Julkine šmarnice
Dolgo, doigo so obljubljali mati dobri Julki, da bosta narcdili v majniku Šmarnice v čast brezmadežni Devici. Julka je venomer izpraševala mamico, kdaj bo prišel maj, da napravita šmarnice. In maj le še ni hotel priti. —
Pa je zazelenela pšenica na poljih, in so zapiskale piskalice po bregovih. Po travnikih so se rumenile zlatice, in velikonočnice so dvigale svoje pestre glave v sveži, zeleni travi. Po vrtovih je zacvetelo sadno drevje in se ponašalo s snežnobelimi cvetovi. Hruške in jabiane, Češplje in slive, vse je ogrinjalo belo ob-lačilo, oblačilo cvetočega maja.
Maj je zarajal po livadi. Tam daleč na vzhodu se je porodil, in svetlo jutranje solnce ga je spremilo v dolino in mu kazalo pot. In maj je priplul k nam in se ustavil.. .
V ziatem jutru prvega majnika se je prebudila Julka s smehljajem na ustnih. Odmolila je jutranjo molitev, katero so jo naučili mati, ter se opravila. Sto-pila je v kuhinjo k materi, ki so kuhali zajutrek, in jih je vprašala: nMama,  ali bo kmalu prišel maj?"
BDanes je prvi majnik, Julka," so ji odvrnili mati.
,,Torej vendar," je poskočila veselja  in radosti.
   75    
,,Kajne, mama, danes bova pa naredili šmarnice v Čast majniški Kraljici."
nBova, Julka. Čakaj, potlej enkrat dopoldne bova šli v naš zavod po šmarnic, da z njimi okrasiva Ma-rijino podobo."                                                          . '.
nPa Marijinih laščkov bom natrgala na bregu, da jih bom položila v čašo poleg šmarnic."
nPrav, prav!"
Mati so imeii še veliko opravka, da so vse po-spravili po hiši in po kuhinji. Pa nobene stopinje niso napravili, da ne bi bila poleg njih Julka. Mnogokaj je še hotela vedeti o šmarnicah, o maju in o Marji.
Okoli desete ure dopoldne sta se odpravili v ,zavod po šmarnice. Vesela je bila njuna pot. Oledali sta modro nebo in zlato solnce, ki je plavalo tako svečano, kot bi hotelo povedati, da se danes praznuje prvi maj. Stalo je visoko na obzorju in razpošiljalo svoje tople žarke skoro navpiCno po pokrajini. Po travnikih so letale čebele od cveta do cveta in iskale medu. Cvetice so širile po dolu prijeten vonj. Po ozračju so se izpreletavale pticc in menjavale poti; lastovice so se spuščale k tlom in hitele proti vasi; božje pastiričice pa so krožile okrog zelenih gozdov.
Za vsako ptico, katero je videla Julka, je vpra-šala mamico, kako ji je ime. Ob cesti so rastle rože. Julka jih je trgala, zbirala v Šopke in izpraševala mater, kako se jim pravi.
Dospeli sta do zavoda. Šii sta nekako do srede gozda, ko nakrat zapazita prostor, porastel s šmar-picami.
nVidiš, Julka," izpregovore mati, ,,na tem kraju je vsako leto veliko šmarnic.''
Veseli jih trgata. Julka jih je imela kmalu poln predpasnik. Mati pa so odvezali ruto izza vrata in so jih deli vanjo. Zadovoljni sta se vrnili domov.
Na vasi se je v zvoniku oglasil veliki zvon. Zvonilo je poldne. Mati in hčerka sta stopali skozi vas in se bližali dotnači hiši ter molili angelovo češčenje.
Popoldne sta pribili v hiši v kotu na steno deskico. Nanjo sta postavili Marijino podobo; kraj nje pa  na  vsako   slran  šopek   šmarnic v kozarcu   sveže
  76   
vode. Ob Marijini podobi je razpoložila Julka tudi vse podobice, ki jih je dobila v šoli od gospoda kateheta. Hodila je prvo leto v šolo in bila je najpridnejša učenka v razredu. Gospodična učiteljica jo je večkrat očitno pohvalila. Gospod katehet pa so jo pohvalili s tem, da so ji podarili vselej lepo podobico, kadar je izvrstno 2nala krščanski nauk.
Nad Marijino podobo je obesila Julka angela s perotmi, ki se ji je zdel, kot da hiti v nebo in sporoča jezusu o Julki.
Zvečer je poklenila Julka pred šmarnice in molila iz knjige litanije Matere božje. Mati so ji odgovarjali. Po litanijah je zmolila Julka še češčenamarijo za svojo dušo in ljubo zdravje mamičino.
In tako je molila Julka vsak večer Marijinega meseca pred šmarnicami in priporočala svojo dušo varstvu majniške Kraljicc. Angelček je čuval nad njo in nosil njeno molitev v nebo. Majnik je cvetel v deželi, v Julkinem srcu pa je cvetel majnik svete Iju-bezni in iskrene molitve.                              Vukovoj