier Anton Rop, ki je sicer trenutno na poti na uradni obisk na Kitajsko.
Poslanska skupina NSi je kolegu Peterletu čestitala za nagrado. V NSi ob tem verjamejo, da bo Peterle še naprej uspešno predstavljal Slovenijo in stranko NSi, obenem pa so izrazili prepričanje, da bo uspeh poslanca prispeval tudi k odličnemu rezultatu NSi na evropskih volitvah prihodnje leto.
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
MAUSERJEV VEČER V PODBREZJAH
Tako kot sta si bila blizu v ljubezni do slovenske besede, do slovenskega leposlovja, sta dr. Tine Debeljak in Karel Mauser imela blizu svoj spominski večer.
Nekaj dni pred slovesnostjo v Škofji Loki so se v Podbrezjah, v sklopu Pirčevih večerov spomnili njihovega pisatelja Karla Mauserja. Njihovega, ker je bil v teh krajih rojen, hodil v šolo - a našega, vseh Slovencev, ker nam je podbreške kraje posredoval v svojih črticah, zgodbah in romanu.
O njegovem delu so govorili trije dobri poznavalci pisatelja Karla Mauserja: literarni zgodovinar France Pibernik, zgodovinar Andrej Vovko in raziskovalec Marjan Drnovšek. Na mizi pri odru so bile razstavljene njegove knjige, nam tako znane, saj jih je več izšlo pri Slovenski kulturni akciji.
Vendar je Mauserjeva človeška stran še posebej prišla na dan, ko je po besedah izvedencev prišla na vrsto tudi beseda ljudi, ki so na svoj način bili v stiku z njim. Domači župnik Janez Rihar jih je spodbudil, da so prišli na dan z besedo in ga opisovali kot otroka, s katerim so hodili v šolo, ali pa, da so se ga spomnili, ker je v povesti vtkal ljudi, njihove sorodnike, ki so živeli v teh krajih. Niso ga pa poznali kot odraslega. Ni imel te sreče, da bi spet lahko videl svoje drage kraje in svoje ljudi. In te vtise, o odraslem in klenem možu, smo jim lahko posredovali peščica argentinskih Slovencev. Njegovim sovaščanom smo pripovedovali o njegovih obiskih v Argentino, kako nas je vse očaral s svojim nastopom, kako je iz njegovih besed kar izžarevala ljubezen do vsega lepega in dobrega.
Bil je lep večer, v katerem sta se dve Sloveniji lepo prepletali in dopolnjevali.
Ne smemo prezreti tudi tretjega, družabnega dela, kjer ni manjkalo ne prigrizka ne pijače in pri katerem smo se tako sproščeno razgovarjali, kot bi se že leta poznali. Dnevi so v tem času kratki, zato smo v Podbrezje prišli že v temi. A ravno ta neposredni in prijetni razgovor je podkrepil sklep, da obiščemo Podbrezje čez dan in spoznamo na lastne oči vas, pa Naklo, Gobovce in druge bližnje kraje, ki jih je opisoval v svojih zgodbah, po katerih naj bi stopala tudi Viktor Zalar in Silva Miklavc.
ZA VARNEJŠE ŽIVLJENJE
(4) - KONEC
Zadnje tri številke smo v tem zaglavju pregledali različna področja, na katera moramo paziti, ko gre za našo varnost. Omenjali smo ukrepe, ki jih moramo upoštevati na domu, ko potujemo z avtomobilom, ali ko smo v nevarnosti ugrabitve. Danes bomo te nasvete zaokrožili in zaenkrat rubriko zaključili.
NA ULICI
Nevarnost pa nam grozi tudi, ko smo v svojstvu navadnega pešca. Običajno so to le enostavne tatvine, a tudi te so neprijetne ali imajo lahko nevšečne posledice. Zato previdnost ni odveč, kot tudi ne sledeči nasveti:
Vedno bodite pozorni na okolje. Med hojo se večkrat ozrite in preverite položaj.
Ne hodite po neznanih cestah.
Izogibajte se tudi znanih predelov, če veste, da niso varni ali ponoči niso dobro osvetljeni.
Smer vaše poti naj bo vedno nasprotna od smeri prometa.
Če se vam zdi, da vam sledijo, hitro spremenite smer. Tako lahko tudi preverite, če res gredo za vami.
Če se vam oseba, ki prihaja nasproti, zdi sumljiva, križajte cesto na nasprotni pločnik.
Po pločniku hodite čim bliže hišam in čim dalj od ulice.
Bodite zlasti pazljivi na motoriste. Ti običajno potegnejo torbico ali aktovko in oddrvijo s plenom.
Če se ob vas ustavi avtomobil, se mu nikdar ne približajte. Če vas vprašajo za kakšno smer ali ulico, odgovorite vedno iz previdne razdalje. Sploh bodite nezaupljivi. Tudi prisotnost žensk ali otrok v vozilu ne pomeni varnosti, večkrat prav obratno.
NAŠI NAJDRAŽJI
Nevarnost preti tudi otrokom, zato je bistveno, da pazite nanje.
Govorite z njimi o teh vprašanjih in podučite jih, kako naj v nevarnosti reagirajo.
Zabičajte jim, naj nikdar ne vstopajo v neznana vozila, naj odklonijo vsako tozadevno povabilo in naj ne sprejemajo bombonov ali drugih slaščic od neznancev.
Kadar greste z njimi v park ali zabavališče, jih imejte
vedno pred očmi. Prav na teh krajih zločinci največkrat izbirajo svoje žrtve.
Poučite jih da, če se zgubijo, naj vas ne iščejo, temveč ostanejo na istem mestu. Premikanje iz kraja v kraj otežkoča vaše iskanje.
Naučite jih uporabljati telefon in tudi, kako poklicati policijo v primeru nevarnosti.
ŠE NEKAJ NASVETOV
Posebno bodite previdni, kadar imate opravka z denarjem. Pazite, ko odidete iz banke in zlasti iz avtomatičnih šefov (cajeros automaticos). Pri teh zadnjih pazite tudi ob prihodu. Ne vstopajte, če so notri neznanci. Ko vstopite, pazite, da so vrata dobro zaprta. Sploh pa po možnosti uporabljajte čeke ali kreditne in plačilne kartice in ne denarja.
Ne pripovedujte v javnosti/ na vozilih ali na cesti o vaših bančnih postopkih, niti v razgovoru s prijateljem ali sodelavcem. Nikoli ne veste kdo vas lahko posluša.
Ne bodite rutinami v svojih bančnih dejavnostih. Menjajte dan, uro in pot prihoda in odhoda.
Če ste v supermarketu ali shopingu in se vračate do avtomobila, pa vidite, da ima podobno smer sumljiva oseba ali skupina, zavijte in počakajte, da neznanec odide.
Na cesti se nikdar ne spuščajte v prepir z neznanci, pa naj bo okoliščina kakršnakoli. Tudi če srečate manifestacijo, ne izražajte nasprotnega mnenja. Mirno pojdite dalje.
Končno, če vas okradejo, se ne upirajte. In predvsem, ne zasledujte tatov. Statistično je največ smrtnih žrtev, kadar se žrtev upira ali po ropu skuša zasledovati razbojnike.
Zapomnite si, da je policijska številka po vsej državi 101. Če imate mobilni telefon, ga lahko programirate za hitri klic.
VSO SREČO
Zavedati se morate, da javne oblasti niso v stanju, pa tudi v doglednem roku še ne bodo v stanju, da vam zagotovijo varno življenje. Zato lahko zaupate le sebi in svoji previdnosti.
Za danes zaključimo te naše nasvete. Ker pa se vsak dan pojavijo novi načini zločina ali nove mode tatvin, bomo po potrebi o teh zadevah še kaj pisali. Medtem pa - vso srečo!
Problem pocestnih blokad, pomešan z novimi primeri ropov in sploh pomanjkanja varnosti, so zatemnili važno obletnico 20 let življenja v demokraciji. Spomnimo se torej najprej tega dogodka.
Stoletni rekord. 10. decembra leta 1983 je, po nekaj letih zadnje vojaške vlade, Argentina znova stopila na pot demokratičnega življenja. Raul Alfonsin je na čelu radikalne stranke prevzel oblast in začel novo ustavno obdobje. Nihče ni vedel, kako se bodo dogodki razvijali in kakšno pro-hodnjost bo imela tedaj zelo šibka demokracija. Tek časa je dokazal, da je prav to obdobje postavilo stoletni rekord. Doslej traja že dvajset let, kar je najdaljša neprekinjena demokratična doba, odkar je bila leta 1911 s takoimenova-nim zakonom Saenz Pena vpeljana popolna in vesoljna pravica glasovanja.
Zreli in nezreli. Praznovanje dveh desetletij pa je postala tudi priložnost, da so se razni politični ana-listi in strokovnjaki pričeli spraševati, ali je Argentina oziroma njeno prebivalstvo zrelo za demokratično življenje. Odgovori so bili različni, odvisno od ideološkega zornega kota, iz katerega je dotični preučeval precej delikatno snov. Na splošno, in če bi skušali povzeti različne zaključke, lahko rečemo, da prebivalstvo, oziroma da volilci počasi in vztrajno zorijo v smeri demokratizacije. Smemo pa tudi ugotoviti, da argentinska politična skupnost (ali bolje skupnost argentinskih politikov in strank) napenja vse sile, da bi to zorenje čim bolj zatrla. Na žalost so strankarske strukture še vedno v službi osebnih poželenj in še daleč niso usmerjene v narodov blagor.
Zgovorne posledice. Težko stanje, v katerem se nahajamo, dovolj zgovorno kaže na dejstvo, da je bilanca dveh desetletij v mnogih ozirih negativna. In kljub skrajnosti krize ne govorimo toliko o gospodarstvu ali socialnih odtenkih, temveč o korupciji. „Kriza je moralna" že vsa zadnja desetletja poudarjajo argentinski škofje. Seveda tudi ne smemo krivdo metati na demokracijo. Tudi vojaške vlade so doživele korupcijo in mnogo današnjih problemov (n. pr. zunanji dolg) je imelo svoj začetek ali razmah v dobi demokratičnih vlad.
To nas skrbi. V začetku članka smo omenili problem pocestnih blokad. Pi-keteros so bili tudi pretekli teden nadvse aktivni in so večkrat javnost presenetili z nenapovedanimi blokadami. Nadaljeval pa se je tudi problem idejnega razhoda, kako najti odgovor na to vprašanje. Ena stran zahteva trdo roko. Tem se je
pred dnevi pridružila Argentinska industrijska unija. Vlada zagovarja pot dialoga, a doslej ta pot ni nikamor pripeljala. Najbolj pa ob tem skrbi nasprotje, ki je prišlo v javnost, med bivšim predsednikom Du-haldejem in sedanjim Kir-chnerjem. V pretekli številki smo nakazali na nekatere odtenke tega problema. Ti so prišli še bolj do izraza, ko so piketeros javno kritizirali Duhaldeja, njegovo ženo in druge poslance iz njegove skupine. Napadi so bili izredno strupeni in kažejo na dejstvo, da je bivši predsednik izgubil ne le nadzorstvo temveč tudi stike, ki jih je imel z omenjenimi skupinmi. S strani vlade so sicer napeli vse sile, da bi zanikali ali premostili morebitne nesporazume med predsednikom in njegovim „botrom", pa jim to ni popolnoma uspelo. In prav v tem bi bila tragedija: prelom med povezavo Duhalde-Kirchner bi lahko pripeljal do balkanizacije politične družbe.
Spremembe, a brez učinka. Pretekli teden je prišlo do nove spremembe v ministrstvu za varnost province Buenos Aires. Precej kritizirani Juan Jose Alvarez je moral zapustiti svoje mesto, na katerega je bil imenovan inž. Raul Riv-ara, ožji sodelavec guvernerja Felipa Sola. Vendar se javnost (in strokovnjaki) sprašuje, če je vprašanje varnosti res odvisno od osebe ministra. Ministri se menjajo, a pomanjkanje varnosti ostaja. Zločinci pa se poslužujejo vedno novih (ali starih) načinov, ki prinašajo isti rezultat: kraje, ropi, umori. V sami prestolnici se je te dni razpasla moda, da ropajo restavracije in „pizzerije". Vlada je sicer zasledila (ali skušala zaslediti) neko vez med novimi napadi in spremembami v policiji (maščevanje odstavljenih komisarjev), a je le jasno, da se ne da razlagati splošnega navala kriminala z maloštevilnimi in prepotrebnimi posegi v policijsko strukturo. Kriminal je bil prej, predno so prišli na vrsto posegi.
Na kratko. Še nekaj bežnih pogledov na sedanjost: Davčna nabirka vztrajno raste predvsem po zaslugi DDV (Davka na dodano vrednost - IVA), ki je novembra zrastel kar 33,4% v primeri z istim lanskim mesecem. - Senat je končno odstavil sojenega člana vrhovnega sodišča. Odšel je dr. Moline O'Connor in končala se je doba „avto-matične večine" naj višjega sodnega organa. - V desetih letih se je podvojilo prebivalstvo bednih naselij argentinske prestolnice. Mesto Buenos Aires, ki je leta 1993 imelo 52.000 ljudi živečih v tkim „vižah", jih ima sedaj 116.000, od katerih je 62 % odraslih brezposelnih.
SLOVENCI V ARGENTINI
ROSARIO
Slovenci na srečanju narodnosti
Od 7. do 16. novembra je potekalo v Rosariu, drugem največjem argentinskem mestu, srečanje tujih narodnosti. Ta vsakoletna prireditev združi na velikem razstavnem prostoru, med spomenikom zastavi in reko Parana, ogromno število narodnostnih skupin, ki vsaka v svojem območju prikažejo svojo folkloro, lepote in kulturo rodne domovine, ali dejavnost skupnosti. Srečanja se že vrsto let udeležuje tudi slovenska skupnost, združena okoli društva Triglav.
Srečanje je zelo lepo obiskano, saj poleg domačinov mesta Rosario (en milijon prebivalcev) na srečanje prihitijo iz vse province Santa Fe in tudi iz bližnje Entre Rios. Samo otvoritvene prireditve se je udeležilo 80.000 obiskovalcev.
Slovenski razstavni prostor je imel letos tri velike šotore. Največji je bil namenjen kulturni predstavitvi, drugi je bil za gastronomsko dejavnost, zadnji pa je deloval kot skladišče in oblačilnica za člane folklornih skupin.
Kulturni del prisotnosti je letos vseboval panoje razstave o slovenski emigraciji v Argentini, ki je bila v emigrantskem muzeju v Buenos Aiesu meseca septembra. Razstava je med obiskovalci vzbudila mnogo zanimanja, saj je slovenska prisotnost še vedno bolj malo poznana v argentinski javnosti.
Kuhinjski del razstave se vsako leto osredotoči v tipičnih jedeh, kot je kislo zelje, kranjske klobase, prašičje meso, čevapčiči, pa seveda za posladek štrudelj in potica. To se iz leta v leto ponavlja, ker se je izkazalo, da množica obiskovalcev kar rada sega po teh dobrotah.
Vsak večer, medtem ko so obiskovalci uživali jedi, pa sta na odru, postavljenem v ozadju slovenskega prostora, nastopali folklorni skupini društva in sicer otroška „Mavri-ca" in mladinska „Vesel slovenski duh". Vsak večer je katera izmed njih imela po več nastopov, medtem ko sta 7. in 9. novembra nastopili na velikem odru pred vso množico obiskovalcev. Izbrani repertoar je vseboval folklorne plese Prekmurja, Štajerske, Trente, Koroške, Primorske in Dolenjske. Srečanje je predvidelo tudi izbiro kraljice tujih skupnosti", pri čemer je Slovence zastopala mlada Marina Celeste Carcedo Ersetig.
Delo na razstavišču se je odvijalo vsak dan od 19. ure do 3. ali 4. zjutraj. Kakih 50 članov društva je zavzeto in veselo žrtvovalo svoj čas in napor, da je vse potekalo v najlepšem redu. Končni cilj je bil čim bolje predstaviti slovensko skupnost in Slovenijo pred argentinsko javnostjo.
G. K.
Pismo mladine Slovenske
vasi
Kot člana mladine slovenske skupnosti tukaj v Argentini in kot predsednika mladinskih organizacij Slovenske vasi čutiva potrebo, da objektivno pogledava okoli nas, v notranjost naše skupnosti. Vse kaže da bo potrebno, če hoče ta preživeti v času, da se spremenijo nekatere značilnosti, v nekaterih primerih pa da se jih naravnost odpravi. Časi so se spremenili in ljudje z njimi. Zato ne smemo zastati, kajti živa družba dobi svoje principe iz preteklosti, a jih skuša prilagoditi sedanjosti, da jim zagotovi nadaljevanje in se lahko identificira z njimi.
To najino izražanje je povzročila nemoč, ki smo jo nekateri mladi čutili v ponovljenih primerih. Poskusili smo se o tem dogovoriti z drugimi in priti do sporazuma, toda končno je obvladala odločitev enega ali manjše skupine oseb. To pa povzroči izločitev večine, katera se ne počuti identificirana s tem, kar se dela.
Gotovo ste že sami opazili v zadnjih časih očitno upadanje prisotnosti mladine pri raznih prireditvah. Kadar končajo srednješolski tečaj, marsikateri končajo tudi s svojim sodelovanjem v mladinskih organizacijah in z obiskom mladinskih dni.
Res je škoda, da bi v dobi, v kateri mladi čutijo potrebo, da podvzamejo
nove projekte, v dobi, v kateri človek sprejema nove odgovornosti in potrebuje spoznati nove ljudi, izgubil zanimanje in bi se končno oddaljil. Posledica tega je, da se ne vrši potrebna prenovitev v odbor-niških mestih organizacij in tako ni zagotovljeno njihovo nadaljevanje in delovanje.
Skratka, s tem bi radi dosegli zavest ne le mladine temveč tudi staršev, ki so tisti ki jih vzgajajo, da bi iz tega postala resnična SKUPNOST, v kateri ne bi obstajale izločitve zaradi razlik v količini oseb, geografskega nahajanja, načina delovanja in še drugih posebnosti, ki pustijo - in so dejansko pustile - mnogo ljudi ob strani. Le tako, s sprejemanjem razlik, ki med nami obstajajo in bodo obstajale, in s prilagoditvijo našemu času, mislimo, da bomo lahko rastli v okolju, v katerem se bomo mi in prihodnji rodovi ugodno počutili, s trdnimi ideali in brez vsakih predsodkov.
Na ta način bomo lahko rastli, se vzgajali, se spopo-Injevali in končno lahko drzno šli svetu naproti, svetu, ki nas obdaja in ki SE NE KONČA V SLOVENSKI SKUPNOSTI.
Veronika Rot,
Gabi Urbančič in mladina
Slovenske vasi
Mendoški maturanti v Sloveniji
Po treh letih intenzivnega študija smo maturanti Slovenskega tečaja za srednješolce junija letos imeli priložnost obiskati deželo naših dedov in tako priti v stik z našimi koreninami.
Starodavno mesto Rim je bila prva točka naše turneje po Evropi, kjer smo obiskali Vatikan - prestolnico krščanstva. Po treh dneh uživanja lepot italijanske prestolnice smo se na poti z vlakom v Slovenijo ustavili v Benetkah, ki je mesto polno zgodovine in umetnin. Nenavaden občutek smo doživeli, ko smo prečkali mejo domovine naših starešv: kar nismo mogli verjeti očem ob srečanju plakatov, cestnih signalov in reklam s slovenskimi napisi. Na koncu vožnje na ljubljanski postaji je bilo veselo snidenje s sorodniki in nekaterimi znanci.
Filozofska fakulteta nam je nudila dvotedenski tečaj za izpopolnjevanje jezika, kjer smo tudi prišli v stik s slovensko moderno glasbo in z nekaterimi tipičnimi jedmi, za nas do tedaj nepoznanih. Koliko lepih in zanimivih krajev smo obiskali: Prešernov trg, Tromostovje, Ljubljanski grad, Kočevski Rog s svojo tragično zgodovino, tako pomembno za nas. V Mariboru smo bili v Slomškovi stolnici in hodili ob reki Dravi.
Čudovito je Blejsko jezero, ob njegovem bregu starodavni grad in v sredini otok s kapelo, kjer smo trkali na zvonove. Na Dolenjskem smo se kopali v toplicah. V Piranu smo praznovali „Dia de la dulzura" tako, da so fantje obdarovali dekleta s sladoledom. Občudovali smo tudi Koper, Koroško, Šmarno goro in nešteto drugih krajev, ki bodo ostali v naših spominih.
Ko smo prišli na vrh Triglava, je vsak od nas ponosno prejel naziv „pravega Slovenca". Slavili smo tudi nekatere rojstne dneve, dan prijatelja in navezali tesne prijateljske vezi z buenosaireškimi maturanti - Rast XXXII. Spoznali smo tudi sorodnike in vsak je doživel ta dogodek različno: nekateri smo bili sprejeti z veseljem in odprtimi rokami, drugi pa na žalost z manjšim navdušenjem. Zanimivo je bilo odkrivati pri njih slične geste in navade, kot jih imajo naši dedje in starejši sorodniki v Argentini. Turneja po Evropi se je končala s tridnevnim obiskom mesta Barcelone v Španiji, kjer smo uživali katalonsko gostoljubnost in občudovali njihovo kulturo.
To potovanje je bilo ogromnega pomena za vsakega od nas in tudi za skupino, saj se je utrdilo in poglobilo naše medsebojno prijateljstvo. Važno je bilo spoznati z lastnimi oči kraje, ljudi, ulice in naravo, ki smo jih nosili pred vožnjo samo v fantaziji in so bifi sad pripovedovanja naših dedov.
SREČANJE MLADCEV NA PRISTAVI
Bilo je že meseca septembra, a vseeno je vredno, da se spomnimo nanj in ga opišemo. V ponedeljek 13. nismo imeli pouka v španskih šolah, ker je bil državni praznik. Zato smo se mladci in mladenke s Pristave domenili, da bomo za takrat organizirali tretje srečanje v letu Mladcev in mladenk iz vseh domov.
Zbrali smo se že ob 9. uri in pripravili vse, da bi najbolje sprejeli mladce iz drugih domov. Fantje so pripravili pult, kjer smo kasneje prodajali, dekleta smo pometale, skupaj pa smo tudi naredili velik plakat z napisom: „IV. srečanje mladcev in mladenk na Pristavi".
Kmalu je bilo že vse pripravljeno in ob enajstih so začeli prihajati mladci in mladenke iz Ramosa, San Martina, Lanusa in San Justa. Čakali smo jih kar pri vratih in komaj so vstopili, smo jim dali nalepko z značkom mladcev in mladenk s Pristave. Ko smo se že vsi zbrali, smo skupaj zmolili, potem pa smo ime-
Špilali smo pred petnajstimi leti
Petnajst let je že minilo. Bil je dogodek, o katerem se je veliko govorilo: tisto soboto prej; tisti teden, mesec, leto po njem. Petnajst let je preteklo in še vedno se kdo spominja ...
Nastopajoči se spominjajo, ker so se lahko sprostili, ker je gumb volumna iz 3 skočil na 8, ker oder, scena, luči, publika ...
Saj večina pozna oder pod mogočnim, dolgoživečim drevesom, ki je bil varuh in priča mnogih dogodkov v skupnosti. Pričal bi lahko tudi o tistem, kar se je zgodilo vsaj sto let prej, preden ga je prvi Slovenec zagledal.
Živobarvasta scena v kontrastu temnih stolpnic in mogočni osvetljeni plakat z napisom ...
Večer je bil predstavljen, noč razpoložena.
Zazveneli so prvi akordi v duetih mirnih, sladkih pesmi: Rasguna las piedras, Sui Generis, Mrtva reka, Siva pot, James Taylor in še druge.
Priložnost je bila tudi za debut šestnajstletnih mulcev, ki so se okorajžili z Soda Stereo, With or without you, znanega U2.
Publika je počasi zgubljala tremo in se približevala k odru. Klasični rock je zabobnel in hočeš nočeš te je migal v luft.
Od takrat dalje se ni dalo nazaj. Bila je pot brez vrnitve.
Riff-i kvadratastega rock and roll-a so vlekli publiko za sabo.
Andrej Šifrer, The Police, Martfn Krpan, Dire Straits, Led Zeppelin, taki ki so že sami pisali in uglasbili.
Proti koncu so „plesalci" ostali brez idej za nove korake.
Poslušalci ali plesalci so postali mlatiči. Njih noge so bile cepci za travo. Toda snop ni skakal. Tekmovali so, kdo višje skoči.
In ko je glasbenikom zmanjkalo repertoarja, se je na oder prikazal navdih ali po naše ,,zapar".
In tako so še zgodaj v jutro odmevali akordi prvega ROCKA POD OMBUJEM.
PORPO
Po njih smo vzljubili tisto daljno domovino, sedaj smo pa preverili na lastne oči, zakaj je bilo njihovo domotožje tako močno.
Zahvaliti se moramo vsem, ki so s svojim trudom omogočili to doživetje: našim staršem, vzgojiteljem, slovenski vladi in raznim ustanovam v Sloveniji. Poseben poklon našim prednikom, ki so se pogumno odločili za Argentino, kjer so lahko svobodno gojili krščanstvo in slovenstvo, ohranili jezik, kulturo ter navade. Oni so prvi pobudniki naše istočasne ljubezni do Slovenije in Argentine.
Zofija Štumberger
li možnost za igranje nogometa, odbojke, med dvema ognjema, namizne igre, itn.
Bližal se je čas kosila in začeli smo prodajati polpete in brezalkoholno pijačo. Pri žaru nam je pomagala mladina in eden od atkov. Nato smo se naprej igrali do šestih popoldne, ko smo se zopet zbrali, se zahvalili vsem, ki so prišli, posebno pa voditeljem, ki nas s potrpežljivostjo spremljajo, in se poslovili. Preden smo se razšli, pa nam je Maruča sporočila veselo novico: decembra bomo imeli skupno taborjenje mladci in mladenke iz vseh domov!
m.r.
Strel j'e premagal Parana
Nad. s 1. str.
je sedaj že občutila kar nekaj obrazov te slovite južnoameriške reke.
12. ETAPA: BELLA VISTA - GOYA, 84KM, 11,5H
Četrtek, 27. november
Sredi popoldneva je priplaval v Goyo, drugo največje mesto province Corrientes. Pričakala ga je množica ljudi. Martin pa je plaval naprej.
Od blizu smo videli tudi eno od nevarnosti te reke. Ko smo iskali prostor za kosilo, je eden izmed mornarjev spremljevalne ladje opazil kačo, ki je plavala proti obali. Bila je rumeno-črne barve, izjemno intenzivnih barv. Pri plavanju je držala glavo nad vodo. Mornarji, ki poznajo to vrsto, so povedali, da je zelo strupena, zato so jo po kratkem postopku pokončali.
13. ETAPA: GOYA - ESQUINA, 100 KM, 10 H
Petek, 28. november
Martin se je zaradi opečene kože zelo bal močnega sonca, zato je ves čas plaval s kapo na glavi, dihal pa je vedno na tisto stran, ki je bila obrnjena proč od sonca. Če bi ga namreč še dodatno ožgalo, bi to lahko ogrozilo izvedbo njegovega projekta.
14. ETAPA: ESQUINA - LA PAZ, 10,5 UR, 101 KM
Sobota, 29. november
Najhitrejša etapa doslej. Na cilj v La Pazu je priplaval vsaj dve uri pred napovedanim časom in presenetil domačine, ki so mu pripravljali slovesen sprejem.
15. ETAPA: LA PAZ - BRUGO, 11,5UR, 93 KM
Nedelja, 30. november 2003
Pogoji za plavanje so bili težki, toda ne nemogoči. Kasneje se je vreme izboljšalo, tudi tok je postal hitrejši. V sončnem vremenu je že okoli 17. ure dosegel predvideni cilj etape Hernandarias, vendar Martin je izkoristi dobre pogoje in plaval še naprej.
16. ETAPA: BRUGO - PARANA, 9 UR, 66 KM
Ponedeljek, 1. december
Odličen dan se je zaključil z veličastnim sprejemom, ki so ga Martinu v mestu pripravili tukaj živeči Slovenci. Gre za izseljence, ki so se kot prvi Slovenci v Argentini naselili že leta 1879. Čeprav ne znajo več slovensko, pa gojijo slovensko narodno zavest in slovenske tradicije.
Martin je bil odlično razpoložen, tudi zato, ker se mu opekline na obrazu, ki mu jih je povzročilo močno sonce, počasi celijo. Težave pa mu še vedno povzročajo opečene ustnice in žulji na stopalih. Seveda pa se utrujenost stopnjuje.
17. ETAPA: PARANA -DIAMANTE, 98 KM, 11 UR.
Torek, 2. december Etapa se je zjutraj začela v rahlem dežju, ki se je stopnjeval do opoldneva, ko se je močno ulilo, zapihal je veter, na reki so nastali valovi. Popoldne pa se je vreme izboljšalo. Na reki je precej več prometa, tako da je treba ves čas spremljati in nadziranje plavanje.
Po plavanju je Martina prevzel v svoje roke maser predsednika republike Argentine, ki je bil pred leti zadolžen tudi za svetovnega nogometaša Diega Armanda Maradona.
18. ETAPA: DIAMANTE - ROSARIO, 11 UR, 82 KM
Sreda, 3. december
Čez dan je imel Martin precej težav z opečenimi ustnicami, ki si jih maže kar z lanolinom. Sam pravi, da še nikoli v življenju ni imel takih problemov z ustnicami.
Kljub temu je dosegel Rosario, drugo največje argentinsko mesto, kjer so mu pripravili prisrčen sprejem.
19. ETAPA: ROSARIO - SAN NICOLAS, 11 UR, 60 KM
Četrtek, 4. december
Okoli devete ure dopoldan se je nad reko razvnelo močno neurje, ki je povzročilo visoke valove na reki. Močan nasprotni veter se je začel mešati z rečnim tokom, ki teče proti jugu. Po kakšnih 20 minutah je vidljivost na reki postala tako slaba, da smo se odločili za prekinitev plavanja. Ta prisilni odmor pa je Martinu prišel zelo prav, saj je zadnjo noč spal le dobri 2 uri, ker je imel težave z opečenimi ustnicami in je tako lahko delno nadomestil prečuto noč. Veter se je medtem malo umiril, dež je ponehal.
20. ETAPA: SAN NICOLAS - SAN PEDRO, 10 UR, 83 KM
Petek, 5. december
VTISI/z SLOVENIJE
CIFRA-MOŽ
Današnji dan je bil vetrovno obarvan. Na reki je bilo veliko prometa. Ogromne čezoceanke plujejo gor in dol in prevažajo vse mogoč tovor. Ladje so dolge tudi do 300 metrov.
21.	ETAPA: SAN PEDRO - ZARATE, 12 UR, 87 KM
Sobota, 6. december
Martin je takoj po štartu opazil, da je voda bistveno hladnejša kot prej, imela je le dobrih 20 stopinj.
Kot običajno je tudi danes bil močan veter, a tokrat s severa. To je bilo Martinu pisano na kožo, ker je plavanje z valovi od zadaj bistveno lažje kot v prsa.
Martin je po kakih 40 kilometrih nadaljeval plavanje po kanalu Las Palmas, kjer je tudi uradna plovna pot za ladje.
Reka je sedaj postala lena, ker se čuti vpliv Rio de La Plate, v katero se izliva reka Parana. Večino plavalcev, ki so že plavali po reki Parana in skušali priti do Buenos Airesa, je do tu že odnehala.
22. ETAPA: ZARATE - TIGRE, 12 UR, 62 KM
Nedelja, 7. december Zapustili smo Zarate in se ozrli po dolgem mostu. Presenečeni smo ugotovili, da smo na poti od slapov Iguazu srečali le 3 mostove preko reke, torej približno na vsakih 500 km en most. Prvi je bil v mestu Corrientes, drugi v Rosariu in tretji v Zarate.
Spremenila pa se je reka oziroma njen tok. Kakih 20 kilometrov po štartu se je ta povsem ustavil, na nekaterih mestih je šel celo nazaj in začela se je Martinova bitka z metri. Večkrat se je ustavil in pogledal proti obali, če se voda premika in dodal: „To je jezero, ne pa reka!"
Po kosilu smo zavili v rečni kanal Arias, ki po reki Lujan vodi do mesta Tigre.
V 60 m ozkem kanalu je zelo gost promet, ki zelo razburka vodo. Prefectura je vseskozi ustavljala in usmerjala promet, da je Martin lahko nemoteno nadaljeval.
V mesto Zarate je Martin priplaval ravno pred sončnim zahodom. Tu se praktično konča reka Parana, ker se čez 3 kilometre izlije v Rio de la Plata.
23. ETAPA: TIGRE - BUENOS AIRES, 9 UR, 31 KM
Ponedeljek, 8. december
BUENOS AIRES-KONEC PROJEKTA PARANA 2003
Takoj po štartu v kraju Tigre je reka zaradi plimovanja tekla nazaj v kanal.
Ko pa se je reka odprla v Rio de la Plata, je začelo iti bolje. Martin je hitel, še zlasti zato, ker je dobil informacijo, da bo reka Rio de la Plata začela po 15. uri zaradi plime teči nazaj, kar bi lahko podaljšalo plavanje.
Reka je bila danes povsem mirna in s tem naklonjena Martinu. Večji del dneva je deževalo, vetra pa skoraj ni bilo.
Ob 16.20 po lokalnem času je Martin dosegel center Buenos Airesa - Yacht klub Buenos Aires v Puerto Madero.
Martin je prvi v zgodovini, ki mu je uspelo priti do centra mesta po reki Rio de la Plata. To je v zadnjih 49 letih poizkušalo že 17 plavalcev.
Po lepem	sprejemu je bila še kratka tiskovna konferenca, na kateri	so bili	vsi najpomembnejši argentinski mediji.
Martin je	bil presrečen,	da je v 24	dneh dosegel Buenos
Aires in postavil	doslej	najboljši	rezultat na svetu v
etapnem maratonskem plavanju. Povedal je še, da je bil projekt Parana njegov najtežji doslej, zlasti zaradi zelo spremenljivega in nepredvidljivega vremena.
Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri projektu (Pre-
fecturi, argentinski vojski, mestnim oblastem, spremljevalni ekipi, slovenskemu veleposlaništvu, organizacijskemu odboru in mnogim drugim).
Martin z ekipo ostaja v Argentini do 17. decembra
SLOVENSKE JEDI
Božično pecivo
Marija Eiletz in Milena Arko iz Bariloč sta nam poslali še nekaj receptov za božični krožnik
ENOSTAVNI LEŠNIKOVI MEDENJAKI
200 gr sladkorja, 3 jajca, 300 gr moke, 1 žličko pecilnega praška, 300 gr naribanih lešnikov, 70 gr citronata (limonine lupine v sladkor* ju), 1 žlička cimeta, 1 ščepec klinčkov (zmletih).
Za okras: 1 rumenjak, 1 žlička mleka, 80 gr razpolovljenih mandeljev.
Sladkor in jajce penasto zmešaj, dodaj moko, presejane s praškom, zmlete
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI...
Po tistem nepozabnem večeru v Škofji Loki, kjer smo doživeli - rekel bi: zgodovinski dogodek, - da se je rojstno mesto poklonilo spominu dr. Tineta Debeljaka z vsem pompom, bi si kdo lahko mislil, da je prišel čas, ko bi v Sloveniji nastopil raj ali nekaj podobnega.
Res je, da se na poti v demokratično, pravno državo lahko marsikaj doseže, marsikaj popravi, marsikaj razčisti. A vse to stane, pa ne samo v denarju: predvsem v prepričevanju, v iskanju in sklepanju častnih kompromisov, in ne nazadnje - v živcih.
Ko so tekle priprave za slavje ob 100-letnici rojstva dr. Tineta Debeljaka, se je pojavila oseba, ki je hotela pregledovati ostanke njegovega arhiva. Ni treba imeti dosti domišlije, da pridemo do spoznanja, da bi bila rada iztisnila ali izmislila ali izglodala kako kost, ki bi mogla zamegliti, če že ne pokvariti	slovesnega
vzdušja. Spomnimo se le na Lojzeta Grozdeta, kako so po časopisju iskali v njegovem življenju dlake v jajcu.
In tudi organizatorji so dobili svojo porcijo. Slišali smo, da so tako v občinskih kot v donatorskih vrstah dobili pisemca. Tudi tu ni treba imeti bogate domišlije, da pridemo do zaključka, da so pritiski še vedno močni.
... PA TUDI NI VSE TAKO ČRNO!
1. december je svetovni dan boja proti aidsu-sida. In v čem je vsa taktika, strategija tega boja? Vse se začne in konča pri... kondomih.
Oglasi, govori in slike, vse ima kot osrednji element kondom. Po Prešernovem trgu in drugod hodijo našemljeni s tem
lešnike in začimbe. Testo naj počiva v hladilniku vsaj dve uri. Nato ga razvaljaj 1 cm debelo, nareži na pravokotnike 3x6 cm, pomaži z razmešanim rumenjakom in mlekom in okrasi z zrezanimi mandelji.
DOBRI PIŠKOTI
250 gr mandeljev, 375 gr medu, 175 gr sladkorja, pol žličke dišav (cimet, nagljeve žbice), naribana lupina ene limone, 50 gr kandiranih limoninih olupkov, 50 gr kandiranih pomarančnih olupkov, 3 žlice žganja (konjaka ali ruma) 375 gr moke.
Za poliv: 2 žlici vrele vode, 100 gr sladkorja v prahu.
Olupi mandelje in jih nareži po dolgem. Zavri sladkor in med, dodaj mandelje, vri 5 minut; dodaj dišave, naribano limono, sesekljano kandirano sadje, moko in žganje. Dobro
„klobukom", in znana podjetja jih brezplačno delijo in s tem pomagajo pri „boju".
Pa le ni vse tako. Na Prešerbnovem trgu je bila prisotna tudi stojnica z zelo drugačnim „orožjem". Pri njej so ogovarjali mimoidoče in jim delili letake z besedo „zvestoba". In tega osveščanja se je lotila skupina študentov medicine, ki so v svojih manevrih uporabljali celo kopico informacij, ki kažejo, da je njihovo orožje dosti bolj efektivno: da je v Sloveniji bilo do konca lanskega leta prijavljenih 98 primerov side in 108 okuženih z virusom HIV; da je po triletni redni uporabi kondoma 15 do 20% plodnih žensk kljub vsemu zanosilo, da je virus petstokrat manjši od spermija.
S temi podatki kot pripomočki so želeli poudariti zakonsko zvestobo in vzdržnost kot vrednoti in da imajo vrednote tudi v današnjem skomercializira-nem svetu svoje prednosti...
V liberaliziranem, de-kristjanjenem svetu je poteza teh študentov vredna občudovanja. Treba je imeti veliko mero korajže (po kas-teljansko - pa tudi slovensko - obstajajo tudi močnejši izrazi za to), srčnosti in podkovanosti na tem področju, da se lahko predstaviš v boj s takim „orožjem".
Celoten projekt se je odvijal preko Študentske organizacije medicinske fakultete na ŠOU v Ljubljani s sodelovanjem študentskega društva Silaq, forumom mladi.net, Združenjem katoliških študentov in skupino Amos. Čez celo leto pa si je njihovo pobudo možno ogledati na spletni strani
www.zvestoba.silaq.org
In to je zlato, čeprav se v današnji družbi ne zazna njegovega leska.
GB
zmešaj. Ko je zmes mrzla, jo naravnaj na pomazano pekačo in peči 35 minut v srednji vročini.
Pečeno polij s sladkorjem, raztopljenim v vreli vodi. Še toplo nareži na kvadratke.
RAHLI PIŠKOTI
168 gr masla ali margarine, 168 gr, sladkorja, 2 majhni jajci, vanilija, ščepec soli, 336 gr moke in pol žličke pecilnega praška.
Margarino s sladkorjem penasto zmešaj, dodaj jajca z vanilijo in končno moko s pecilnim praškom. Testo naj počiva pol ure. Nato ga razvaljaj in izreži okrogle oblike. Polovico teh v sredini izreži. Položi na namazano pekačo in peci 10 minut. Ohlajene piškotke namaži z marmelado, na vsak celi piškot položi enega izrezanega. Piškote nato potresi s sladkorjem v prahu.
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
Ml SMO VOJAKI KORENJAKI...
Za službo v Slovenski vojski (SV) je zelo ali dokaj zainteresiranih 23,4 odstotka dijakov 3. letnika srednjih šol, je pokazala raziskava Stališča slovenske mladine do vojaškega poklica, ki jo je izvedel Obramboslovni raziskovalni center pri Fakulteti za družbene vede. Raziskava je med drugim pokazala, da je zaupanje mladih v vojsko zelo visoko, njen ugled pa povprečen.
JADRAN-AZIJA-JADRAN
V koprskem pristanišču so v noči na 24. november raztovorili kontejnersko ladjo Merkur Bay, ki je v Koper iz kitajskega pristanišča Ningbo v 25 dneh pripeljala nekaj sto kontejnerjev. Z njo se je začel redni tedenski servis na relaciji Jadran-Azija-Jadran. Gre za skupni servis raznih ladjarjev, imenovan Adriatic Express. Ladje bodo redno prihajale in odhajale iz Kopra vsako nedeljo v tednu, pred tem pa se bodo ustavljale še v Trstu in Benetkah, po Kopru pa še na Reki. Krožni servis vključuje še osem azijskih pristanišča Ningbo.
V BENETKE V ŠTIRIH URAH
Slovenija in Italija bosta še tesneje povezani tudi v potniškem železniškem prometu. Ko bo začel 14. decembra veljati novi zimski vozni red, bo Ljubljano z Benetkami vsak dan povezoval sodobni vlak z nagibno tehniko, ki se je že dobro uveljavil na relaciji med Ljubljano in Mariborom. Mesti bosta tako povezani s 160-sedežnim pendolinom z zapeljivim imenom Casanova vse dni v tednu, za povratno karto bo treba odšteti slabih 16.000 tolarjev, vožnja v eno smer pa bo trajala štiri ure.
17 MCDONALDOV
McDonald's Slovenija ima po vsej državi 17 restavracij. V njih je zaposlenih 750 delavcev, ki na dan postrežejo 20.000 gostom oz. 6,5 milijona gostom na leto.
AZILANTI
V Sloveniji je od leta 1992 azil dobilo 75 tujcev, do konca letošnjega oktobra pa je bilo vloženih 924 vlog za azil.
Izdaja in
PO SVE
NOVI HRVAŠKI MANDATAR
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je imenoval za mandatarja za sestavo nove vlade predsednika Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Iva Sanaderja. Predsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS) Zlatko Tomčič pa je predsedstvu HSS predlagal, naj stranka ne sodeluje v koalicijski vladi s HDZ, kljub temu pa podpre oblikovanje manjšinske ali večinske vlade. Sanader je potrdil, da si je za sestavo nove vlade že zagotovil podporo večine poslancev najnovejšega sklica sabora. V pogovoru za hrvaški radio je še dejal, da čeprav zaenkrat še nima 77 podpisov
podpore, temveč 76, to ne predstavlja nobene ustavne ovire za začetek posvetovanj s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem.
REFERENDUM PROTI CHAVEZU
Venezuelska opozicija je po lastnih navedbah zbrala dovolj podpisov za sklic referenduma, na katerem bi glasovali o odpoklicu venezuelskega predsednika Huga Chaveza. Med 28. novembrom in 1. decembrom naj bi zbrali skupno 3,6 milijona podpisov. V skladu z venezuelsko ustavo je za sklic referenduma potrebnih 2,5 milijona podpisov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
SLOVENCI IN ŠPORT
NAJVIŠJI Z BRADLJO
Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je v nemškem Stuttgartu zabeležil še drugo jesensko zmago v svetovnem pokalu. Telovadec je v finalu na bradlji prejel najvišjo (9,687), v superfinalu najboljših dveh finalistov 21. pokala nemške gimnastične zveze (DTB) pa je z visoko oceno 9,775 ugnal Avstralca Philippea Rizza, ki je napravil napako. - Manj sreče kot lani, ko je v Nemčiji zmagal na finalu svetovnega pokala, je imel Aljaž Pegan letos. Po finalnem nastopu na drogu se je moral zadovoljiti z bronasto kolajno.
KVALIFIKACIJE ZA NOGOMETNI MUNDIAL 2006
V Frankfurtu so izžrebali skupine kvalifikacij za 18. svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji. Nemški voznik formule 1 Michael Schumacher in italijanski nogometni sodnik Pierluigi Collina, ki sta vlekla kroglice, sta Sloveniji v 5. skupini namenila Italijane (prvi nosilci), Škote, Norvežane, i3e!oruse in Moldavce. Na prvenstvo se bodo uvrstili zmagovalci osmih skupin in dve najboljši drugouvrščeni moštvi, drugih šest drugouvrščenih reprezentanc pa bo odšlo v dodatne kvalifikacije. Prve tekme bodo na sporedu septembra naslednje leto, v skupini 5 se bodo o razporedu dogovarjali 16. januarja na sestanku v Rimu.
Na Vetrinjskem polju so si civilisti in vojaki pomagali, kakor so mogli.
Medtem pa se je v angleški komandi začel problem, kam z vojaki, ki so bili težko breme za Angleže in na nevarnem kraju, ker so partizani začeli zasedati tudi Koroško. Splošna politika tako pri severnoameri-kanski kot pri angleški vladi je bila, da se vse begunce čimprej preseli na varnejši kraj, v severno Italijo. Toda kot zadnja raziskavanja kažejo, je bila angleška armada na Koroškem zelo levičarska. Angleški odposlanec (poznejši premier) Macmillan je sklenil presekati vozel. Uspel je nagovoriti odgovorne vojake na Koroškem, da so pristali na Titovo zahtevo in so v zameno za umik partizanov s Koroške sklenili vrniti v Jugoslavijo vse domobrance in Stalinu vse Kozake, ki večinoma niso bili niti sovjetski državljani. Hrvaško vojsko in civiliste, kakih 200.000 jih je bilo, pa so enostavno zavrnili in pustili, da so jih partizani zajeli in vrnili v dolgih „marših smrti"
Tako je odšel prvi transport; vojakom so rekli, da gredo v Italijo, dne 24. maja 1945. Najprej so bili izročeni srbski vojaki, od katerih so se nekateri rešili in povedali, da jih v Po-droščici predajajo jugoslovanski vojski, ki jih je nato odpeljala v Jugoslavijo. Niso jim verjeli.
Intervenirali so pri Angležih, ki so s svojo častno
vračanje
besedo zatrdili, da gredo v Italijo. Tako so odhajali dan za dnem transporti z vojaki in oficirji, pa tudi nekatere družine - ženske in otroci -so bili poleg. V Podroščici so vse železniške vozove zaprli in izročili partizanom, ki so jih nato odpeljali na Jesenice.
V Vetrinju so novicam šele verjeli, ko se je vrnil dr. Janez Janež, ki je ušel s transporta in povedal resnico o vračanju. Tudi tedaj je veliko domobrancev resigni-rano dejalo, da kamor so šli drugi, gredo še oni. Le v zadnjem transportu je podpolkovnik Emil Cof ukazal vojakom, da se preoblečejo in poskrijejo.
Tako je bilo skupaj odpeljanih kakih 11.000 domobrancev in kakih 1000 civilistov. Voditelji so potem dosegli, da so jim angleški poveljniki v Celovcu obljubili, da ne bi nihče več izročen Jugoslaviji razen po lastni volji.
Medtem se v angleškem poveljstvu v Caserti spoznali napako oz. delovanje proti ukazom. Dr. Krek, ki je živel v Rimu, je takoj ko je zvedel za vrnitev, pisal na vrhovno komando v Caserti. V taborišče Vetrinj je prišel sam vrhovni poveljnik maršal Alexander, ki je voditelju taborišča dr. Meršolu obljubil, da ne bo več vračanja. Nekateri maloštevilni so se pozneje vrnili po lastni želji.
Nekatere domobrance so tudi vračali preko Dravograda.
PISALI	SMO	P
El partido liberal
El liberalismo fue en Eslovenia un movimiento de la clase media que pretendfa la independencia nacional. Alcanzo su esplendor en el movimiento signado por los encuentros (tabori). No expoman abiertamiento un odio hacia todo lo que provenfa de los cfrculos eclesiasticos. En el ano 1868 crearon en Maribor el periodico Slovenski narod (El pueblo esloveno). Influenciados por las corrientes internacionales quisieron imponer las ideas de la libertad, de la igualdad y de la fraternidad. Mas tarde los cfrculos liberales comenzaron su campana contra la Iglesia y contra sus representantes.
Anton Mahnič quiso esclarecer la situacion y colaboro, sin querer, a que el liberalismo se organizara cabalmente. En el ano 1891 los cfrculos liberales crearon una Asociacion eslovena. Tres anos mas tarde fue rebautizada con el nombre de Partido popular progresista. Sus conductores fueron Ivan Tavčar y Anton Hribar. En un principio no tuvieron reparos en cuanto a la religion (Tavčar escribio que el pueblo esloveno no puede existir sin la religion). Sin embargo, despues del encuentro catolico de 1892, la asociacion comenzo a ser čada vez mas la alternativa no catolica. El nuevo partido colaboro con la minorfa alema-na, primeramente en forma secreta y despues sin oculta-mientos. Esto no era bien visto por el pueblo. Las bases capitalistas, la existencia de usureros y de magnates les impedfa a los liberales operar en el campo. En el ambito social no supieron entender a los campesinos. Esta fue una de las causas del ocaso de este partido. El nuevo partido catolico supo ocupar su lugar.
Sosvet za slovensko manjšino
NOVA MAŠA
Bogdana Makovca je bila v nedeljo 6, decembra v župni cerkvi v San Justu. Novomašniku je izročila novomašni križ njegova nečakinja Marjanca Pippova, pridigo je imel dr. Ignacij Lenček, Gallus pa je pel Mozartovo mašo
Novomašno slavje je bilo v Ramos Mejiji pri sestrah usmiljenkah. Govorili in mu čestitali so dr. Ignacij Lenček, kot profesor na gimnaziji župnik Anton Orehar, Škerbec kot katehet na osnovni šoli, v imenu Bežigrajčanov in železničarjev Pavle Masič, v Imenu Društva Slovencev pa Rudolf Žitnik.
OBČNI ZBOR SLOV. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednka prof. Ivan Prijatelj, v odbor pa še ravn. Bogumil Remec, dr. Leopold Eiletz, dr. Franc Bajlec, Ruda Jurčec, Božidar Fink in Lovro Jan,, v nadzorstvo dr. Logar, dr. Mihelič in Smersu, v razsodišče pa dr. Vekoslav Voršič.
BARILOCHE
Dr. Vojko Arko javlja, da se je preselil, in obvešča vse morebitne obiskovalce, naj ga ne iščejo v firmi ne na novem stanovanju, temveč v gostilni La Veneta, kjer je na hrani, ob pol enih popoldne in ob pol devetih zvečer.
Urad avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla je sporočil imena članov novega sestava sosveta za slovensko narodno skupnost. Po uradnem predlogu bodo v 16-članskem svetovalnem telesu kot predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem Matevž Grilc in Andrej VVakounig za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Marjan Sturm in Ana Blatnik za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), Štefan Kramer za Krščansko kulturno zvezo (KKZ), Helena Verdel za Slovensko prosvetno zvezo (ZSO) ter Ber-
nard Sadovnik ža novoustanovljeno društvo Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Branko Lenart pa bo kot predstavnik Društva Člen 7 v sosvetu prvič zastopal Slovence na avstrijskem Štajerskem. Predstavnik katoliške cerkve bo Jože Valeško, poleg njega pa je v sosvetu še sedem predstavnikov koroških deželnozbor-skih strank.
Vprašanje o sestavi novega sosveta je precej burilo duhove.
Še nejasno je vprašanje, kdo bo sosvetu predsedoval.
II. PATAGONSKA ODPRAVBA CAB
Odpotuje kmalu na gorovje Payne v Čilu. To je sestavljen iz različnih vrhov in stolpov. V primeru z San Valentinom je Payne lahko dostopen. Stoji že izven Kontinentalnega ledu. Edini preplezani vrh je Vzhodni Payne, ki je bil preplezan leta 1938.
RAMOS MEJIA
Mladinski dom v Don Boscu je dobil nove prostore. Bili so blagoslovljeni 29. novembra. Prisoten je bil ravnatelj salezijanskega zavoda Emilio Cantarutti, ki ga je spremljal Janko Mernik.
Takoj po blagoslovitvi so mladinske ekipe zasedle vsa igrišča. Igrali so odbojko (ki je ne poznajo tukaj), basket, punchingball, namizni tenis, in so kolesarili,.
Ob šestih zvečer se je pričela tekma med Mladinskim domom in SFZ Moron, zmagal je Mladinski dom z 2:0. Zatem je bilo slišati slovansko himno, ki so jo peli Slovenci in Slovaki. Mladinski dom ima svojo knjižnico, odprta bo še čitalnica, pri bifeju Pri žejnem Kranjcu pa se lahko gosti oddahnejo.
Svobodna Slovenija: št.49. 15. decembra 1953
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@nctizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, Marjana Rožanec, Graciela Kastelic, Veronika Rot, Gabi Urbančič, Zofija Štumberger. Mediji: STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.Li / Estados Unidos 425 - Cl 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
o.E N
S? s
o s y
U 2? Ž ■<
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska^bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Someilera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
10. decembra 2003
1 EURO 236,40SIT
1 U$S dolar 194,71 SIT
Otroška počitniška kolonija
Vsem staršem, ki so vpisali svoje otroke v počitniško kolonijo, sporočamo, da bo sestanek v nedeljo, 28. decembra, po maši ob 10.30 v Slovenski hiši.
Na sestanku bodo voditelj Karel Groznik in sodelavci obrazložili vse podrobnosti potovanja in na razpolago za razna vprašanja in pojasnila. Kolonija bo odpotovala v nedeljo, 4. januarja. Datum kolonije je od 4. do 16. januarja.
Ker odpošljemo dva avtobusa, je še nekaj razpoložljivih mest. Prijave sprejemamo samo v društveni pisarni do petka 26. decembra. Cena na otroka je 460 pesov.
Društvo Zedinjena Slovenija
Podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Vsem kupcem sporočamo, da bo žrebanje božične nagrade državne loterije, ki bo odločila srečo tudi našega bona, v soboto 20. decembra ob 20. uri. Opozarjamo da srečke, ki niso bile plačane in zabeležene, ne pridejo v poštev pri žrebanju. Vsem dobrosrčnim kupcem pa želimo obilo sreče.
Uprava Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije
Božični koncert v San Martinu
v nedeljo, 14. decembra, ob 19. uri
v kapeli zavoda Srca Jezusovega, nasproti Slovenskega doma.
Prisrčno vabljeni!
Ovacije za slovensko gledališče
Potem ko so člani Slovenskega mladinskega gle-
OBVESTILA
PETEK, 12. decembra:
Zborovanje (občni zbor) Konference za Argentino Svetovnega slovenskega kongresa, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 13. decembra:
Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi.
NEDELJA, 14. decembra:
Ponovitev prvega sv. obhajila v domu v Carapachayu.
Božični koncert v San Martinu, ob 19. uri v kapeli zavoda Srca Jesusovega, nasproti Slovenskega doma.
V Hladnikovem domu bo članski asado, ob 12.30.
SREDA, 24. decembra
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 28. decembra:
Srečanje staršev otrok počitniške kolonije, po maši v Slovenski hiši.
SREDA, 31. decembra:
Silvestrovanja
dališča v zadnjih letih s predstavo Silence Silence Silence v režiji Vita Tauferja navdušili občinstvo na festivalih v brazilskih mestih Sao Paulo, Belo Horizonte in Ouro Preto, so v nedeljo osvojili še obiskovalce festivala v mestu Salvador.
Navdušeno občinstvo je v nabito polni dvorani gledališča Vila Velha na koncu s stoječimi ovacijami nagradila prvi slovenski nastop na 5. kulturnem sejmu v tem mestu. Posledica tega uspeha je novo vabilo za vrnitev v Brazilijo. Slovensko mladinsko gledališče so povabili, naj s predstavo Silence Silence Silence januarja 2005 nastopi na mednarodnem gledališkem festivalu v severnobrazilskem mestu Recife.
Zanimanje za slovensko predstavo na festivalu je bilo izjemno.
ZA SM
OSEBNI NOVICI
Žena: „Nimam nikakršnega veselja, da bi šla k Žagarjevim na domačo zabavo."
Mož: „Tudi jaz ne. A pomisli, kako bodo veseli, če nas ne bo."
„Prav imaš! Čreva!"
Pacient leži na operacijski mizi privatne klinike. Vse osebje je zbrano okrog njega, le šefa kirurga ni. Končno se prikaže:
„ Kreditna kartica ima kritje. Lahko začnemo."
Smrti. Umrla sta v San Miguelu Vinko Zarnik (64) in v San Justu Alojzija Mehle (92).
Naj počivata v miru!
Vsem prijateljem sporočamo da je 8. decembra, Brezmadežna Marija s seboj vzela našo ljubo mamo, babico “““ in prababico
LOJZKO JANEŽIČ MEHLE
Pogrešajo jo
Sinovi: Ivan z ženo Mici, Jožko z ženo Mari, Slavka vdova, Bavec France z ženo Kamilico;
Vnuki Klavdija z možem Marcelom, Vinko ter Marko, Mirica, Danijel in Monika z možem Markom, Adrijana z možem Gabrijelčkom Lilijana z možem Bernardkom;
Pravnuki: Blažek in Nikolajček, Vikica, Adrijanica, Lučika in Bernardek Prisrčno se zahvaljujemo našemu dušnemu pastirju Toniju Bidovcu.
Buenos Aires, Hrastje - Grosuplje - Slovenija
	Dober je Gospod njemu, ki ga čaka, duši, ki ga išče.
	V globoki žalosti sporočamo, da je po dolgi bolezni v 64. letu starosti v Gospodu zaspal naš dragi mož, ati, brat, svak, stric
	VINKO ZARNIK
Zahvaljujemo se vsem ki ste zanj molili, prav posebno pristavski skupnosti. Hvala patru Alojziju Kukoviči za duhovno pomoč in tolažbo med boleznijo, za pogrebno sv. mašo in molitve na pokopališču; ter prelatu dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti. Najlepša zahvala vsem, ki ste ga kropili in spremljali na zadnji poti.	
	Žalujoči: žena: Ljudmila hčere: Helena, Irena in Sonja sinova: Aleksander in Andrej sestra: Kristina bratje: Miha, Ivan in Franci svaki: Franci Jerovšek, Jože Ahlin in Jože Rupnik svakinje: Anica, Marija, Veronika in Marta nečaki: Danica z družino, Betka, Marko z družino, Leonardo, Romina, Ivan, Martin, Damjan, Ingrid, Tomaž, Ljudmila in Nataša, ter ostalo sorodstvo
Argentina -	Slovenija
CORDOBA
POČITNIŠKI DOM „DR. RUDOLF HANŽELIČ"
Sporoča vsem članom in prijateljem, da so cene prenočišča in kompletne prehrane za letošnjo sezono sledeče:
Odrasli:	$ 35 .- na osebo	na	dan.
Otroci od 4.	do 14.	leta:	$ 26 .- na osebo	na	dan.
Otroci do 4.	leta:	brezplačno.
POČITNIŠKI DOM NUDI:
Vse sobe s privatno kopalnico.
Posteljno perilo in brisače.
Posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano. Brezplačen prevoz iz / ali v Capi No del Monte za goste, ki potujejo z omnibusom.
Direct TV v skupni dvorani.
ŠTEVILNE DRUŽINE (TRI ALI VEČ OTROK)
POSEBNE CENE PO DOGOVORU!!!
Več informacij in prijave:
Tel/ Fax: 03548 - 494046 / 4627 - 4160 E-mail: tomasrant@hotmail.com
MARTIN STREL
SVETOVNI MARATONSKI PLAVALNI PRVAK - SVETOVNI DOSEŽEK V DALJINSKEM PLAVANJU Cataratas Iguazu - Buenos Aires / 15. novembra - 8. decembra
ORGANIZATOR: PATRIS S.R.L.