ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE - KAKO NAPREJ?
Jurij Hudnik *
1. OKVIRI DELOVANJA
Delovanje geodetskih društev in tudi Zveze geodetov Slovenije kot njihove krovne organizacije je v preteklosti slonelo na prostovoljnem, v veliki meri neplačanem delu, obenem pa je bilo vsaj med letoma 1980 in 1995 veliko lažje zagotoviti sredstva za njihovo oziroma njeno delovanje. Spremenjene družbene razmere, predvsem razvoj tržnega gospodarstva, ki od posameznika zahteva vse večjo angažiranost na delovnem mestu, od podjetij in Geodetske uprave RS pa kar najracionalnejše razpolaganje s finančnimi sredstvi, v mislih imamo donacije oziroma prispevke ter plačila kotizacij, nedvomno niso naklonjene društvenemu delovanju. Zveza geodetov Slovenije se skladno z Zakonom o društvih ne sme ukvarjati s pridobitniško dejavnostjo in je zato primorana prihodke za svoje delovanje pridobiti iz članarine, donacij in prispevkov, v kar lahko vključimo tudi kolektivne članarine Geodetskega vestnika, ter iz sredstev, ki jih Ministrstvo za znanost namenja sofinanciranju izdaje strokovnih glasil, kamor spada naše glasilo Geodetski vestnik. V Zvezi geodetov Slovenije smo v preteklosti že večkrat poskušali z različnimi oblikami pridobivanja sredstev, od oglaševanja v Geodetskem vestniku, organiziranja simpozijev oziroma strokovnih srečanj, prodaje Geodetovega informatorja do pobiranja prispevkov geodetskih podjetij. Žal brez velikega uspeha, zato smo tak način pridobivanja sredstev za naše delovanje opustili.
323
2. ANALIZA STANJA S POGLEDOM NAPREJ
Štiriletni program našega dela je bil ambiciozno zastavljen in je obsegal naslednje aktivnosti:
•	soorganizacijo Geodetskih dnevov;
•	izdajanje strokovnega glasila Geodetski vestnik;
•	delovanje sekcij;
•	vključevanje v delo mednarodnih združenj;
•	oživitev geodetske zbirke na gradu Bogenšperk;
•	organizacijo oziroma soorganizacijo strokovnih posvetov, simpozijev;
•	vključitev v pripravo zakonodaje;
•	organizacijo oziroma soorganizacijo družabnih srečanj.
■ Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana
Geodetski vestnik
44 / 2000 - 4
324
2.1 Soorganizacija Geodetskih dnevov
Pri soorganizaciji Geodetskih dnevov prihaja do velikih sprememb. Predvsem zaradi povečanega števila razstavljalcev in dviga kvalitete prikazov, kar je imelo za posledico vse večji obisk udeležencev, se je povečala vloga razstave, na kateri smo prikazovali najnovejše tehnološke dosežke. Zmanjšal se je pomen strokovnega dela, kjer bo večjo udeležbo mogoče zagotoviti samo z izborom aktualne teme, ki bo zanimiva za čimvečje število udeležencev. Za večjo odmevnost Geodetskih dnevov, kar je eden naših najpomembnejših ciljev pri organizaciji, pa se bo potrebno bistveno bolj angažirati na področju stikov z javnostjo - najprej že pri izboru teme z zagotovitvijo njene aktualnosti, nato pri izdelavi seznama vabljenih, zagotovitvi njihove udeležbe v kar največjem številu ter z bolj odmevnim in obsežnejšim seznanjanjem širše javnosti preko medijev.
Na koncu še povem, da me žalosti, ker smo morali letošnje Geodetske dneve zaradi težav pri organizaciji strokovnega dela prestaviti za eno leto. Upam, da se v prihodnje to ne bo več dogajalo.
2.2 Izdajanje strokovnega glasila Geodetski vestnik
V lanskem letu je prenehala z opravljanjem funkcije glavne in odgovorne urednice dr. Božena Lipej, ki je to vlogo uspešno opravljala dolgo vrsto let. Z letošnjim letom smo za glavnega in odgovornega urednika imenovali Joca Triglava, za tehnično urednico pa Marjano Vugrin. Na osnovi nove uredniške politike, ki je posledica novega vodenja, se ni spremenil le zunanji izgled našega glasila, temveč so mu bile dodane tudi nekatere nove rubrike, s čimer je vsebina postala privlačnejša za širši krog bralcev. Upam, da ga boste vzeli za svojega, hvaležni pa vam bomo za vse vaše sugestije tako glede vsebine kot tudi glede oblike.
2.3 Delovanje sekcij
Na tem področju je bilo storjenega veliko premalo. Razen delovanja dveh sekcij, in sicer Sekcije za komunalno gospodarstvo, ki jo vodi dr. Rakar, katere delo pa je žal zamrlo, in Sekcije za fotogrametrijo, ki jo vodi Mojca Kosmatin Fras (katere delo imamo lahko za vzor), nismo uspeli oživiti dela preostalih sekcij. Upam le lahko, da bo zelo uspešno delovanje Sekcije za fotogrametrijo uspelo spodbuditi željo po delovanju preostalih sekcij. Še posebno bi bil vesel, če bi, upoštevaje visok nivo slovenske kartografije, uspeli oživiti delovanje Sekcije za kartografijo.
Geodetski vestnik
2.4 Vključevanje v delo mednarodnih združenj
Zelo uspešno sodelujemo v mednarodnem kartografskem združenju ICA ter v mednarodnem združenju za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ISPRS, sodelovanje v okviru FIG-a pa je odvisno od osebne angažiranosti naših delegatov v posameznih komisijah. V prihodnje bi kazalo za posamezne komisije izdelati nacionalna poročila, ker bi tako lahko drugim predstavili svoje delovanje.
2.5 Oživitev geodetske zbirke na gradu Bogenšperk
Za oživitev geodetske zbirke smo se skupaj z Geodetsko upravo RS povezali s predstavniki občine Litija, Tehniškega muzeja in z upravljalcem gradu ter skupaj definirali nadaljnje korake. Izvedbo nalog naj bi zaupali strokovno usposobljeni organizaciji, vendar pa smo bili primorani zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvedbo prestaviti na čas, ko nam bo finančno stanje omogočilo realizacijo zastavljenih nalog.
2.6 Organizacija oziroma soorganizacija strokovnih posvetov,
simpozijev	-325
V zadnjih dveh letih smo soorganizirali dva, osebno menim, da imamo ob večjem angažiranju še veliko neizkoriščenih priložnosti.
2.7 Vključitev v pripravo zakonodaje
Na tem področju smo poizkušali preko društev organizirati javne razprave, vendar je bil odziv članov šibek. To je eno izmed področij, kjer moramo naše delovanje bistveno izboljšati ter doseči aktivno vključitev čim večjega števila naših članov v pripravo zakonodaje s področja, ki ga pokrivamo.
2.8 Organizacija oziroma soorganizacija družabnih srečanj
Letne in zimske športne igre vsako leto po dogovorjenem ključu organizira eno izmed 6 društev. Občasno skupaj s posameznim društvom soorganiziramo izlet oziroma planinski pohod, kar bi v prihodnje veljalo vpeljati kot tradicionalno.
Geodetski vestnik
3. NAMESTO ZAKLJUČKA
Uspešna realizacija vseh aktivnosti Zveze geodetov Slovenije je odvisna od naše skupne angažiranosti, pri čemer bomo veseli vsake vaše pobude za izboljšanje delovanja, ki ga želimo približati kar največjemu številu članov.
Poseben problem za izvajanje programa Zveze geodetov Slovenije predstavlja zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za njeno delovanje, kjer bo breme, v kolikor je to naš skupni interes, potrebno razdeliti tako med upravni kot izvajalski del članstva.
Prispelo v objavo: 2000-11-20
326
Geodetski vestnik