GDK: 0-010 Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu · Sašo GOLOB* Slovenski gozdarski javnosti je bil pojem prostorskega informacijskega sistema (PIS) že predstavljen (KOVAC 1988). Več gozdnih gospodarstev v zadnjem času kaže zanimanje za izgradnjo in uporabo PIS, ravno tako pa o izgradnji PIS razmišljajo druge panoge, ki delujejo v krajini, kot so kmetijstvo, geodezija, organizacije, odgo- vorne za promet, in druge. Slovenski go- zdarji bi se morali čimprej dogovoriti, kako nadgraditi zdajšnji informacijski sistem (MI- KULIČ in drugi 1985) oziroma ga spremeniti v PIS in kako ga čim bolje prilagoditi svojim potrebam in potrebam celotne družbe. KAJ JE PIS? PIS ali v originalu GIS (Geographical Information System) se je razvijal vzpo- redno z računalniško grafiko. Široko upora- ben je postajal šele v obdobju zadnjih desetih let, ko so se zmogljivejši računalniki postopno cenili. Najkrajše in v gozdarskem kontekstu povsem ustrezno ga lahko opre- delimo kot računalniški sistem za hranjenje in uporabo podatkov za opis ekosistemov na zemeljski površini (RHIND 1989). Neko- liko daljša je Burroughova definicija (VA- LENZUELA 1988), ki PIS opredeljuje kot niz orodij za zbiranje, hranjenje, priklic, preoblikovanje in prikaz prostorskih podat- kov za določene posebne namene. Zasnovo PIS kaže slika 1. Vidimo, da gre pravzaprav za razplastitev prostorskih po- datkov, ki jih hrani računalnik v grafični in tabelami obliki, ki sta med seboj povezani. Velika prednost PIS-a pred klasično karto- grafijo je, da lahko uporabnik obe obliki podatkov nenehno spreminja, izrisuje ali izpisuje, jih v tabelami obliki statistično obdeluje, predvsem pa, da lahko tvori pre- * Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. seke dveh ali več plasti in tako pridobi povsem novo informacijo. Velika moč PIS-a je v tem, da si prostor- ske podatke deli več panog. Temeljne po- datke o prostoru, npr. geomorfološke, pod- nebne, podatke o rabah tal, o lastništvu in druge lahko v svoj PIS vgradi vrsta gospo-· darskih panog, ki gospodarijo v nekem prostoru. Vsaka panoga lahko izvedene in v novo kombinacijo križane prostorske in- formacije posreduje drugi in obratno. DAN- GERMOND (1989) ugotavlja, da tako inte- grirane prostorske informacije, ki doslej še nikoli niso bile ali niso mogle biti skupaj, povzročajo multisektorsko in multidiscipli- narno obnašanje, kar lahko vodi do po- membnih racionalizacij. Integracija informacij je zelo pomembna tudi z vidika usklajevanja baz. S prekriva- njem lahko ugotovimo, da dve panogi izbi- rata iste podatke za nek prostor, torej ena od obeh opravlja odvečno delo. Možno je tudi obratno, da se ena panoga zanaša na drugo in tako podatki sploh niso zbrani. S prekrivanjem tudi zlahka ugotovimo, kateri podatki so protislovni, to je taki, ki se na istem mestu izključujejo. ZBIRANJE PODATKOV Prostorski podatki so najdražji del PIS-a. Zbiramo jih lahko z (1) digitalizacija ali skaniranjem že obstoječih kart, (2) s sate- litskimi posnetki, (3) z interpretacijo aerofo- toposnetkov ali (4) terestrično. V zadnjih nekaj letih se je zelo izboljšala ločljivost satelitskih posnetkov, ki je npr. pri SPOT-u v pankromatski tehniki 1 O x 1 o m, v multi- spektralni pa 20 x20 m. še več obeta teh- nika aerofotointerpretacije (HOČEVAR, HLADNIK 1988}, pa tudi zbiranje prostor- skih podatkov na terenu postaja z iznajdba t. i. pathfinderjev, naprav, ki s satelitov v enakomernih časovnih razmikih sprejemajo G. V. 5190 261 •r:.J Relief Podnebje Združba Parcele Sestoj INTEGRACIJA u.. w C( _, m .., w 14 Slika 1 : Zasnova PIS (prirejeno po ESRI, 1989) tridimenzionalne geografske koordinatne podatke, hitrejše in je obenem razmeroma natančno. PROGRAMSKA IN STROJNA OPREMA Programska oprema je bistveni sestavni del PIS-a. Z njo privedemo v računalniški medij prostorske podatke, ki smo jih zbrali z različnimi tehnikami, in jih na različne načine obdelujemo. Podatki so lahko v rastrski ali vektorski obliki. V svetu je zelo prodorna programska oprema ARG/INFO, izdelek firme ESRI (Environmental Systems 262 G. V. 5190 w lN o _, () :l 1- w a:: a:: C/j a:: C( Q w o. N C/j 1 ~ 3 4 5 6 7 Research Institute), ki lahko sprejema po- datke vseh naštetih tehnik, obstajajo pa še mnoge druge. Razen velike kompatibilnosti z drugimi sistemi je odlika ARC/INFO v tem, da omogoča zelo dober kartografski izhod z mednarodno standardiziranimi kar- tografskimi znaki in da je z njo mogoče zelo učinkovito uporabljati digitalni model reliefa, ki smo ga razvili tudi pri nas. Pomembno je, da v določenem prostoru vsi uporabniki uporabljajo isto programsko opremo, zato so v Jugoslaviji ustanovili projekt GIZIS (LONČARIČ 1989), ki naj bi skrbel za to, da bodo prostorski podatki l 1 l j j l med seboj združljivi. GIZIS se je odločil prav za programsko opremo ARG/INFO, ki so jo kupile že nekatere organizacije na Hrvaškem in v Sloveniji. Glede strojne opreme je PIS tudi zelo zahteven. Gradijo jo računalnik, digitalnik in risalnik. Velikost računalnika je odvisna od tega, koliko podatkov želimo obdelovati na enem mestu, tako da je v svetu v rabi cel niz računalnikov, od osebnih do največ­ jih IBM-avih. Običajno uporabljajo eno- ali več-uporabniške grafične postaje, čedalje pogosteje pa tudi osebne računalnike s procesorji 286 in 386. Pri slednjih je po- membno, da morajo biti opremljeni vsaj s 40 MB diski in koprocesorji. Digitalniki mo- rajo biti tako veliki, kot so velike karte, s katerih prenašamo grafične informacije. Najenostavnejši risalniki so peresni, pov- sem profesionalne izdelke pa dobimo z elektrostatičnimi risalniki. Cena slednjih je visoka, vendar pa lahko stroške bistveno zmanjšamo, če uporabljamo usluge specia- liziranih podjetij. UPORABNIKI - PIS TUDI ·v GOZDARSTVU ki nam bo pri gozdnogospodarskih odloči­ tvah omogočala upoštevanje mnogih vidi- kov in optimalno upravljanje vseh, v pro- storu zelo pestro navzočih oblik gozdnega ekosistema. Prostorska podatkovna baza slovenskega gozdarskega PIS-a bi lahko bila takšna, kot jo kaže slika 2, verjetno pa bo še mnogo bolj zapletena. Plasti iz sheme se v času zelo različno spreminjajo. Relief, podnebje (on~9paže­ nost zraka?), tla in potencialna vegetacija so skoraj konstantni, zato zanje velja, da bodo obstajali v PIS-u zelo dolgo, če jih bomo že na začetku dobro opredelili. Neko- liko pogostejši popravki bodo potrebni pri lastniški in morda pri gozdnogospodarski delitvi ter pri gozdnih prometnicah. Najpo- gostejše spremembe pa bodo pri sestojih in s tem tudi pri stanju gospodarskih razre- dov. Pod točko 16 (drugo) iz slike 2je mišljena prostorska ponazoritev gozdnogojitven ih ci- lJev ali smernic gospodarjenja (GAŠPER- SIČ 1989). Ravno tako lahko sem uvrstimo tudi območja enakih sečnih ali spravilnih razmer in druge podatke, pomembne za načrtovanje dela v gozdu. , V zvezi z razumevanjem sheme na sliki L ~~ • ; • , .~. •• •·2 je še pomembno pripomniti, da lahko s V gozdarstvu SloVenije smo 'se implicitno opredelili za sonaravne gospodarjenje z PIS-om tabelarne in grafične podatke zdru- gozdovi, eksplicitno pa za trajnO~ optimalno, žujemo na višjih ravneh hierarhične organi- netvegano in gospodarno rabo gozdnih ras·- ·ziranosti. Tako je PIS sistem, ki ga vsako- tišč ob upoštevanju vseh splošnokoristnih dnevno uporabljamo pri operativnem delu, in obenem sistem, ki po določenih merilih vlog gozda. Prva opredelitev v bistvu pome- zdJuževanja in skupaj z drugimi podatki ni, da mora vrstni red razmišljanja pri opre- n:ioi tudi za upravljanje in oblikovanje gozd- deljevanju biljev gospodarjenja potekati od nogospodarske politike. To je ena izmed narave k uporabniku in ne obratno, ter je bistvenih prednosti PIS pred zdajšnjim go- pomembna dopolnitev druge, jasnejša opredelitve. Iz obeh jasno izhaja, da je zdarskim informacijskim sistemom - GIS (MIKULIČ in drugi 1985), ki je verjetno gospodarjenje z gozdovi zelo kompleksno, zato zanj potrebujemo zelo dober informa- najqQU~i glede na tehnološke zmožnosti v cijski sistem, katerega'temeljje poznavanje polpreteklem obdobju. Zdajšnji GIS je ne- zgradbe, delovanja,.razvojnih teženj in rana po.sredno upor~~en ~e na višjih n.ačn:oval­ .ljivost,. kohkrethih gozdnih ekosistemov. Po- skth .~a~n~h, saJ je njegov~ temeljna rn.for- trebujemo orodje, l