POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo:	Ljubljana,
Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Št. s.
¥ LfiiMjassi, diae iS. decembra 193$
Let© V.
Jubilejna proslava
Narodno strokovne zveze
Pred 25. leti se je ustanovila Narodna delavska organizacija kot predhodnica Narod* no strokovne zveze. Ta jubilej bo proslavila NSZ kar najveličastnejše v Ljubljani. Pro* slava, ki bo trajala dva dni, se bo vršila v dneh 13. in 14. maja 1933.
O priliki proslave se bo razvil tudi cen* tralni prapor narodnega delavstva, kateremu bo kumoval ban dravske banovine.
Za proslavo se vršijo že predpriprave. Ustanovil se je poseben slavnostni odbor s častnim predsedstvom na čelu. Pokrovitelj proslave in kum novega prapora bo ban dravske banovine, v častnem predsedstvu pa so gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc in mariborski župan g. dr. Lipold, predsednik Zveze kulturnih društev direktor Anton Jug, predsednik Narodne odbrane dr. Čepu* der, I. podstarešina Sokola kraljevine Jugo* slavijo Engelbert Gangl, zastopnik Udruže* nja narodnih železničarjev in brodarjev Ivan Deržič, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Joško Zemljič, predsednik Zveze podpornih delavskih društev v Nem* čiji Pavel Bolha in predsednik NSZ tov. Ru* dolf Juvan.
V slavnostnem odboru pa sodelujejo na* slednja nacionalna društva: vsa ljubljanska sokolska društva, krajevne organizacije JRKD, vsa včlanjena društva Zveze dru* štev privatnih nameščencev, Narodna od* brana, Udruženje narodnih železničarjev in brodarjev, Delavsko prosvetno društvo »Ta*
bor«, Zveza kulturnih društev, Društvo »So* ča«, Zveza kmečkih fantov in deklet, Glas* beno društvo »Sloga«, Hubadova župa, žen* ski odsek NSZ, izobraževalno društvo »Brat* stvo«, vsa ljubljanska društva in podružnice NSZ, kakor tudi zastopniki vseh podružnic NSZ.
Poleg slavnostnega odbora so se ustano* vili tudi različni odseki, ki so že vsi pridno na delu, da bo proslava 251etnice res velika manifestacija nacionalnega delavstva v Ljub* Ijani.
Četrtinska vožnja je zaprošena in bo go* tovo odobrena.
Vse podružnice in vse nacionalno d el a v* stvo pozivamo, naj se že sedaj pripravlja na pohod v Ljubljano, da bo Ljubljana v slav* nostnih dneh 13. in 14. maja 1933 videla mo* gočno armado nacionalno zavednega d el a v* stva.
Za vse veljaj do maja en sam klic: vsi in vse na veliko manifestacijo narodnega de* lavstva in proslavo 251etnice NSZ v Ljub* Ijano.
Delavci, delavke, tovariši, tovarišice, šte* dite do maja in si prištedite potnino in pre* hranjevalne stroške. Vaši zaslužki so sicer mali, vzlic temu pa lahko v teh mesecih pri* štedite malo svotico za kongres. Nihče ne sme ostati doma, vse mora na jubilejno pro* slavo.
Naj živi Narodna strokovna zveza ob nje* ni 251 etnici!
Zakon o zaščiti kmeta in delavstvo
V državi je že dala časa na dnevnem redu razgovor, kako zaščititi kmeta pred denarnimi oderuhi in kako mu omogočiti ali olajšati odplačilo dolgov. Letos aprila meseca je bil izdan začasen z alkom, kateri je kmeta zaščitil na ta način, da je zabramil razprodajo nepremičnin za določeno dobo. Sedaj je v Narodni skupščini v razpravi komčmove-Ijavmi zakon o zaščiti kmeta, kateri pa ne vsebuje samo določb, katere se neposredno tičejo kmeta in njegove zadolžitve, ampak vsebuje tudi zelo važne določbe o maksimiranju obrestne mere in pa o olajšanju likvidacijskih poslov denarnih zavodov, kateri so postali nelikvidni.
Zakon o zaščiti ali o razidolžitvi kmeta je eno najvažnejših socijalno - gospodarskih vprašanj za naše kmetsko ljudstvo1. Seveda je zakon takoj razburil one, proti katerim bi bil zakon naperjen. Vse sile napenjajo oni, kateri so kmeta z visokoobreiStnimi posojili
j dobili v svoje kremplje in so ga preko ,go-| spodarskih in pridobitnih njegovih zmožnosti izkoriščali. Seveda vseh upnikov kmeta ne smemo šteti v te vrste. Mnogi so kmetu pomagali na- pošten, človekoljuben način, zlasti s posojili na dolgoletneše odplačevanje z razmeroma nizkimi obrestmi. Človeško je tudi, alko pod zaščito tega zakona hočejo priti tudi osebe, katere te zaščite niso niti vredne in niti potrebne.	,
Za delavstvo, katerega se ta zakon sicer neposredno ne tiče, je pa zakon sam kot tak jako zanimiv in poučen pojav. Zanimiva in poučna je tudi borba za in proti zakonu. Pred vsem je zakon živa obsodba enega dejstva: da je naš jugosl o venski kmet izkoriščan po onih, pri katerih mora iskati nujno denarno pomoč. Z zakonom mora država žal priznati, da je odreruštvo kmeta nekaznovano divjalo leta in leta tako dolgo, da je kmet zadnjič padel pod križem in da nič več vstati ne mo-
Prav srečne božične praznike in srečnejše novo leto žele vsemu članstvu Izvrševalni odbor in tajništvo NSZ in uredništvo lista.
re. Denarno magnatetivo je neovirano in nekaznovano1 uganjalo svoje zločine nad ubogim kmetom, kateri je oral in zemljo branil ter skromno živel. V temnem srednjem veku kmet ni bil zemljeknjižni lastnik svoje zemlje, bil je na zemlji, katero je s svojo družino obdeloval suženj. Delal je tlako grofom in cerkvam, od pridelkov je moral oddajati najboljše gospodarju. Toda današnje suženjstvo je slabše od srednjeveškega. Višaj v mnogih ozirih. Kmet je sicer gospodar in lastnik zemlje, toda en del pridelkov Vzamejo davki, drugi, veliko večji del, pa obresti, katere srednjeveško desetino za mnogo presegajo.
Če .zeljarica proda zeljnato glavo za nekaj par draže, kakor mislijo, da je prav, ima za leto dni dovolj sitnosti zaradi tega »greha« ali »zločina«. Resnični, dejanski zločinci, kateri so kmetu sesali kri in mu upropaščali družino in zemljo — so ostali nekaznovani in se srečni vesele svojega s kmetovimi žulji pridobljenega bogastva. Če se jim sedaj za kratek čas hoče oderuštvo malo omejiti, kriče, da je narodho gospodarstvo v n e var nositi.
Zakon o zaščiti kmeta je obsodba banko-kratstiva, obsodba obrestnega oderuštva in vsalkiojakeiga verižništva s posojili, česar žrtev je bil kmet. Zakon je obsodba izkoriščanja slabejšega po močnejših. Zakon ima kaznovale nemoralo v denarnem gospodarstvu. Zakon v svojih skritih mislih podčrtava osnovno zahtevo demokracije: osnovni eksistenčni pogoji vsakega morajo biti zaščiteni. Eksistenčni minimum mora biti varovan.
Tudi pri zakonu o zaščiti kmeta ne gre za gmoto zemlje. Gre za živega človeka, kateremu mora biti življenje omogočeno, kateri ne sme biti žrtev izkoriščanja po onih, kateri imajo denarna oblastva v rokah.
Kmet predstavlja svojo eksistenčno enoto, delavec pa tudi svojo. Toda obe eksistenci sta enako vredni in ohranitev istih za narod in državo enake važnosti. Kar velja za zaščito kmeta kot slabejšega činitelja v narodnem gospodarstvu, isto velja tudi za delavca, kateri je s kmetom vred potreben in enako važen činitelj našega gospodarskega življenja. Z zaščito kmeta je problem samo skromno načet. Misel zaščite je treba dosledno in do najskrajnejših posledic izpeljati. Kajti z zaščito enega stanu ustvarjamo izjemne privilegije, kateri v demokratični dobi niso mogoči. Mi hočemo biti daleč proč od domneve, da je zakon o zaščiti kmeta le politična kupčija stanu, kateri ima največ glasov ali pretveza za zaščito obubožanih sred" njih in večjih posestnikov. Tako daleč potvarjanje deimidokratičnih načel in zatajevanje dejanskih socijalnih potreb gotovo ne gre. Vemo, da je zakon izraz globokih socijalnih motivov.
Ojačeni po teh motiVih kličejo delavci: Dajte nam tudi zakon o. resnični zaščiti delavca, kateri danes svojo delovno moč prodaja za nekaj dinarjev.
V. kongres delavskih zbornic v Beogradu
V	Beogradu se je vršil v dneh 3. in 4. decembra t. 1. .peti kongres Delavskih zbornic, katerega so se udeležili delegati vseh Delavsih zbornic v državi. Ljubljanska Delavska zbornica je bila zastopana po 8 svojih delegatih, med katerimi sta bila (tudi zastopnik NSZ tov. Rudolf Juvan in kot zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev tov. ‘Vladimir Kravos.
(Na kongresu so bili podani naslednji referati:	O delavskem zavarovanju v brezpo"
selnosti je referira! dr. Topalovič, o naši davčni politiki in delavsitvu tajnik ljubljanske zbornice Filip Uratnik, o stanovanjski politiki Bogdan Krekič in o položaju našega socijalnoga zavarovanja VMim Hanami-na, predsednik Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki se je v svojem referatu tudi spozabil in napadel naci-jonalne strokovne organizacije.
Kongres, ki je trajal dva dnii, je sprejel tudi resolucije, iz katerih posnemamo sledeče:
V	resoluciji socijalnega zavarovanja zahteva kongres:
1.	Da je treba takoj oživotvoriti odredbe zakona o zavarovanju delavcev in uvesti zavarovanje za slučaj starosti, onemoglo- j sti in smrti. Delno uvedeno nameščensko pokojninsko zavarovanje pa je treba razširiti na vso državo in vse grupe privatnih nameščencev.
2.	One grupe delavcev in nameščencev, ki so izvzeti iz splošnega zavarovanja, je treba priklopiti k splošnemu socijalnemu zavarovanje.
3.	Socijalno zavarovanje je treba uediniti v eno organizacijo, pri tem pa je treba posvetiti p,osebno skrb specijalnim potrebam po edinih krajev in raznih grup delavstva in mameščenstva.
4.	Zahtevati je državno subvencijo za vse panoge zavarovanja, posebno pa za neodložljivo uvedbo starostnega zavarovanja in zavarovanja za slučaj onemoglosti in smrti.
5.	Krajevni organi bolniškega zavarovanja moiidjo dobiti najširšo avtonomijo. Avtonomnim krajevnim organom je treba na' ločiti tudi popolno odgovornost za njih poštovanje in rezultate poštovanja.
6.	S sistemom postavljanja članov ravna-iteljisitva je treba prenehati. Cimprej naj se izvedejo po zakonu predpisane volitve v vse socijalne zavarovalne institucije.
Referent o davčni politiki je predložil svojo resolucijo, katero je kongres osvojil in iz katere posnemamo, da kongres zahteva:
1.	Poviša naj se eksistenčni minimum, ki ■je prost nameščenskega davka od 400 na 1000 Din. Pri davčnih obvezancih z več otroki naj se ta minimum poveča.
2.	V smislu 81. 97. zakona o neposrednih davkih naj se vsi dohodki od nesamostojnega dela do 4000 Din oproste samoupravnih davkov in kuluka.
3.	Kuluk koit posebna forma predipisava-nja samoupravnih davkov naj se ukine in zamenja z davki na obstoječe forme direktnih davkov. Osebno delo naj se zahteva le tam, kjer davkoplačevalec ne želi plačati kuluka.
4.	Industrijski delavci in nameščenci, ki se prijavijo za kuluk, se morajo zavarovati za slučaj bolezni in nesreče in preskrbeti s hrano, afco so brezposelni.
5.	Uvede naj se davek na celokupne dohodke s progresivno davčno skalo in se naj ukinejo vsi dopolnilni davki.
(Naslednji dve resoluciji poudarjata:
1.	Peti kongres delavskih zbornic, ki se je vršil 3. in 4. decembra v Beogradu, op ozar- .
ja na to, da je v naši državi veliko število popolnoma nepreskrbljenih in že delj časa brezposelnih delavcev vseh kategorij. Podpiranje teh revežev potom javnih borz dela, državnih in samoupravnih institucij, delavskih zbornic, delavskih organizacij in zasebnih ustanov, kakor je sicer dragoceno, vendar ni dovoljno, da bi zasiguralo vsaj najpotrebnejšo podporo za življenje in stanovanje brezposelnih. Zaradi tega zahteva kongres, da se uveljavi člen 2. zakona o zavarovanju delavcev, s katerim se je že leta 1922. obljubilo', da se bo zavarovanje zoper brezposelnost oživotvorilo. To zavarovanje naj bo samoupravno pod kontrolo države. Država in samoupravne korporacije bi se morale obvezati, da bodo redno prispevale za to zavarovanje. Zavarovanje mora biti obvezno ter obsegati vse kategorije delavcev in nameščencev brez vsake izjeme in mora veljati za vso državo.
2.	Dokler se popolno zakonsko zavarovanje zoper brezposelnost ne izvede, so nujno potrebni hitri ukrepi, da se še v teku te zime brezposelni delavci in nameščenci preskrbe z najpotrebnejšim, m to boljše, kakor so bili dosedaj.
Akcijo- vseh ustanov, ki podpirajo brezposelne, je treba osredotočiti pri borzah dela, pri katerih bi moralo priti sodelovanje svobodnih družabnih krogov in strokovnih organizacij do večjega izraza. Visa sredstva, ki se zbirajo za borze dela, se morajo uporabiti za podpiranje brezposelnih, bilo v denariju ali v prehrani. Takoj se morajo v to svrho uporabiti tudi Vsi rezervni fondi. Dajatve borz dela za brezposelne se morajo znatno povečati, tako glede trajanja kakor glede višine podpore. Prejemanje podpor pri borzah dela je smatrati za zakonito pravico delavcev in v okviru te pravice morajo krajevne borze dela vršiti izplačila. Sredstva borz dela se morajo povečati in v to svrho zahteva kongres:
a)	Vlada naj naroči vsem banovinam in občinam v državi, da določijo v svojih proračunih primerne kredite za podpiranje brezposelnih delavcev.
b)	Uvede naj se poseben davek za brezposelne, ki naj ga pobirajo davčne oblasti za ves luksuz, zlasti pa naj se ta davek naloži na luksuzna stanovanja, zabavne ustanove, pijačo, na konzum v restavracijah, pivnicah, kavarnah in slaščičarnah, ne glede na to, ali se ta konzum vrši v javnem lokalu ali privatnem stanovanju. Ta davek naj se razpiše tudi na vse lokale, ki služijo v trgovske ali industrijske svrhe, plačati pa biga morali tudi vsi delodajalci sorazmerno s Številom zaposlenega osobja.
3.	Glede na to, da je v teku tega leta zajela brezposelnost tudi sezonske delavce, smatra kongres, da se pri podeljevanju podpore ne sme več delati razlike med sezonskimi in ostalimi delavci.
4.	Posebno opozarja kongres na izredno veliko- bedo, v kalteri so poljski delavci. Za te je brezpogojno in nujno- potrebno preskrbeti vsaj prehrano do nove žetve. V tem cilju zahteva kongres, da se v vseh občinah, kjer so nepreskrbljeni brezposelni poisfci delavci, ustanovi poseben žitni fond. V ta fond naj bi prispevali vsi oni posestniki, ki imajo nad 9 oralov zemlje, po 5 kg žita in koruze. S tem žitnim fondom naj razpolaga paritetni odbor, kakor ga predvideva uredba ministra za socialno politiko glede ureditve zaposlitve delavcev pri poljskem delu.
5.	Upoštevajoč, da je stanovanje neob-hodmo potrebna življenjska potrebščina in glede na položaj v pogledu stanovanjskega
vprašanja v mestih in industrijskih centrih, je peti kongres delavskih zbornic po- vsestranskem razmotrivanju sprejel naslednje zahteve:
I. Prisilni ukrepi za določitev višine najemnine za stanovanja in lokale.
a)	Za stanovanja in lokale v starih predvojnih zgradbah naj se določi višina najemnine na osnovi predvojne najemnine v pariteti 1:10, do največ l:ill.
b)	V novih, po vojni zgrajenih hišah, na; se določi najemnina za stanovanja in lokale z ozirom na stvarne gradbene stroške s tem, da renta od investiranega kapitala ne sme presegati 4 odstotke, računajoč pri tem 30-letmo amortizacijo.
c)	Prekoračenje tako določenih najemnin za stanovanja in lokale naj se kaznuje po zakonu o pobijanju draginje. Kazen naj se odmeri v višini prekoračene cene plus 10 odstotkov normalne najeminine.
II. Zadružno gradbeno zakonodajstvo.
a) Izda naj se zakon o osnovanju grad-bjnih zadrug, s katerimi naj se omogoči, da je lahko več oseb lastnikov ene hiše, na ta način, da bo posamezno stanovanje last po-edinih zadružnikov. Iz prejšnjih stanovanjskih zakonov maj se obnove konstruktivne odredbe o gradbeni delavnosti države, občin in javnih korporacij.
III. Sredstva za gradnjo stanovanj.
Osnuje naj se splošni gradbeni fond pod upravo države, občin in zasebnih zadrug. Iz tega fonda naj se za dobo 10 let grade izključno samo zadružne hiše po mestih v sorazmerju s poraštfcom prebivalstva in pomanjkanjem stanovanj. Pozneje bi se lahko iz tega fonda gradile zadružne stanovanjske hiše tudi po manjših mestih in na deželi. Sredstva tega fonda maj bi se dobila tako-le:
Državna hipotekama banka naj vsako leto prispeva v ta fond dve tretjini one vsote, ki jo izdaja v gradbene svrhe. Uvede naj se poseben davek na neposredne davčne objekte v višini 100 milijonov letno, nadalje posebna doklada na nezazidane parcele po mestih, zlasti v mestnih središčih, poseben davek na luksuzna stanovanja mestih. Občine naj iz rednih proračunskih sredstev vsako leto prispevajo v ta fond najmanj 2 odstotka celokupnih svojih dohodkov. V ta fond naj se naposled stekajo vse kazni, izrečene zaradi previsokih najemnin. Zadružno gradbeno delavnost naj poda.ro tudi vse občinske denarne ustanove. Razen tega pa naj bo obvezno nalaganje v ta fond vseh presežkov delavsko socialno-političnih ustanov.
Našim članicam in somišlje-nicam!
Vedno boli} se kaže nujna potreba, da si žene v našem pokretu ustanovite svoj poseben ženski odsek. Nekatere naše IjuMjamske članice in sonišljenice so se že prijavile k odseku. Vabimo pa tudi vse ostale članice in somišljenice, žene in hčerke naših članov, da se prijavijo v naš ženiški odsek. Naprošamo vse, da se takoj prijavimo, ker bomo nujno rabili pomoč naših žen in deklet pri naši veliki proslavi. Kakor se zbirajo druge žene in dekleta v svojih društvih, tako se Ve naše somišljenice zberite v našem društvu. Prijave sprejema tajništvo Narodno strokovne zveze, palača Delavske zbornice. Ne odlašajte, prijavljajte -se takoj!
Pomožne akcije
Pomožne akcije so novejšega izvora. Nekako dve leti je temu, odkar se zlasti v večji krajih v pozni jeseni navadno, ustanavlja" jo posebni odbori, kateri imajo namen, da s prostovoljnimi prispevki javnosti in s podporo javnih korporacij in društev preko zime lajšajo gorje onim, kateri radi brezposelnosti ali pa tudi zaradi onemoglosti ali osta-relosti nimajo zaslužka in so zato v skrajni bedi. Nimajo ne kaj jesti in ne kaj obleči; pogosto so celo brez strehe. Od bede so prizadeti odrasli in otroci, moški in ženske. Zlasti otroci mnogo trpe.
Listi pišejo, da je 30.000 brezposelnih; la" kota in mraz grozi 100.000 osebam. To pomeni. da pade na posamezno občino nad 30 brezposelnih o-seb ali nad 100 pomoči potrebnih. Z drugimi besedami: 11 odstotkov prebivalstva banovine nima kruha!
Vse te številke so strašne in pomenijo zelo veliko. Predvsem je jasno, da razne prostovoljne akcije pomenijo samo kapljico v morje, da v njih blagodejni o boem pridejo samo redki srečneži, kateri o akciji zaznajo, kateri so v njeni bližini in kateri — tudi pri dobrodelnosti je žal tako — imajo kakega priprošnjika, kateri se zanje »bolj« zavzame. Nič ne pomaga praviti, da je treba vzbuditi socialni čut. S tem vzbujanjem se veliki socialni problemi ne rešijo. Mnenja smo, da take prostovoljne akcije rešitev problema; samo zavlačujejo, ne da bi bistveno in trajneje segle stvari globlje do dna.
Te strašne številke pa tudi pravijo, da je brezposelnost postala trajen pojav, kateri se kaže vedno v ostrejši luči. Morda bodo šte" vilke v enem ali drugem letu malo ugodneje, da bo zaposlitev boljša, vendar pa bo število brezposelnih vedno tako veliko, da se ne bo moglo kar tako po deželi in po mestih po-razgubljati. Vedno bo brezposelnost p-omenila važen socialen pojav, v slabših letih morda nevaren socialen pojav. Bred tem dejstvom, ne bi smeli zapirati oči ali si nekako vest olajšati z organiziranjem vsakoletnih preko-zimskih pomožnih akcij. V dravski banovini so pač razmere take, da bo dorast novih delovnih sil vedno večji kakor odpad. Kmetije so male, vsi otroci morajo od doma, izseljevanje je ustavljeno. Skoraj1 izračunati se da, kedaj bo- število brezposelnih doseglo 50, kedaj 60 tisoč itd.
Dobrodelnost in krščanska usmiljenost so lepe čednosti in brez njih bi bil svet še straš' netiši nego je. Toda dvakrat revež tisti, kateri je od milosti odvisen, pa četudi se milost deli velikopotezno in tako, da levica ne ve, kaj dela desnica. Dvojno- ponižanje za človeka: prvič ponižanje v brezposelnost, drugič ponižanje v odvisnost od dobrih ljudi. Ta ponižanja so bridka zlasti ob zavesti, da ima človek do dela, do samostojnega obstoja pravico, katera je globoko ukoreninjena v na" ravi. Delavci dobro vedo, da so dobrodelnosti od strani podjetja zeio pogosto na obe strani oster nož, kateri raje odreže tako, da delavca koncem koncev boli, kakor pa tako, da bi delavec imel trajne koristi. Z dobrimi deli od slučaja do slučaja, recimo vsako jesen se zavaja delavstvo iv neko zmoto, v domnevo, da je v redu. ako se težke socialne krize rešujejo v obliki miloščinarstva; delavstvo izgublja zavest, da je enakopraven član človeške družbe, ko pa mora čakati, kaj bo padlo raz mize, za katero- sede dobra in premožnejša srca. Danes mora na vise strani prodreti in se uve-ljavtiti prepričanje, da ima tudi delavec pravico do življenja, ono pravico, katera ni odvisna od večjega ali manjšega uspeha raznih pomožnih akcij, pač pa od pravne urejenosti v državi.
Kakor ironija se sliši, alko vemo, da občine, država, banovine krčijo proračune in ukinjajo vsa javna dela, na drugi strani pa javna dela priznavajo kot nujno potrebna, sa-m-o, da naj ista finansira zasebna dobro" delnost, ko je vendar znamo, da je -te dobrodelnosti tako kmalu konec. Pomožne akcije mobilizirajo nešteviln-i odbori in neštevilnii posamezniki, časopisje je polno p-oročil in nasvetov, imno-go energije se uporablja — toda učinek more biti le malenkosten in samo začasen. Lansko leto so prvič p os'o vale »Pomožne akcije« in- letos se je kar lepo videlo, kako malo je volje iste ponovno organizirati. S pobudo SO' prišli oni kraji, kateri so lani s »Pomožnimi akcijami« še počivali. To znači, da se bodo »Pomožne akcije« zelo preživele in da jih noben klic po pomoči ne bo oživel. Talko je z dobrodelnostjo- vedno bilo. In kaj potem?
Dobrodelnost bo vedno potrebna, ker je jasno, da organizirana javna pomoč ne bo nikdar tako popolna, da bi obseigla vse dejanske pomoči potrebne. To bo zlasti toliko
' časa slučaj, dokler ne dobimo modernejšega ! ubožnega prava ali zakona, kateri bi po mo' demih načelih urejeval preskrbo ubožcev. Pomožne akcije so ožko omejene na posamezne občine in na občane. Izenačevanje med občinami bo težko dosegljivo, ker je naravno ,-da bo dobrodelnost občanov vsake občine komaj komaj zadoščala za najnujnejše domače potrebe. — Tam, kjer je beda -največja, bo pomoč najslabša, kajti berač beraču težko po-m-aga.
Pomožne akcije -nujno in na ves glas dokazujejo, da j-e zakonita ureditev brezposel" nega zavarovanja in zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti nujno potrebna, da
»Pomožne akcije« nikakor teh problemov rešiti ne morejo. Na vrata trika potreba po novi ureditvi ubožnega prava. —
-Odbori »Pomožnih akcij« morajo svojo delo zaključiti z najenergičnejš-o zahtevo po zakoniti ureditvi visečih m vsako leto bolj aktualnih socialnih problemov. To bo najbrže dosegljivo, ker so »Pomožne akcije« nedvomno odkritosrčen izraz socialnega pojmovanja potreb današnjih dni. In pri »Pomožnih akcijah« sodelujejo uplivni činitelji.
Prvi kongres nacionalnih sindikatov v Beogradu
Jugoslovenski nacionalnii delavcski sindikati so imeli v dneh 20. in 21. novembra ■svoj prvi kongres v Beogradu. Kongresa se je udeležilo 755 delegatov iz prav vseh banovin naše države. Zelo pestra je bila slika v dvorani, ko si videl raznolike naro-dne noše iz raznih pokrajin naše države. Poleg stasitega Dalmatinca je bil Bosanec s fesom in ž njim žena v fere-d-ži. Delegati so pokazali dobro voljo in jekleno vztrajnost, da so prihiteli iz najoddaljenejših krajev na ta kongres.
Kongresa so se udeležili tudi predstavniki bratske Češko-sl-oveniske obče delnicke fcz Prage in sicer bratje -bivši minister in poslanec Alojz Tučny, senator Rudolf Panek in blagajnik Otokar Konetopski. Kongresu so dalje prisostvovali zastopnik ministra za socijalno politiko načelnik g. Dušan Jeremlč, zastopnik beograjske občine, nje podpredsednik g. Dobra Bogdanovič, zastopnik Jadranske Straže minister dr. Dušan Peleš, Jovan Stojanovič in Spasoje Zmajkovlč ter narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak kot zastopnik Jugoslavenske akcije.
Tudi Narodna strokovna zveza se je odzvala vabilu in se udeležila kongresa. NSZ so zastopali: predsednik tov. Rudolf Juvan, Vladimir Kravos, Davorin Stopar, Tone Bajt, France Kralj, Drago Žerjal, Tomaž Kavčič, Miha Koren, Viktor Rožanc in Ura-njek. Delegacija NSZ je bila navdušeno pozdravljena. V imenu NSZ je na kongresu govoril tov. Juvan.
Kongres sam je bila velika manifestacija nacionalnega delavstva Jugoslavije. Vsi govori so bili prožeti velike ljubezni do kralja, domovine in delovnega naroda.
Delegacijo iz Prage j-e kongres nadvse -toplo pozdravil in * so bili -vsi govori bratov Čeho-slovakov sprejeti z nepopisnim navdušenjem.
Kongres je -trajal dva dni. Prvi dan je bil manifestativnega značaja, drugi dan pa so se obravnavala važna delavska vprašanja. Vse debate so pokazale veliko zrelo-st delavcev, sodelujočih v sindikatih.
Kongres je bil zgodovinskega pomena za jugosilovensko nacionalno delavstvo-. Saj je bil to prvi kongres vseh onih delavcev, ki delajo na enotnem programu in po enotno začuta-nii liniji. Zgodovinskega pomena pa je bil tudi prvi oficijelni obisk zastopnikov
bratske československe naro-dne delavske organizacije v Beogradu in nacionalnemu delavstvu.
Kongres pa je tudi temeljito obračunal z marksizmom in je bilo ogorčenje proti za-vajalcem delavstva tako, da ga je teško popisati. Posebno je kongres z ogorčenjem vzel na znanje poročilo o prvi žrtvi, ki je dala življenje ja nacionalni delavski pokret. Poseben referat je pokazali vso gnjilobo tar-kozva-ni-h komorašev, ki se umetno držijo samo s pomočjo delavskih zbornic.
Dva referata, ki sta bila podana na kon* grmu, sta pokazala vso resnost pokreta nacionalnih radničkih sindikatov. Prvi referat je podal tov. Stankovič o ideologiji nacionalnega delavstva, drugega pa tov. Mitič o socialnih ustanovah v Jugoslaviji. Po referatih so bile -sprejete tudi tozadevne resolucije, ka" tere je poseben odbor predložil vsem kompetentnim faktorjem.
Kongres sam je pokazal, da pokret nacionalnega delavstva raste in postaja mogočen ter da je ni sile, ki bi ga v njegovem zmagoslavnem pohodu zadržala.
Tovariškim jugoslavenskim nacionalnim: -sindikatom moramo le čestitati na lepo uspe" lem kongresu.
Iz govora ministra brata Alojza Tučnega.
Na kongresu sindikatov je govoril tudi bivši minister in -sedanji narodni poslanec br. Aloj-z Tučny, ki je med drugim dejal tudi tole:
Na kongresu sem opazil silno razburjenost pri imenovanju marksistov in nekaterih njihovih voditeljev. Razumem in ne razumem tega razburjenja. Razumem ga, ker vem, da vodite proti marksizmu silno borbo, ne razumem ga pa, ker je nepotrebno. Mene marksizem ne razburja več, ker smatram, da gre proti svojemu koncu. Danes so povsod na pohodu nacionalne strokovne organizacije in svetla zve" zda marksizma tone in ne bo dolgo, ko bo povsem zatonila. Marksizem propada po vseh državah. Propada, ker ni več potreben. Minuli so časi, ko je bil marksizem zaradi svoje internacionalnosti potreben. Danes internacionalna zveza delavstva ni več potrebna, ker se delavci v vseh svojih vprašanjih lahko pogovorijo v Ženevi, kamor se shajajo
na svoje konference. Tam se vrši vsa internacionalna delavska politika, doma pa se naj povsod vrši samo nacionalna delavska poli' tika. To uvidevajo že vsi narodi in zato opažamo povsod močno naraščanje nacionalnih delavskih sindikatov. In članstvo teh sindikatov se rekrutira ravno iz bivših internacio-nalnih marksističnih organizacij, ki danes to' nejo. Br. Tučny je potem govoril o mednarodnem uradu dela in obžaloval, da Jugoslavija nima tam svojih pravih zastopnikov. Nacionalno delavstvo v Jugoslaviji ima v svojih vrstah nekaj odličnih mož, ki bi gotovo lahko zastopali svojo državo v tej važni delavski Instituciji. Tako pa vidimo, da vsa leta zastopata Jugoslavijo le dr. Živko Topa-lovič in Bogdan Krekič. Tega slednjega sicer vsi delegati v Ženevi dobro poznamo, ne poznamo pa njegovega glasu, ker ni še nikdar na sejah in konferencah odprl ust. S takim delegatom si Jugoslavija malo pomaga. Obžaloval je, da ni prisoten zastopnik ministra za socijalno politiko, da bi slišal, da mora on kot Čehoslovak izreči svoje obžalovanje, da Jugoslavija nima na mednarodnih forumih svojih zastopnikov iz nacionalnih vrst. Trdno pričakuje, da bo že na prihodnjem zasedanju v Ženevi imel priliko pozdraviti kot delegata enega izmed znancev iz vrst nacionalnega delavskega pokreta. Dalje je pokazal na razvoj nacionalnih delavskih sindikatov v drugih državah. Povsod se naglo- in uspešno širi ta pokret. V Češkoslovaški je nenavadno znatno porastel, raste tudi v Poljski, Franciji, Angliji in drugih krajih. Povsod, po vsem svetu prevzema nacionalni delavec delavsko politiko v svoje roke. in ta pokret nacionalno orientiranega delavstva ni vzeti za fašistični pojav. Ta pokret nima s fašizmom nobene zveze, četudi bi mu ga radi nekateri naprtili. Tudi v Jugoslaviji mora nacionalno orientirano delavstvo vzeti v svoje roke delavski pokret. Českosiovenska obec delnicka je pridobila že tako moč, da se brez nje ne more rešiti nobeno delavsko vprašanje. Želi, da bi se kaj kmalu zgodilo to tudi v Jugoslaviji in da bi nacionalno delavski pokret bil merilo za vsa delavska vprašanja bratske Jugoslavije. Na koncu svojega govora pripoveduje br. Tučny o križih in težavah vsakega pokreta. Tudi češkoslovensko delavstvo je imelo svojo kalvarijo. Ustanovilo je svoj narodno socijalistič-ni pokret še pod mačeho Avstrijo in bilo za to parkrat križano. A se ni ustrašilo nobenih žrtev, na najsi so bile še tako velike. Tudi jugoslovensko nacionalno delavstvo ima svojo kalvarijo. Mirno naj prevzame križ na rame in se poda na trnjevo pot, kajti brez žrtev ni uspeha. Želi pokretu nacionalnega delavstva v Jugoslaviji najlepših uspehov v imenu vsega nacionalnega češkoslovaškega delavstva.
Ta govor ministra br. Tarčnega je izzval mepoipismo navdušenje v dvorani. Že med govorom je bil čestokrat prekinjen, po govoru pa je završalo po dvorani tako kot morda še nikdar preje. Vihar navdušenja pa je dosegel kuilmmacijo, ko je tov. Kravos prevedel govor br. Tuonega na srbohrvaščino in so ga vsi delegati razumeli. Vsi odlični zastopniki, ki so prisostvoval kongresu so br. Tučnemu iskreno čestitali na lepih besedah. Delegati iz Srbije, pa so prihajali na oder in se objemali ter poljub ovali s starim borcem v nacionalnih -delavskih sindikatih.
Druga sefa Jedssote slovanskih itaređmh strok, organizacij
Po končanem kongresu sindikatov se je vršila v Beogradu druga seja Jednote slovan* skih narodnih strokovnih organizacij pod predsedstvom ministra in poslanca br. Tuč< nega. Seje so se udeležili odborniki Jednote
j tov. Tueny, Panek, Konetopski, Juvan, Kra» vos, Stopar, Bajt, Stankovič, Dragič, Jadre* ško in Vučkovič.
Predsednik tov. Tučny je po otvoritvi seje pozdravil vse navzoče odbornike in podal poročilo o dosedanjem delu Jednote. Sledila je nato daljša debata, po kateri so že med drugim sklenili, da izdela br. Tučny osnutek skupnega delovnega programa in štatuta Jednote, kakor tudi da se vrši tretja seja Jednote o priliki proslave 251etnice NSZ v Ljubljani. Na to sejo bodo vabljeni tudi za* stopniki nacionalnih delavskih sindikatov iz Poljske in Bolgarske, s katerimi je br. Tud* ny že v stikih.
Na seji se je razpravljalo tudi o nadalj* njem delu Jednote in je br. Tučny dal od* bornikom tozadevna navodila.
Ob koncu seje je predsednik Jednote br. Tučny izrekel svoje zadovoljstvo, da se je čehoslovaški delegaciji posvetila taka brat* ska pozornost in nudila prilika obiskati tudi divno prestolico bratske Jugoslavije.
Zastopmki Č©D m NSZ pri mimstffu predsedniku.
O priliki kongresa se je zglasila deputacija Narodne strokovne zveze, v kateri so bili tov. Juvan, Stopar, Koren, Bajt in Kravos, v spremstvu s češkoslovaško delegacijo in sicer br. Tućnym, senatorjem Panekom in Konetopskim pri ministru predsedniku g. dr. Srškiču, ki je deputacijo nadvse ljubeznivo sprejel in konferiral ž njo nad pol ure. Pred* sednik NSZ tov. Juvan je pozdravil g. pred* sednika vlade in mu predočil vse težave de* lavstva in pokreta nacionalnega delavstva. Ministrskega predsednika sta pozdravila tu* di senator Panek v francoskem in minister Tučny v češkem jeziku ter ga naprosila, da posveti pokretu narodnega delavstva v Ju* goslaviji vso svojo pozornost. Deputacija je izročila predsedniku vlade tudi obširno sp o* menico NSZ. G. ministrski predsednik je vzradoščen sprejel pozdrave deputacije in obljubil, da bo posvetil pokretu narodnega delavstva vso svojo pažnjo in spomenico proučil ter skušal ugoditi vsemu, v kolikor bo le mogoče. — Deputacija je obiskala po* tem še zastopnika ministrskega predsednika g. dr. Kramerja, ki je deputacijo sprejel nad vse prijateljsko in ostal dalj časa ž njo v raz* govoru. Posebno vesel je bil obiska češkoslo* vaških delegatov, s katerimi je star znanec.
© psr©raeiiEii ©UZD
Na zadnji seji ravnateljstva OUZD je bil isprejeit proračun za leto 1933. Proračun je sestavljen pod vplivom gospodarske krize.
V dobi najboljše gospodarske konjuniktai-re junija 1930 je znašalo število zavarovanega članstva pri OUZD 103.750, povprečna zavarovana mezda pa je znašala 26.45 Din. Dohodki bolniške zavarovalne panoge so znašali htn-o 47,976.827 Dim, nezgodne panoge pa letno 12,287.628 Din. Ko pa je nastopila gospodarska depresija in so morala podjetja zmanijšaiti ali celo ukiniti obseg svojega obratovanja, se je pri uradu število zavarovanega članstva znatno zmanjšalo in je v mesecu aprilu 1932 dosegalo svoj minimum, to je 72.242 članov. S povečanjem brezposelnosti pa je začela padati tudi zavarovana mezda. Uradovi doho-diki so se znižali v bolniški zavarovalni panogi za 10 milijonov 294.989 Din na letno 37,681.838 Din. v nezgodno zavarovalni panogi pa za 8 milijonov 164.337 Din na letno 8,123.291 Din.
Finančno poslovanje okrožnega urada, ki je bilo- v dobi dobre konjunkture aktivno in
je izkazovalo razmeroma visoke prebitke, se je zaradi navedenega zmanjšanja dohodkov znašlo v težkem položaju.
Zaradi strukture obveznega zavarovanja je bilo OUZD nemogoče, da bi vsaj prilično znižanju članstva odgovarjajoče mogel zmanjšati tudi svoje izdatke. Velika večina postavk dosedanjih izdatkov je namreč takega značaja, da jih ni mogoče znižati, če se je tudi znatno znižalo število zavarovanega članstva in s tem obseg obratovanja. To so zlasti najemnine, izdatki za zdravnike, zdravila, stroški za( bolnice in deloma tudi izdatki za osebje.
Zaradi gospodarske krize so se izdatki nekaterih postavk celo pomnožiti. Tako n. pr. izdatki za prisilno izterjavo zapadlih prispev" kov. Kljub relativno manjšemu številu bolnih članov se je izdatek za hranarino povečal, ker se sedaj poslužujejo svojlih pravic tudi zavarovani člani najvišjih mezdnih razredov, ki -so v času prosperitete zaposlovali predvsem zasebne zdravnike. Pri dohodkih mora pa urad vkalfculirati tudi velik izpad na neizter' MSivih in dubioznih terjatvah, ker je postalo veliko število podjetij insolventmih in urad pri tem ne bo prišel do popolnega kritja.
Poleg vseh teh neprilik, ki so povzročene po gospodarski depresiji, pa še razne v zadnjem času izdane vladne naredbe prav občutno obremenjujejo finančno poslovanje urada. Naj omenjamo samo omejitev pošt-niinske prostosti, dalje razne obremenitve z davki, dokladami itd. Tudi pri plačevanju oskrbovalnim v bolnicah ne uživa OUZD nobenih ugodnosti. OUZD se celo zaračuna oskrbovalnica za slučaje zdravljenja nalezljivo bolnih oseb, katere so zasebniki oproščeni.
Vsa ta dejstva so privedla OUZD v tako težak finančni položaj, da je poslovno leto 1931 zaključil z večjim primanjkljajem. Te* koče poslovno leto bo morda zaključeno brez izgubo, ako ne bo v mesecu novembru in decembru še kakih večjih prekomernih izdatkov.
Proračun za leto 1933. je sestavljen na podlagi opisanega izredno neugodnega finančnega položaja OUZD.
Pri kalkulaciji dohodkov se je postavilo dve alternativi:-
Prva alternativa predvidieva dohodke na podlagi fluktuacije članstva v letu 1931. V te mletu je imel urad največ članov junija meseca in sicer 82.643, najmanj članov 69.500 pa bo predvidnima decembra meseca. Sporedno s tem gibanjem članstva pa predvideva najvišjo povprečno zavarovano mezdo junija meseca a 24.97 Din in najnižjo decembra z 23.60 Din. Na tej podlagi kalkulirala dohodki bolniškega zavarovanja skupno z regresi in globami M znašali 38 milijonov Din. Druga alternativa pa predvidieva, da bo članstvo meseca julija narasilo na 90.000 članov, tako da bi 5 letnih mesecev izkazovalo večji porast članstva, kakor pa isti meseci tekočega leta. Pri dosedanji povprečni zavarovani mezdi bi pri tem povečanju članstva znašal prilličnio celokupni dohodki 39 milijonov 500.000 Din.
Med materijalitlmi izdatki je največja postavka najemnina za uradove prostore s 561-500 Din. Urad plačuje za svoje prostore v Ljubiliamii izredno visoko najemnim o. Po" slopje se je zidalo ravno v času, ko so bili gradbeni stroški izredno visoki. Poleg tega se prištejejo h gradbeni glavnici še vsakoletne adaptacije, v kolikor ne gredo v breme vzdrževanja. Na ta način je gradbena glavnica za to poslopje dosegla 15,418.900 Din in od tega zneska mora plačevati urad 7odstot-no najemnino.
Gradbena glavnica je izposojena iz ne-zgodmo-zavarovalne panoge. Ta ne nosi za
naložitev nobenega rizika. Sedemodstotno obrestovani e mora jamčiti 'bolniško zavarovalna panoga brez ozira na to, da je dejanska vrednost nepremičnin veliko manjša, kakor pa knjižna gradbena glavnica. OUiZD je že opetovano zahteval iznižanje najemnine v tem pravcu, da se pravilno oceni sedanja vrednost poslopij in da se od te dejanske vrednosti zaračuna nazemnina. Vsi tozadevni uradov! predlogi pa so ostali brez uspeha.
Vse ostale postavke materijalnih izdatkov so predvidene na podlagi dejanske porabe v tekočem poslovnem letu. Že proračun za leto 1932. je bil jako pičlo odmerjen, vendar pa je GUZD v proračunu za leto 1932. še posamezne postavke zopet nekoliko znižal. 'Posebnega večjega prihranka pa se pri teh postavkah ni dalo doseči, ker je poraba ma-teriijalij že tako ekonomizirana, da bi vsa" Iko nadaljnje krčenje proračuna resno ogro-ižalo ekspediitivnost poslovanja. Druga velika postavka materijalnih izdatkov šo stroški IPošne hranilnice in poštnina s 500.000 Din. Ta postavka se od' leta do leta zvišuje, deloma ima urad višji promet pri Poštni hranil-mici, deloma pa zaradi tega, ker so se povišale tozadevne pristojbine. V tekoičem letu pa se je postavka še prav znatno povišala, ker je držjava ukinila ugodnosti, ki jih je urad užival pri poštami. V tem pogledu bi bilo uvesti energično akcijo pri vseh merodajnih čilniteliih, da se postavke za poštmo-hranil-nični promet znižajo, plačevanje poštarine pa da se sploh ukine.
Velika večina držav podpira obviezmo socijalno zavarovanje z ogromnimi materialnimi žrtvami, samo v naši državi je državna subvencija reduclitilna na minimum. Zaradi tega bi bila upravičena zahteva, da naj država pomaga soci.talnemu zavarovanju vsaj na ta način, da pri svojih napravah, katerih se poslužuje to zavarovanje, dovoli Večje popuste, odnosno da prlznja ugodnosti, katere je Že svoječaSmo uživalo po zakonu1 o zavarovanju delavcev.
Glede upravnih stroškov OUZD bi bilo omeniti:
Urad zaračunava oidstotne upravne stroške le od dohoidkov bolniško zavarovane panoge. Za delo nezgodne panoge, predpisa in pobiranja prispevkov za Delavsko zbornico in Borzo dela pa dobi urad na račun svojih upravnih stroškov posebno bonifikacijo. Ta bonifikacija znaša za Delavsko zbornico 8% pobranih prispevkov, za Borzo dela pa 5%. Kako pa zaračunava Osrednji urad za zavarovanje delavcev bonfltikacijo za poslovanje nezgodne zavarovalne panoge, se me ve, ker načel, ki so merodajna za to zaračunanje, še nikjer ni priobčil. Okrožni uradi izvršujejo ogromno večino vseh poslov nezgodno-za-varovalne panoge, in sicer predpis in pobiranje prispevkov, vse potrebne preiskave o poteku nezgode, kakor o poškodbah poškodovancev, ce’oitino zdravljenje poškodovanca, kakor tudi določevanje in izplačila začasne rente. Ti posli zavzemajo velik del ura-dove administracije. V letu 1931 je znašala bonifikacija Suzorja k upravnim stroškom 525259.97 Din, k odpisu inventarja pa 63 tisoč 791.80 Din, kar je nedvomno jako malo v primeri s celokupnimi upravnimi stroški. Da se tudi to vprašanje vsestransko pravilno reši, je nuino potrebno, da se v statut vnesejo točna dotočila, kako se ugptajvlia bo-nifikacija nezgodno-zavarovalne panoge, Na-pram preliminfranirn dohodkom bolniškega zavarovanja znašajo skupni upravni stroški 1725%. osebni izdatki pa znašajo 10.82 %. Bonifikacija za posle riezgodno-zavarpvalne panoge praktično ne pride v poštev, ker mora urad na drugi strani plačati Osrednjemu ujasrdu za zavarovanje deiatvcev prispevek za sodelovanje tega urada v bolntško-zavario-
valni panogi. Ta prispevek je v letu 1931 znašal 782.564.46 Din in je torej celo nekoliko višji kakor pa zgoraj navedena bonifikacija nezgodnega zavarovanja. Tudi ta prispevek je po našem mnenju dokaj previsok in ne odgovarja dejanskemu sorazmerju poslov, ki jih vrši Osrednji urad in okrožni urad v panogi bolniškega zavarovanja. Pri izpremem-bi Statuta bo treba upoštevati tudi to dejstvo in se bodo morala sprejeti določila, ki bodo ta prispevek pravilneje določevala.
Vzdrževanje uradovih ambulatorljCv, kopališč in fizikalnih zdravilišč je vnešeno v poseben proračun vzdrževanja amlbniatori-jav. Tudi pri tem proračunu je izvedena štednja pri vseh postavkah, vendar pa urad •tega proračuna ni mogel tako radikalno reducirati, kakor pa se je to zgodilo pri proračunu upravnih stroškov. Uradovi ambulato-riji morajo imeti vso potrebno pomožno osobje, tako, da se zdravnikom po možnosti odvzame kar največ manipulativnega dela in pisarjenja. Zdravniki naj v ambulatorijih ves ordinaeijski čas izrabijo izključno za preiskavo bolnih članov. Kljub temu, da se je število članstva in s tem tudi število bolnikov zmanjšalo, urad ni zmanjšal niti števila zdravnikov, niti pomožnega osobja.
Splošna gospodarska kriza pa je prav občutno znižala dohodke čistilnih kopališč in fizikalnih zdravilišč. Število obiskovalcev čistilnega kopališča v Ljubljani razmeroma še ni preveč padlo in je zlasti razveseljivo dejstvo, da delavci jako mnogo uporabljajo pilie. Princip snage in higijene je ravno s pomočjo kopališča prodrl med najširše sloje delavstva in je to nedvomno važen uspeh v pravcu utrditve zdravja delavstva.
V Mariboru pa žalibog takih uspehov ne
moremo zabeležiti. Kljub temu, da je naše kopališče urejeno po najmodernejših načelih in da so se določile iste cene, kakor v Ljubljani, pa je vendar ostal poset kopališča minimalen in zlasti pogrešamo delavstvo. Da
Socijalni odsek banovinskega odbora JiRKD •je koncem novembra sklical anketo, na kateri Se obravnaval važna socijalna vprašanja, ki so baš v 'sedanji dobi najbolj aktuelna.
O zaščiti stanovanjskih najemnin je referiral itov. Ivan Tavčar. Po nuegovem referatu je bi" la sprejeta resolucija, ki se glasi:
iMinistSDvo za socijalno politiko se nujno poziva, da izposluje v finančnem zakonu določilo, ki daje banovinam možnost, da regulirajo obstoječe pretirane stanovanjske najemnine na podlagi zakonito ingot ovijenih najemnin za hiše, zgrajene pred M po letu 1914. Zakonite najemnine ise naj gibljejo v okviru, kot ga predvideva zakonski osnutek kr. banske uprave za dravsko banovino, ki ise naj še podvrže praktični reviziji strokovnjakov in interesnih zastopnikov.
O krizi delavskega zavarovanja je poročal Itov. Dragotin Kosem in je bila sprejeta resolucija, ki smo Jo že priobčili v zadnji številki »Dela«.
O pokojninskem zavarovanju nameščencev je poročal tov. dr. Ivan Koestl. Resolucija, 'sprejeta po tem 'referatu, se glasi:
IPdkojnimsko zavarovanje nameščencev naj se izvaja samostojno, ločeno od delavskega zavarovanja.
V	organizaciji nosilca zavarovanja mora biti dosledno izvedeno načelo samouprave s parite Mm zastopstvom voljenih službo-davcev in zavarovancev.
V	območju sedanjega pokojninskega zakona naj se pritegnejo v obvezno zavarova"
se bo dvignil poset kopališča, so se znižale cene tako, da se komaj krije celotna režija.
'OUZD ima v svoji upravi tudi dvoje zdravilišč, in sicer radlo-termalno zdravilišče v Laškem in obmorsko okrevališče »Jadran« na Rabu. Tudi ta zdravilišča se bore z velikimi finančnimi težkočami. Okrožni uradi so iz štednje reduc'rali število bolnikov, ki jih pošiljajo v ta zdravilišča, ljubljanski okrožni urad sam pa nima toliko indiciranih slučajev, da bi mogel zadostno zasesti obe zdravilišči. Da OUZD paralizira izpad na dohodkih, bo v prihodnjem proračunskem letu skušal dvigniti obisk zdravilišč s tem, da bo skušal privabiti tudi zasebnike. Za pred in po sezono je določena v obeh zdraviliščih pavšalna oskrhovalnina, ki omogoča tudi manj premožnim 'Zasebnikom poset naših zdravilišč. Ta oskiibovalnina je prav znatno nižja, kakor pa dosedaj veljavna dnevna oskrboval-nina in upamo, da ,se bo s temi ukrepi doseglo vsaj finančno ravnotežje.
Proračun je sestavljen na podlagi uradove-vega poslovanja, ki je določeno po statutu in po zakonu o zavarovanju delavcev. Zaradi tega izkazuje proračun tudi vse hibe tega poslovanja. Marsikatere postavke proračuna bi se dale prav znatno znižati, ako bi se uradovo poslovanje poenostavilo in ako bi odpadli posli, ki za izvedbo zavarovanja niso nujno potrebni, ki pa jih predvideva sedanja centralistična organizacija. Za ekonomizacijo poslovanja ni potrebna samo izprememlba statuta, temveč pred vsem izprememba zakona o zavarovanju delavcev. Izprememiti je treba ne samo poslovanje uradov, temveč pred vsem organizacijo zavarovanja, da se bodo vršili samo oni posli, ki so nujno potrebni za zavarovanje in da odipade birokratizem, ki je nujna posledica tozadevnih določil zakona in statuta. Reorganizacija najvišjih, kakor tudi najnižjih instanc našega zavarovanja bo stvorila podlago, da bodo naši prihodinji proračuni v zdravem sorazmerju z dohodki našega zavarovanja.
nje (trgovski sbtmdnSki, zobni tehniki in Strojniki.
Odločno se izrekamo zoper ustanavljanje 'samostojnih pokojninskih skladov za poedi-ne nameščenške kategorije ter proti izloČe-mju sedanjih zavarovancev pri ljubljanskem pokojninskem zavodu, ker je ito škodljivo zavarovancem samim.
(Razšiirienje pokojninskega zakona naj se izvaja postopoma po kategorijah in pokrajinah.
Celotno pokojninsko zavorovanje v vsej državi naj izvajajo trije Pokojninski zavodi (Ljubljana, Zagreb, Beograd) kot samostoj" ni, ravnopravni', teritorijalno ločeni nosilci. Do tedaj pa naj izvaja Pokojninski zavod tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev iz ostalih delov države.
iNa anketi je končno v imenu privatnih nameščencev (tovariš Joško Zemljič predlagal še resolucijo v zadevi nezgodnega zavarovanja:
1.	Bolniško - nezgodno zavarovanje privatnih nameščencev naij se z ozirom na njih posebne poklicne in življenjske prilike, mentaliteto ter voljo, da za svoje boljše zavarovanje dop rinašajo sorazmerno večje denarne žrtve, uredi v občem socigalnem zavaro" vanju na specfijalein način.
2.	Že obstoječe privatno - društvene blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v iLJubljami, »Merkurja« v Zagrebu ter Trgovačke omladine v Beogradu naj postanejo samostojni nosići bolniško'nezgoti-ihega zavarovanja privatnih nameščencev.
Važna socijalna vprašanja.
Njih delokrog nati" se določi po teriitorijalmem načelu, po katerem pripade izvajanje boltti-ško - nezgodnega zavarovanja za vise privatne nameščence na področju Dravske ba' novine izključno ie Bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
3.	Samo po sebi umevno se mora dosedanje fakultativno zavarovanje nameščencev pri privatno - društvenih blagajnah spre" meniti v obligatorno ter obsegati vse trgovske in privatne nameščence brez ozira na to, kje iso zaposleni, ne vrše pretežno fizič" n ih poslov ter so zavezani zavarovanju.
4.	Privatno - društvene blagajne morajo imeti možnost, da odrejajo višino zavarovanih prispevkov po stvarni potrebi svojega članstva v maksimalni zakoniti višini, v katero isvrho lie nujno potrebna pravilnejša razporeditev dosedanjih mezidnlih razredov z ozirom na večje valovanje mesečnih do" hodkov privatnih nameščencev. Isto tako jim mora biti omogočeno, regulirati v okviru zakonitih določb svobodno tudi podpore svojemu članstvu tako, da so v skladu z njihovimi življenjskimi prilikami in potrebami.
-Vise resolucije se bodo z referati vred predložile pristojnim faikltoiljem.
Naša zborovanja v zadnjih dveh mesecih
V mesecu oktobru in novembru se je vršio več prav lepih zborovanj naših podružnic. Ker maš list žalibog ni mogel redno izhajati, mismo mogli o teh zborovanjih pisati.. O večjih zborovanjih so poročali dnevniki, ki bodo tudi v bodoče poročali o vseh večjih naših zborovanjih.
'Prav lepo zborovanje se je vršilo o priliki rudarskega tabora v Trbovljah. Številni govorniki, ki so nastopali, so poročali o vseh aktuelnih rudarskih vprašanjih.
Velik shod delavstva se je vršil tudi v Kranju in je tudi tu nastopilo več govornikov, med njimi predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan.
Manjša zborovanja pa so v teh dveh mesecih imele skoro vse naše podružbice.
Proslava Izseljeniške nedelje
Nedelja 27. novembra je bila posvečena se vršile proslave, pri katerih se je govorilo našim izseljencem. Širom cele domovine so o naših izseljencih. Na tisoče dopisov se je poslalo to nedeljo sorodnikom in znancem v vse dežele.
Do letos je izseljeniško nedeljo praznovala samo Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev, kateri gre vsa zasluga, da se je proslava izseljeniške nedelje raztegnila na vso državo in na vse izseljeniške organizacije.
Tudi Narodni izseljeniški odbor je s sodelovanjem Narodno strokovne zveze proslavil to nedeljo. Izdani sta bili dve okrožnici na vse podružnice in društva NSZ. Na izseljeniško nedeljo so se povsod vršili sestanki, na katerih se je razpravljalo o izseljeniškem vprašanju.
Narodni izseljeniški odbor bo prihodnje leto prav slovesno praznoval izseljeniško nedelo z večjo prireditvijo.
Jeseniška podružnica
Jeseniška podružnica NSZ, je priredila dne 4. decembra v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah javno zborovanje, katerega je otvoril tov. F. Kralj. Po uvodnih formalnostih in pozdravih je prešel na dnevni red in izčrptno poročal o kongresu v Beogradu, na to pa podal besedo tovarišu Rupniku, centralnemu zastopniku NSZ iz Ljubljane, ki je v enournem govoru razpravlljal io najvažnejših delavskih vprašanjih: o delavskih zbornicah, borzi dela, o JRKD in sta-vanjsfci zaščiti. Zaključil je zborovanje z apelom, naj se delavstvo zaveda važnosti organizacije in pridruži strokovnim organizacijam, kakor tudi da je dolžnost vsacega člana, da poseča članske in ostala zborava-mija, ki so- tako Važna za vsakega delavca.
Podružnica obvešča vse člane, da preseli svoj poslovni lokal s 1. januarjem 19-33. v Sokolski prosvetni dom na Jesenicah, kamor naj se obračajo vsi člani v kateri koli zadevi, ob uradnih urah vsako sredo od 7. ure zvečer do 8. in vsako nedeljo od 9.—40. dopoldan. Iste dneve in ure bode odprta tudi knjižnica. Tovariši, pridite po knjige, izobražujte se sedaj v Zimški dobi.
Podružnica obvešča vse člane in somišljenike, da se vrše v mesecu januarju 1933 volitve obratnih zaupnikov. Članstvo opozarjamo, da se teh važnih volitev vsi udeleže. Letos bodemo volili tudi na Dobravi obrat-me zaupnike.
Podružnični blagajnik prosi; vse člane, da poravnajo svoje organizacijske obveznosti vsaj do konca tega leta, da lahko poda potem čisti račun z zaključkom tega leta.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskamo odgovoren: F. JezerSek.
Narodno strokovna zveza
Pozor, ljubljanski člani!
Vsak torek se zbiramo vsi ljubljanski člani v predavalnici Delavske zbornice na sejah raznih odsekov za proslavo 251etnice NSZ. Vsi ljubljanski člani so nujno naprošeni, da se zglasijo ob torkih od 18. ure naprej v predavalnici, da se jim določi funkcija v odsekih. Rabimo veliko sodelavcev in zato se prijavljajte. Prijave sprejema tudi tajništvo NSZ. Naj ne bo ljubljanskega člana, ki ne bi sodeloval.
Grobovi tulijo
Dne 29. novembra t. 1. je Hrastnik dožb vel strašno katastrofo. V črnih rovih je eks* plozija bencinskega motorja umorila šeste« to rudarjev trpinov. Drnozg Martin, Arhac Blaž, Babič Janko, Jazbinšek Ignac, Skorn« šek Franc in Špajzer Vinko so dali življenje za Delo. Njihov pogreb, ki se je vršil v Hrastniku, je pokazal, kako globoko je doj« mila ta velika nesreča vse prebivalstvo Hrastnika in okolice. Globoko pa je ta n c« sreča presunila tudi vse delavstvo Jugosla« vije, ki žaluje za svojimi tovariši in ki v tem momentu ponavlja svoj klic: zaščitite nas pri delu.
V hrastniško rudniško bolnico pa so pri« peljali ponesrečence rudarje Franca Višner« ja, Jerneja Krameršeka in Jožeta Zajca.
O vzrokih nesreče so pisali obširno dnev« ni časopisi. Mi se nadejamo, da bo ta groz« na nesreča resen memento vsem onim, ki imajo skrbeti za popolno varnost delavske« ga življenja.
Žrtvam Dela bodi ohranjen med nami ča« sten spomin, njihovim preostalim svojcem naše iskreno delavsko sožalje. Tovarišem, ki ležijo v bolnici, pa želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja.
Naša mladina v svojih „Bratstvih".
Naša mladina isi je zaželela svojih organizacij. Zaželela si je nazaj svoja »Bratstva«, (ki so svojičas tako dobro uspevala. Izvrševal" mi odbor je to željo razumel in dovolil, da se povsod ustanovijo mladinska društva »Bratstvo«, ki bodo sestavni dal našega pokreta. iKjjer še ne obstoja »Bratstvo«, ga takoj ustanovite. Pravila dobite pri tajništvu.
Pripravljajte se za volitve delavskih zaupnikov
Januarja prihodnjega leta se bodo vršile volitve delavskih zaupnikov. Delavska zbor« niča je že razposlala tozadeven lepak, kate« rega dobijo vse naše podružnice. Centrala NSZ pa je tudi že dala v posebni okrožnici navodila vsem podružnicam, kako postopati, da se povsod izvedejo volitve.
Tudi tem potom pozivamo vse podružni« ce, naj skrbijo, da se volitve delavskih za« upnikov izvedejo prav v vseh podjetjih in v smislu poslane jim okrožnice.
Naj ne bo podjetja brez delavskih za« upnikov.
Delavstvo samo naj skrbi, da izvede vo« litve in pride tako do svojih zakonitih za« stopnikov.
Delavstvo smodssišstiee v Kamniku v vrstah NSZ
Delavstvo smodnišnice v Kamniku je ime« lo že dva sestanka, na katerih je poročal tajnik tov. Kravos o pomenu strokovne organizacije in programu NSZ. Oba sestan« ka sta bila prav dobro obiskana in je na njih govoril tudi narodni poslanec g. Cerer iz Kamnika. Ustanovil se je tudi pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice NSZ. V odboru so tovariši predsednik Franc Šimenc, odborniki Franc Škrbine, Franc Hočevar, Maks Novak in Karol Legedic. Pravila so že vložena in se bo v kratkem vršil ustanovni občni zbor te naše nove podružnice.
Lepo zhsrovauje stražiške
poilražsM®®
Stražiška podružnica je lahko prav po« nosna na svoj napredek. Sestanek, ki se je vršil 17. novembra, se je pretvoril v pravi pravcati shod. Prostori, kjer se je sestanek vršil, so bili nabito polni. Sestanek je vodil agilni predsednik tov. Tomaž Kavčič, poro« čal pa je tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Na sestanku so govorili tudi drugi govorni« ki, med njimi stražiški župan g. Anton Križ« nar, ki je izrazil svoje veselje, da se straži« ško delavstvo zaveda velikega pomena stro« kovnega pokreta. Predsednik Kavčič je ob zaključku shoda izrazil željo, da bi se član« stvo večkrat sestajalo in se porazgovorilo o vseh aktuelnih delavskih vprašanjih.
Guštassjsk® delavstvo v Staši organizaciji
Tudi v Guštanju se svita. Delavstvo je« klarne se je zbralo dne 27. oktobra na se« stanku in sklenilo ustanoviti podružnico Na« rodno strokovne zveze, ker je bilo doslej razočarano z drugimi strokovnimi organiza« cijami. Na tem sestanku se je izvolil pri« pravljalni odbor, v katerega so vstopili to« variši -kot predsednik Matija Gradišnik, podpredsednik Jurij Cikulnik, tajnik Ivan Slivnik, blagajnik Rajko Kaps, odborniki Flori Kamnik, Ivan Slabnik in Franc Šuler. Dne 7. t. m. se je vršila širša o-dborova seja pripravljalnega odbora, katere se je ud el e žil tudi tajnik tov. Kravos in poročal od* boru o programu NSZ in delavskem polo« žaju.
Delavstvo Guštanja, ki je vseskozi nacio« nalno zavedno, se je otreslo komande nem« ških hlapcev in sklenilo pristopiti v vrste nacionalne strokovne organizacije. Tako je prav. Na svoji zemlji bodimo svoji gospo« dje in ne hlapčujmo tujcu in njegovi inter« i nacionali.